Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Ghega 8/1, Telefon 28-770. 34170 Gorica, Piazza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casel-la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst,	11 / 6464
Poštnina plačana v gotovini TEDNIK
Posamezna štev. 50 lir
N A R O C N IN A: četrtletna lir 600 — polletna lir 1000 — letna lir 2000 • Za inozemstvo: letna naročnina lir 3000 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. bis SETTIMANALE
ŠT. 705
TRST, ČETRTEK 25. JULIJA 1968, GORICA
LET. XVII.
1^2go/»t»»o iz nu&iii oftolt polnc^ivdiiv
/ffir/i
Te dni so bili objavljeni rezultati matur na slovenskih višjih srednjih šolah v Trstu in v Gorici. Spet je na desetine mladih ljudi dobilo spričevala o svoji zrelosti in izobrazbi, ki jim omogoča vstop na univerzo ali jih usposablja za kvalificirano delo bodisi v učiteljskem poklicu ali kjerkoli. Tega mora biti vesel vsak zaveden Slovenec. Lepo je srečavati to našo izobraženo, zavedno mladino.
Po drugi strani pa imamo pogosto priložnost srečati mlade ljudi, ki so tudi obiskovali šole, pa se zdijo čudno razdvojeni in pasivni, kakor v zadregi. Starši, ki so menili, da jim bodo ugladili pot v življenje, če j ih bodo dali v šole z neslovenskim učnim jezikom, so jim v resnici napravili zlo, ker so jim najprej pripravili neprestane skrbi zaradi drugega učnega jezika v šoli, v katerem se jim je brlo- težje izražati, ker ni njihov materni jezik, s tem pa so hkrati že vnaprej preprečili, da bi se mogli njihovi otroci zdravo in naravno razvijati v polno človeško osebnost, saj so bili prikrajšani za poglavitno: vzgojo in izobraževanje v lastnem jeziku. Pri večini takih otrok nastopi še kompleks prikrivanja, ker bi se radi v neslovenskem okolju čim manj izpostavljali zaradi svoje narodnosti. Zato jo bodisi zatajijo bodisi čimbolj prikrivajo. In da bi njihova prava narodnost in materni jezik ostala skrita, se čimbolj izogibljejo mladine, ki obiskuje slovenske šole, ter se družijo z mladino tujega jezika, do katere pa spet ne morejo dobiti iskrenega odnosa — ali le redkokdaj — ker je vedno med njimi zavest tistega skrivanja.
Seveda so taki mladi ljudje le žrtve. Pravi krivec je nespametni oportunizem njihovih staršev, katerega poraja prešibka narodna zavest ali nizkot-tno računanje na kake materialne ugodnosti, ki jih potem v resnici ni od nikoder niti zanje niti za njihove potujčene otroke. Kajti v življenju zaležeta le sposobnost in značaj in nič drugega. Takih potujčenih otrok v italijanski demokratični državi ne bo nihče jemal v službo zaradi golega nacionalnega šovinizma in nihče ne bo vprašal, v kakšnem jeziku so napravili maturo. Vprašal pa bo, kaj znajo, in se pozanimal, kakšen je njihov značaj. In ni dvoma, da imajo tu prednost po značaju polnovredni mladi fantje in dekleta, ki nimajo ničesar prikrivati, ne pa bojazljivci in skrivači,-katere bremeni zavest njihove zatajene narodnosti in to tembolj, čimbolj so izobraženi. Tudi večinski narod v naši državi si s takimi moralnimi pohabljenci ne bo mogel veliko 'pomagati.
Zato se pametni starši, ki hočejo svojim otrokom v resnici dobro, ne pomišljajo, v kakšno šolo naj dajo svojega otroka, kakor se ne pomišljajo italijanski starši: v šolo, kjer se poučuje v otrokovem materinem jeziku. Najboljši psihologi sveta (Nadaljevanje na 7. strani)
KAJ HOČE SOVJETSKA ZVEZA
Kot poroča češkoslovaška tiskovna agencija, so sovjetske čete baje zapustile ozemlje Češkoslovaške, na katero so prišle že meseca maja zaradi manevrov. Toda nekaj ur potem, ko je češkoslovaška tiskovna agencija sporočila to novico v svet, se je zvedelo, da je Sovjetska zveza v ponedeljek ponoči ponovno poslala češkoslovaški vladi noto, ki zahteva, da naj ostanejo sovjetske čete na Češkoslovaškem vzdolž meje z Zahodno Nemčijo, češ da je novo vodstvo češkoslovaške partije oslabilo obrambo varšavskega pakta in da predstavlja hudo grožnjo za varnost socialističnega tabora.
Po tem bi se dalo sklepati, da se je češkoslovaška tiskovna agencija nekoliko prenaglila, ko je javila, da so vse sovjetske čete zapustile državno ozemlje češkoslovaške republi ke. Vse kaže, da češkoslovaška vlada in poveljstvo vojske sploh nimata pregleda nad gibanjem sovjetskih čet na svojem ozemlju in da sovjetskega poveljstva niti najmanj ne briga, da bi ju o tem obvestilo. Iz- sov jetske-note se da sklepati, da je določen kontingent sovjetskih čet še vedno nekje na češkem ozemlju blizu meje z Zahodno Nemčijo.
Kaj je res, se bo pokazalo prihodnje dni. Čudno bi bilo, če bi bila Sovjetska zveza tako pohitela z odpoklicom čet prav v dneh največje napetosti. Če se je to res zgodilo, bi se dalo sklepati, da je zaenkrat zmagalo češkoslovaško vodstvo, toda vodstvo sovjetske partije se s tem gotovo ne bo pomirilo. Kot poročajo, je češkoslovaško partijsko vodstvo privolilo, da se sestane s sovjetskim partijskim vodstvom, a samo nekje na češkoslovaškem, na kar so Sovjeti pristali. Mogoče je vseboval odgovor češkoslovaškega vodstva na sovjetsko zahtevo po sestanku nekaj takega, kar je pripravilo Sovjete do tega, da so umaknili čete.
Vendar si pri vsem tem opazovavci še o marsičem niso na jasnem. Kakšen je pravzaprav trenutno odnos med Sovjetsko zvezo in Češkoslovaško? Češkoslovaška je, kot znano, suverena država in vendar si lasti sovjetska partija pravico, da drži pod nadzorstvom ne le češkoslovaško partijo, ampak tudi češkoslovaško vlado ter zahteva od njiju, da ji odgovarjata za svoja dejanja in sklepe. Pod izgovorom manevrov je poslal sovjetski general, ki poveljuje silam varšavskega pakta, sovjetske čete na češkoslovaško, dovolj močne, da bi lahko zasedle Prago. Sovjeti so na mestih na češkoslovaškem ozemlju vrsto motilnih radijskih postaj. Niso obveščali češkoslovaške vlade ne o moči svojih oddelkov na njenem ozemlju ne o njihovih premikih. Sovjetski vojaki so sami aretirali nekega zahodnega časnikarja in si tako prisvojili pravice, ki gredo samo češkoslovaškim oblastem. Šele na odločno intervencijo teh so ga izpustili.
Očitno je, da se je obnašala sovjetska vojska na češkoslovaških tleh kot okupacijska vojska, in če ni dejansko zasedla Prage, je do tega ni odvrnil obzir do Čehov in Slovakov, ampak edino le pomisleki, kak vtis bi to napravilo na ostali svet. Verjetno jim ni bilo vseeno, kakšna bi bila reakcija pri italijanski in francoski komunistični partiji in v JuJgoslaviji ter Romuniji. Toda če bi se zazdelo Sovjetom nujno potrebno, bi se gotovo ne ozirali na nič in bi se poslu-žili sile, v katero imajo največ zaupanja.
Vprašanje je, kaj se bo zgodilo po sestanku med češkoslovaškim in sovjetskim partijskim vodstvom. Morda ‘bo prišlo do kakšnega kompromisa med njima, ki pa bo seveda ustavil nadaljnjo sprostitev na Češkoslovaškem ali jo vsaj zelo upočasil. To bi bila že polovična kapitulacija novega češkoslovaškega vodstva, tudi če bi se zdela samo taktična poteza. Dala bi pogum Dub-čekovim nasprotnikom, prijateljem Antonima Novotrrvja; ki medtem pridno snuje spletke, s katerimi bi se lahko vrnil na oblast. To bi se mu posrečilo v primeru popolne kapitulacije Dubčeka in njegovih kole-kov, kar sicer ni verjetno, je pa možno, če bi jim popustili živci ali če bi se vdali grožnjam, s katerimi voditelji sovjetske partije gotovo ne bodo štedili. Potem bi bilo to poglavje češkoslovaške zgodovine končano in sovjetska pest bi spet težko legla na Čehe in Slovake.
Tretja možnost — in zaenkrat se zdi tudi najbolj verjetna — je ta, da češkoslovaško vodstvo ne bo popustilo in da se bosta obe partiji razšli brez sporazuma. Morda bodo poskusila posredovati še vodstva drugih štirih partij, ki so podpisala proslulo »varšavsko pismo«, vendar najbrž tudi ne bodo imela večjega uspeha. Se bo potem sovjetsko partijsko vodstvo vdalo? To je malo verjetno. Sledili bodo ukrepi. Kakšni? Spet vojaška zasedba pod izgovorom kakega manevra? Ali odkrit upor Novotnjevih pristašev v Pragi? Poskus kakega vojaškega udara s pomočjo tajne policije, ki je očitno na Novotnyjevi in sovjetski strani? Ali propagandna gonja, kakor so jo vodili Sovjeti po juniju 1948 proti jugoslavanskemu partijskemu vodstvu, v upanju, da bo sedaj rodila večji uspeh kakor je tedaj? O tem si niti Sovjeti ne bi smeli delati iluzij.
Položaj na Češkoslovaškem ostane torej kljub morebitnemu zaresnemu odhodu sovjetskih čet zelo napet in nevaren. Tudi v češkoslovaškem notranjem življenju je nastopilo nekako zatišje, kot pred viharjem. Imamo vtis, kot da so ljudje potegnili glave med ramena, kakor kadar se začenja bliskati. Mogoče bo šla nevihta mimo brez
(Nadaljevanje na 3. strani)
Koliko prispeva Slovenija federaciji
RADIO TRST A
♦ NEDELJA, 28. julija ob: 8.30 Kmetijska oddaja;
9.00 Sv. maša iz cerkve v Rojanu; 9.50 Dussek: Sonata v c-molu za harfo; 10.00 Mantovanijev godalni orkester; 10.15 Poslušali boste; 10.45 V prazničnem tonu; 11.15 Oddaja za najmlajše: »Naskok na gorske velikane«; 11.50 Ringaraja za naše malčkeC 12.00 Nabožna glasba; '12.15 Vera in naš čas; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba z vsega sveta; 15.55 Collins »Lunin kamen«, radijska 1 igra; 18.05 Vabilo na ples; 18.30 Iz pesniških gajev: Tomažič »Guido Gozzano«; 18.45 Vivaldi (priredba Negrija Bryksa): »Poletje«, iz »Štirih letnih časov«, Rachmaninov: »Otok mrtvih«; 19.30 Zbor »V. Mirk« s Proseka in Kontovela, vodi Ota; 20.00 Šport; 20.30 Iz slov. folklore: »Pratika«; 21.00 Operetna fantazija«; 21.45 21.45 Sodobna g'asba; Solisti ansambla »S. Osterc« iz Ljubljane; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Zabavna glasba.
♦ PONEDELJEK, 29. juli ja, ob: 7.30 Jutranja glasba;
11.35 Šopek slovenskih pesmi; 12.00 Saksofonist Pa-petti; 12.10 Poletna srečanja; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Izbor motivov in melodij; 17.00 Orkester Safred; 17.30 Glasba za vaš transistor; 18.C0 Zenski polifonski ansambel iz Gorice; 18.30 Iz Chopinovega in Malipierovega opusa; 19.30 S Plečnikom po Italiji; 19.40 Glasovi in slogi; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Bennettov trio; 20.50 Prežihov Voranc »Pot na Doberdob«; 21:10 20 minut popevk; 21.30 Slovenski solisti; 21.55 Tamburaški ansambli; 22.05 Zabavna g'as-ba.
♦ TOREK, 30. julija, ob: 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 12.00 Iz slov. folklore; 12.30 Za vsakogar nekaj;
13.30 Glasba po željah; 17.C0 Pacchijorijev ansambel;
17.20 »Italijanščina po radiu«; 17.35 Glasba za vaš transistor; 18.00 Zbor »L. Bratuž« iz Gorice, vodi Bolčina; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve;
18.30 Koncertisti naše dežele; 18.55 Fersllov orkester; 19.10 »Plošče za vas«; 20.00 Šport; 20.35 Gounod: »Faust«, lirska drama v 5 dejanjih.
♦ SREDA, 31. julija, ob: 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 12.00 Harmonikar Jacque; 12.10 »Pomenek s po-slušavkami«; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 G asb. potovanje okoli sveta; 17.00 Orkester Bevilacqua;
17.20 »Odvetnik za vsakogar«; 17.30 Glasba za vaš transistor; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Kumer »Ljudske pesmi«; 18.50 Barrierov orkester; 19.10 »Higiena in zdravje«; 19.20 Razkuštra-ne pesmi 20.00 Šport; 20.35 Simfonični koncert. V odmoru (21.05) »Za vašo knjižno polico«; 22.05 Zabavna glasba.
♦ ČETRTEK, 1. avgusta, ob: 7.30 Jutranja glasba;
11.35 Šopek slovenskih pesmi; 12.00 I. Tavčar: Visoška kronika »Izidor se vrne«; 12.45 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Russov ansambel; 17.20 »Italijanščina po radiu«; 17.30 Glasba za vaš transistor; 18.00 Pojeta Dario in Darko; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Italijanski skladatelji;'18.55 Trovajolijev orkester; 19.10 D. Kraševec: »Zlata skrinjica«; 19.25 Priljubljene melodije;
20.00 šport; 20.35 R. Rehar: »Dvoje mask«, rad. drama ,RO, režira J. Peterlin; 21.35 Motivi dveh Amerik; 21.50 Skladbe davnih dob; 22.05 Zabavna glasba.
♦ PETEK, 2. avgusta, ob: 11.35 šopek slovenskih pesmi; 12.00 Pianist Baxtcr; 12.20 »Gospodinja nakupuje«; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Izbor motivov in melodij; 17.20 Ne vse, toda o vsem; 17.30 Glasba za vaš transistor; 18.00 »Beri, beri, rožmarin zeleni«; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Vukdragovič: Godalni kvartet v a molu; 18.55 Trie-ste Jazz ansamble; 19.10 »Kam v nedeljo?« 19.30 Priljubljene melodije; 20.00 šport; 21.50 Veseli u-trinki; 22.05 Zabavna glasba.
♦ SOBOTA, 3. avgusta, ob: 11.35 Šopek s'ovenskih pesmi; 12.00 Na elektr. orgle igra Cristiano; '12.10 »Iz beležnice fotoreporterja Magajne«; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Semenj plošč; 14.45 Glasba z vsega sveta; 15.55 Avtoradio; 16.10 V 3/4 taktu z orkestrom Pops iz Bostona; 16.30 Mladi solisti. Orglavec Rosso. Bach: Preludij in fuga v a molu. Monnikendam: Toccata; 1650 Karakteristični ansambli; 17.20 Glasba za vaš transistor; 17.40 Otrokov pravljični svet: Milčinski »Desetnica«; 17.55 Bučarjeve in Liparjeve pesmi; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Mojstri jazza: Rex Ste-wart; 19.00 Traličeva dalmatinska skupina; 19.10 »Poletna srečanja«; 19.20 Zabavni ansambli na Radiu Trst; 20.00 šport; 20.35 Teden v Italiji; 20.45 Gogol: »Taras Bulba«, prevedel Terseglav, priredil J. Tavčar (1) »Vrnitev Bulbovih sinov«. RO, vodi J. Peterlin; 21.15 Za prijeten konec tedna; 22.00 Komorne skladbe deželnih avtorjev; 22.20 Zabavna glasba.
Kot znano, so se v republiki Sloveniji zadnja leta pojavile hude zadrege za denar pri določanju proračunskih postavk ne le republike same, ampak tudi občin, ki imajo na skrbi med drugim tako važno stvar, kot je šolstvo. Zaradi pomanjkanja denarnih sredstev je treba stiskati pri dajanju republiških in občinskih podpor kulturnim ustanovam, kot so npr. gledališča ali založbe, od česar sta sploh odvisna usoda slovenskega gledališča in slovenske knjige. Zaradi premajhnih sredstev se pojavljajo hudi problemi tudi pri zdravstvu, socialnem zavarovanju in pri pokojninah, pa tudi pri finansiranju nujnih infrastruktur. Zaradi tega se je tako dolgo vlekla gradnja koprske železnice, ki je stala skupno 2.0 milijard starih dinarjev, in zaradi tega so se tudi pred kratkim vnele tako strastne debate o gradnji avtoceste Maribor-Gorica, oziroma zakaj ne bi gradili avtoceste tudi v Koper, kajti potrebni bi bili seveda obe avtocesti, tako proti Gorici kot proti Kopru. Le da ni denarja za obe.
V zvezi s temi kroničnimi zadregami za denar, ki vlečejo nazaj slovensko gospodarstvo in kulturo, je bilo slišati tudi zahteve, naj se pojasni, koliko prispeva Slovenija federaciji. Tako zahtevo je že nekajkrat postavil Josip Vidmar in na eni zadnjih sej pro-svetno-kulturnega zbora SR Slovenije jo je ponovil poslanec dr. Lev Premrou. Naslednji dan mu je odgovoril s točnimi podatki član izvršnega sveta SR Slovenije Rino Simoneti.
Iz njegovega obširnega odgovora, ki ga je objavilo ljubljansko »Delo«, je razbrati, da je prispevala Slovenija od svojega družbenega proizvoda (narodnega dohodka) za fede-
Medtem ko se je raznesel glas, da so sovjetske čete končno le zapustile češkoslo vaško ozemlje, pa je bilo s sovjetske strani uradno objavljeno, da so se začeli vojaški manevri na meji s Češkoslovaško. Trajali bodo baje do 10 avgusta.
Nihče ne upa: tajiti, da pomeni to novo sovjetsko grožnjo in pritisk na vodstvo češkoslovaške komunistične partije in države. Očitno je, da je sovjetska vlada obdržala tudi tiste sovjetske sile, ki so zapustile Če škoslovaško (a le malokdo verjame, da so odšle s češkoslovaškega ozemlja res vse sovjetske čete), nekje v bilžini meje in da jih zdaj uporablja v manevrih, ki so naper jeni proti češkoslovaški. Če bi manevri ne imeli tega namena, bi jih sovjetska vojska ne prirejala ravno ob češkoslovaški imeji, posebno v tako delikatnem razdobju. Tudi če bi bilo že dolgo vnaprej določeno, da bodo manevri tam, bi jih morali Sovjeti v takem hipu prestaviti kam drugam, da bi ne vzbudili suma, da imajo slabe namene. Vendar Sovjeti tega niso storili. Verjetno jim je prav do tega, da bi v Pragi razumeli, da je to grožnja.
Bolj modro je ravnal nemški kancler Kiesingor, ki je odredil, da nemška vojska ne bo imela manevrov, ki bi se morali začeti te dni ob češki meji, četudi je bilo že pred časom tako določeno. Hotel se je izogniti temu, da bi si Sovjeti ali kdo drugi
racijo: leta 1963 19,2 odstotka (140 milijard starih dinarjev), leta 1964 14,8 odst. (150 milijard), leta 1965 10,5 odst. (130 milijard), leta 1966 9,8 odst. (140 milijard) in leta 1967 13,6 odst. (210 milijard).
Lani se je delež federacije na slovenskem narodnem dohodku močno povečal, posebno še na letnem prirastu družbenega proizvoda (za kolikor narodni dohodek letno naraste zaradi večje proizvodnosti itd.).
Lani je šlo za federacijo 64,7 odst. vsega prirasta slovenskega narodnega dohodka, medtem ko je šlo prejšnja leta v ta namen mnogo manj, leto prej 5,9 odst. in prejšnja leta še manj. Investicije v osnovna sredstva (industrija, infrastrukture itd.) pa so se gibale v Sloveniji, kot je poročal Rino Simoneti (po »Delu«) takole: leta 1963 je šlo za investicije v Sloveniji 12,5 odst. narodnega dohodka, leta 1964 13,7 odst., leta 1965 9,2 odst., leta 1966 6,8 odst. in lani le 4,6 odst. Delež sredstev za skupno potrošnjo (življenjski stroški naroda itd.) pa se je zmanjšal od leta 1963 do leta 1967 od 28 odst. na 26 odst. narodnega dohodka.
»Iz vsega tega nesporno izhaja ekonomska in politična naloga, ki mora preprečiti povečavanje bremen gospodarstva«, je ob koncu izjavil Simoneti. »Dalje, v okviru splošne in osebne potrošnje so potrebni premiki v korist šolstva, kulture in znanosti s poudarkom na nezadovoljivo rešenem vprašanju starih upokojencev... Pri tem je nesporno, da je znotraj primarne delitve ekonomsko in politično nujno povečavah ekspanzijo (krepitev) gospodarskih delovnih organizacij.«
tolmačili nemške manevre tam za izzivanje in grožnjo.
Sovjeti pa vendarle neprestano govore o hudi nevarnosti, ki baje preti Češkoslovaški s strani Zahoda, kakor da bi nameravala nemška vojska vsak hip spet vdreti na češko ozemlje. Seveda spada to samo k so vjetski propagandni gonji proti novemu češkoslovaškemu vodstvu, morda pa tudi že k načrtu, ki naj psihološko pripravi Evropo na sovjetski oboroženi vdor na Češkoslovaško. Mnogi opazovavci resno računajo s to možnostjo. Dozdevni manevri potemtakem niso drugega kot koncentracija sovjetskih čet na češkoslovaški meji, da bi bile pripravljene za vdor. V Pragi vlada zaradi tega razumljiva zaskrbljenost in vzdušje v češki spominja na dni pred nemškim vdorom 1. 1939.
TEDENSKI KOLEDARČEK
28. julija, nedelja: Zmago, Viktor
29. julija, ponedeljek: Marta, Marina
30. julija, torek: Krilan, Judita
31. julija, sreda: Ignac, Ognjeslav
1. avgusta, četrtek: Peter, Dedomir
2. avgusta, petek: Bojan, Alfonz
3. avgusta, sobota: Lidija, Dobrinka
Izdajatelj: Engelbert Besednjak • Glavni urednik: Engelbert Besednjak • Odgovorni urednik: Drago Legiša • Tiska tiskarna »Graiphii« — Trst, ulica Sv. Frančiška 20 — telefon 29-477
Nova sovjetska grožnja Češkoslovaški
Napredno afriško ljudstvo Ibo
Preden so Angleži dali Nigeriji neodvisnost, niso hoteli niti slišati o tem, da bi upoštevali narodnostno in rasno načelo ter dovolili, da si ustanove posamezna ljudstva v tej njihovi koloniji lastne države. Vse kaže, da so smatrali proglasitev neodvisnosti za zgolj formalno zadevo, v resnici so hoteli, da ostane vse po starem, predvsem pa upravna ureditev države z enim središčem in enotnim gospodarskim območjem ter načrtovanjem, brez ozira na etnične posebnosti, ker bi to zavarovalo tudi britanske gospodarske koristi.
S tem so naredili hudo napako, ki se danes maščuje tako njim samim, ker jim Nigerija v stanju polnega notranjega nereda in državljanske vojne ne more prinašati gospodarskih koristi, kakor tudi tamkajšnjim narodom, ker je to zavrlo njihov napredek k svobodi, demokraciji in gospodarski blaginji. Najhujšo škodo pa ima od tega napredni črnski narod Ibo.
Po podatkih iz leta 1965 je bivalo tisto leto v Nigeriji 5,455.000 pripadnikov moha medanskega ljudstva Haussa, ki je mešanica črncev, Semitov (Arabcev) in Hamitov,
5.458.000 pripadnikov ljudstva Ibo, ki so črnci, 5,045.000 Yorubov, 3,031.000 Fulanov,
1.031.000 Kanurov, ostalo prebivalstvo pa so sestavljala razna manjša ljudstva. Yorubi in Fulani so enako kot Haussa mešane rase in po večini muslimani, medtem ko so Ibo po večini kristjani. Približno polovica je katoličanov.
Ljudstvo Ibo je na glasu po vsej zahodni Afriki kot najnaprednejše in najpridnejše. V razliko od drugih črncev so Ibo pridni kot mravlje, bistri, gospodarni, varčni in iznajdljivi. So imenitni trgovci in obrtniki pa tudi dobri poljedelci. Ker predstavljajo zaradi svoje delavnosti in varčnosti gospodarsko najbogatejši del Nigerije, je razumljivo, da se Haussa, ki so se v teku stoletij navadili na miselnost, da so rojeni za gospodarje črncev, ne morejo vdati v to, da bi izgubili to molzno kravo. Zato skušajo s takim besom in okrutnostjo preprečiti odcep Iboj-cev, ki so si ustanovili lastno državo Biafro, ko so spoznali, da ne bodo v Nigeriji nikoli enakopravni in svobodni.
Na nesrečo pa so na ozemlju ljudstva Ibo
tudi bogati petrolejski vrelci, ki so britanska last. In zato se tudi Britanci boje ibojske neodvisnosti ter nudijo oboroženo podporo centralni vladi v Lagosu, da si spet podvrže Biafro. Posebno sramotno je to, da si je naprtila to moralno krivdo britanska laburistična vlada.
—o—
ALŽIRIJA NADALJUJE Z GUSARSKIMI PODVIGI
Alžirska vlada nadaljuje s svojimi piratskimi akcijami. V ponedeljek ponoči je več oboroženih Arabcev, ki so se vkrcali kot potniki na izraelsko letalo v Rimu, prisililo pilota, da je pristal v Alžiru, kjer so oblasti pridržale izraelsko posadko in potnike, skupno 25 oseb, kot talce. Druge potnike so izpustili. Alžirci so pridržali tudi letalo, ki je bilo namenjeno v Izrael.
Zanimivo je, kako civilizirani svet hladno-
toče, lahko pa se tudi zgodi, da bo toča temeljito oklestila mlado silje češkoslovaške demokratizacije.
Tu se mora človek vprašali, kako je mogoče, da gre zares ves svetovni idejni razvoj skoraj brez sledu mimo Sovjetske zveze oziroma njenega vodstva. Ne pretiravamo, če rečemo, da je Sovjetska zveza danes najbolj konservativni in reakcionarni kot sveta. Ni se ga dotaknila ideja samoodločbe narodov in dekolonizacije, ne ideja samostojne poti v socializem. Ni znakov o kaki notranji sprostitvi, ne o spoštovanju suverenosti drugih držav in o priznanju načela o nevme-šavanju v njihove notranje zadeve, ki je eno glavnih načel Združenih narodov. Na mnogih krajih sveta podpira Sovjetska zveza re akcionarne in militaristične diktatorske režime, kot npr. v arabskih državah ali v Nigeriji, kjer daje morilskim polkovnikom plemena Haussa orožje za boj proti sestrada nemu ljudstvu Ibo, da bi »obvarovali nacionalno integriteto Nigerije«, četudi je znano, da ni ni kakega nigerijskega naroda. Morda se sovjetsko vodstvo boji, da bi mogla ideja
krvno prenaša taka nezaslišana dejanja. Že prej se je namreč alžirska vlada na isti način polastila nekdanjega kongovskega ministrskega predsednika Čombeja, ki ga že drugo leto drži v ječi, četudi brez obsodbe in brez vsakršne pravice, ker je tuj državljan in ni kršil alžirskih zakonov. To brezbrižnost si je razlagati kot oportunizem, ker se nihče ne želi zameriti Arabcem, ki štejejo blizu 100 milijonov ljudi in razpolagajo z mnogimi glasovi v Združenih narodih. To je težnja, ki je enako živa v posameznikih kot v vladah: ne se zameriti močnejšemu in udariti rajši skupaj z močnejšim po šibkejšem. Le da se včasih izkaže dozdevno šibkejši za močnejšega.
—0—-
Po najnovejših novicah se bo začel češkoslovaško-sovjetski partijski sestanek že danes, v četrtek, v Košicah na češkoslovaškem ozemlju. Pričakujejo, da do konca sestanka ne bo objavljeno nikako uradno poročilo.
V C.evelandu so se začeli spet črnski nemiri, ki so zahtevali že v začetku 10 smrtnih žrtev in 18 ranjencev. Žrtve so črnci in belci.
osamosvojitve narodov preskočiti iz Biafr-e tudi na Ukrajino?
V pogledu umetnosti in literature predstavlja Sovjetska zveza danes zadnjo stražo, kar je sicer logično, ker ni mogoče oddvojiti umetnosti od splošnih družbenih in po litičnih pogojev.
Tudi glede Nemčije je Sovjetska zveza menda odločena vztrajati v neskončnost pri njeni razdelitvi, ne da bi vodila računa o tem, kaj pomeni taka nasilna razdelitev za nemški narod, saj se obe polovici Nemčije nujno razvijata vsaka v svojo smer. Pri tem slabi zdrav narodni organizem, krepijo pa se bolezenske, patološke klice v njem, ki se že kažejo v obliki krepitve neonacizma. Noben narod bi se ne mogel vdati v to.
Bati se je, da bo sovjetska politika povzročila v Vzhodni Evropi počasi popolnoma abnormalno, bolezensko stanje, ki bo zavrlo naravni razvoj tega področja in napravilo iz njega nevarno kotišče bacilov no vih totalitarizmov in političnih strasti, ki bodo prej ali slej vendarle eksplodirale.
V' takem reakcionarnem vzdušju zvenijo kaj čudno lepe parole v letu petdesetletnice oktobrske revolucije.
Jiaj Hoče fovjetstzu zveza
(Nadaljevanje, s 1. strani)
F. J. • 25 SMRT 1/ POMLADI
Čutil je željo, da bi bil sam s svojimi mislimi in hrepenenjem. Drdranje materinega šivalnega stroja pa je vzbujalo v njem čudno žalostno razpoloženje, ker ga je spominjalo na otroška leta, ko je mati včasih vse dni presedela pri šivalnem stroju in se vdajala svojim žalostnim mislim, sam pa se je igral na tleh z izpraznjenimi sukančevimi vretenci in se med igro tiho in preplašeno oziral v materine solzne oči. Ta spomin je ležal kakor težka peza nad njegovim življenjem.
Počasi je šel med strnišči in njivami z zorečo koruzo proti boiovemu gozdu, katerega čna črta se je vlekla v daljo onkraj železniškega nasipa, prepredena z belimi lisami brez. Bilo je vroče in zrak je bil poln vonjev po sušeči se travi in travniškem cvetju, ki je cvelo kraj poti. V travi so prepevali murni in njihovo cvrčanje se je dvigalo nad vsem poljem kakor nežno, uspavajoče šumenje vode ali vetra. Iz trave, ali izpod širokih, kocinastih listov bučnic, ki so rastle med koruzo, so skakale čez pot zelene in rjave kobilice in za hip počivale v belem, toplem prahu
sredi steze. Nekje visoko pod jasnim nebom so prepevali škr-jančki, toda ni bilo jih videti, utonili so v globoki jasnini neba. Obzorje je bilo v daljavi kakor nazobčano od modrikastih obrisov Pohorja in Haloz, iznad katerih sta se dvigala strmi Boč in ploska Donačka gora, ki je imela zanj, ko je bil še otrok, nek skrivnostni mik. Vedno ga je mikalo izvedeti, kaj je na njenem dolgem, v modrino zavitem vrhu, ki se je dvigal visoko nad ravnino, skrivnosten in tuj. Zdaj je vedel, bil je že večkrat na njem, toda iz daljave in v tem vročem, od sončne soparice rahlo zame-glenem dnevu je bila gora prav tako tuja in sprivnostna kakor v otroških letih. Počasi je šel po ozki, travnati stezi, ki se je vila med njivami, vsa razorana od kmečkih voz, katerih kolesa so se vdirala globoko v mehko zemljo, kadar jo je razmočilo deževje; tu pa tam je zadržal korak, da bi ne stopil na kobilico, ki je čepela v prahu. Včasih se je sklonil in utrgal drobno marjetico, ki je cvetela v travi ob poti. Čutil je, kako prehaja tudi vanj opojnost poletnega zorenja.
Zdaj pa zdaj je zavel lahen veter od gora in tedaj je preletelo polje, njive z deteljo, koruzo in travnike neslišno valovanje, ki je upognilo travo in rastlinje in povzročilo nad poljem srebrnkast odsvit, kakor da vsaka bilka v svojem valovanju zrcali sinje nebo nad seboj.	(Dalje)
*if T> 2Cf 5 f11>IJ ti
Iz deželnega sveta
Deželni svet je te dni razpravljal o zakonskem osnutku, ki predvideva ustanovitev posebnega odbora za ekonomsko-social-na vprašanja v deželi. V tej zvezi je sveto-vavec Slovenske skupnosti Drago Štoka predložil popravek k členu 3 osnutka, po katerem bi bil v odbor vključen »strokovnjak slovenskega jezika«, ki bi ga odločil »predsednik deželnega odbora po posvetovanju s slovenskimi ekonomskimi in socialnimi organizacijami«.
O tem popravku — podobnega je predložila tudi komunistična skupina — je nastala širša razprava, med katero predstavniki vladajoče večine načelno niso sicer na sprotovali predlogu, a so ga dejansko zavračali, češ da bi njegovo formulacijo utegnilo zavrniti ustavno sodišče, ki, kot znano, ne priznava deželni upravi pristojnosti za reševanje manjšinskih vprašanj. Glede na ta izvajanja, katerih pravno veljavnost dr. Štoka seveda ni sprejel, pa je predlagal novo formulacijo svojega amandmaja, po katerem bi v odbor bila vključena »oseba za vprašanja skupnosti, ki imajo posebne interese«. »To je fraza — je dejal svetovavec Štoka — s katero mislimo na slovenske in-
SPREJEM DEČKOV V MARIJANIŠCE
Vzgojni zavod Marijanišče na Opčinah sprejema za novo šolsko leto dečke za 4. in 5. razred osnovne šole in za 1. razred enotne srednje šole. V minulem šolskem letu so gojenci iz Marijanišča dosegli zadovoljive uspehe. Večina je izdelala, le par jih ima izpite v jesenskem roku. Gojenci imajo pri učenju pomoč in nadzorstvo, med odmori se pa lahko prešerno razgibajo na prostornem igrišču. Učenje in zabava sta povezana v tako harmonično enoto, da gojenec zgubi odpor do učenja in vrši svoje šolske dolžnosti s primernim veseljem.
če ima vaš otrok težave pri učenju, tedaj pišite takoj na naslov: MARIJANIŠČE, OPČINE - 34016 (Trieste). Znebili se boste morečih skrbi za bodočnost svojega otroka.
Kot smo že pisali v eni izmed prejšnjih številk, poteka te dni stoletnica ustanovitve »Rojanske kmečke čitalnice«, za katero je bila dana prva pobuda 17. junija 1868. Na nedeljo 12. julija istega leta, na praznik do mačega patrona sv. Mohorja, je bilo že slovesno odprtje čitalnice, z uvodno »besedo« in ljudskim rajanjem.
Dejavnost čitalnice je bila zelo živahna — kot je razvidno iz najdenih listin — saj je o njej hvalevredno pisalo tudi ljubljan sko časopisje. Dolgo dobo let so se vrstili pogosti nastopi, besede, proslave, pevski, dramski in deklamacijski večeri, veselice in »tombole«. Zgledu rojanskih domačinov so sledili takoj drugi Okoličani: nastajale so čitalnice v Skednju, na Opčinah, v Bar-kovljah, pri Sv. Ivanu, na Rocolu. Teh po membnih prireditev so se slovesno udeleževali člani rojanske čitalnice z društvenimi znaki in s slovesno zastavo in slovenstvo sploh, proti tedanjim oblastem in italijanskim nacionalističnim krogom, ki so že takrat na vse mogoče načine ovirali življenje in razvoj slovenskih ustanov. Odmeve o tem
terese in s čimer se izognemo, kot meni poročevavec, nevarnosti, da bi celotni za konski osnutek pišel pred ustavno sodišče.« Ker je bilo slovenskemu svetovavcu hkrati zajamčeno, da bo ta oseba v novem odboru gotovo slovenske narodnosti, je glasoval skupno z večino za celotni zakonski osnutek, ki vsebuje seveda tudi prej omenjeni popravek.
O RAZLAŠČANJU V BOLJUNCU
Dne 19. t. m. je v deželni svet ponovno prišla razprava o razlaščanju zemljišč v Boljuncu za potrebe tovarne »Veliki motorji« in v zvezi z razširitvijo »Industrijskega pristanišča«. Povod za razpravo sta dala imter pelacija svetovavca Štoke in odgovor pristojnega odbornika Dulcija. Dr. Štoka je ob tej priložnosti ponovno poudaril, da bi omenjeno tovarno lahko zgradili pri Orehu, kjer je dovolj zemljišča na razpolago. Omenil je, da je bilo z zakonom dejansko zaseženih 1.700.000 kv. m povečini obdelovalne zemlje pri Boljuncu in da to področje ob
V Padričah so priredili od sobote popoldne do ponedeljka zvečer proslavo 70-letnice svojega prosvetnega društva »Slovan«. Pravzaprav bi morali v kratkem praznovati že stoletnico svojega prosvetnega društva, kajti po ustni tradiciji je bilo prvo prosvetno društvo z imenom »Skala« ustanovljeno v tej prijazni kraški vasi že leta 1875, vendar se pisani dokumenti o njem niso ohranili, četudi je baje zelo živahno delovalo. Morda jih bo še mogoče odkriti v tedanjem tisku.
Žal je slabo vreme precej pokvarilo pro slavo, škodovalo je zlasti obisku. Gotovo pa je proslava v vaščanih osvežila spomin na
boju zasledimo v nekaterih uradnih dokumentih, ki se nanašajo na rojansko čitalnico. Poleg zasluge, da je prva nastopila v tržaški okolici in tako orala ledino, ter poleg vsestranskega narodobudnega delovanja, moramo priznati »Rojanski kmečki čitalnici« še zasluge za politično in socialno udejstvovanje, kot je na primer ustanovitev »Društva delavcev v Trstu«, poznejše »Delavsko podporno društvo«, ki je bila prva tržaška ustanova za socialno zavarovanje.
Stoletnico rojanske čitalnice bodo primerno proslavili z raznimi prireditvami ob koncu poletja in v prihodnji jeseni, za kar bo poskrbel pripravljalni odbor, izbran med rojanskimi rojaki.
Ob tej prilonosti se odbor obrača na vsakogar, ki bi imel še tako skromno dokumentacijo o rojanski čitalnici in sorodnih organizacijah, v dobi od ustanovitve pa do nastanka fašizma, in ga prosi, da bi jo dal na razpolago za nekaj dni. Zaželene so slike skupin ali posameznikov, hiš in podobno, letaki, vabila, sporedi, časopisi itd.
Material se lahko izroči, proti potrdilu, v Tržaški Knjigarni, ul. sv. Frančiška 20.
sega tudi nekaj hiš ter športno igrišče. Zato je izrazil svoje začudenje, kako je bilo mogoče zasesti tako veliko površino, če nova tovarna potrebuje samo 700.000 kv. m. Opozoril je nadalje na obljubo in obvezo, da bo ustanova industrijskega pristanišča načelno širila svoje območje ter kupovala zemljišča s pomočjo svobodnih in neposrednih pogajanj z lastniki, ter hkrati naglasil, da je treba dano besedo strogo spoštovati. Končno se je deželni svetovavec zavzel za zaščito ogroženih slovenskih interesov v dolinski občini ter obžaloval, da se zanje doslej ni ničesar konkretnega ukrenilo.
Dr. Štoka se je na tej seji tudi udeležil splošne razprave o gospodarskem položaju Trsta, zlasti v zvezi z načrtom medministrskega odbora za načrtovanje.
o
POBUDA RADIA TRST A PISATELJEM RADIJSKIH IGER
Zvedeli smo, da namerava naša tržaška radijska postaja popestriti svoj spored za prihodnjo sezono z uvrstitvijo niza radijskih detektivk in folklornih, predvsem narečnih enodejank domačih avtorjev.
Delom, ki bodo sprejeta, je zagotovljen honorar za dvakratno izvedbo, desetim najboljšim delom pa še dodatna nagrada po 50.000 lir.
Pobuda velja izključno za slovenske avtorje, ki stalno živijo v Italiji. Vsi, ki bi pri tem radi sodelovali, dobe natančnejše podatke na tržaškem sedežu
preteklost in jim vlila še novega veselja za prosvetno delo in jim poglobila slovensko narodno zavest in ponos. Za proslavo so izdali tudi čedno brošuro o zgodovini društva prosvetnega delovanja v vasi. Samo Pahor pa je napisal zanjo študijo o zgodovini vasi Padriče. Brošuro je dobiti tudi v Tržaški knjigarni. Vsakomur, ki se zanima za zgodovino naših krajev, bo neobhodno potrebna. Omeniti je še, da praznujejo lotos v Padričah tudi 70-letnico tamkajšnje cerkvice svetih Cirila in Metoda.
Nabrežina
Nagrajeni vinogradniki
V prostorih otroškega vrtca v Nabrežini so v torek slovesno razdelili nagrade vinogradnikom, ki so sodelovali pri letošnji VII. razstavi vin. Slovesnosti so se poleg župana Draga Legiše in številnih odbornikov ter občinskih svetovavcev udeležili pokrajinski odbornik za kmetijstvo Rudolf, deželna sveto-vavea Štoka in Coloni, predstavniki Kmetijskega nadzorništva dr. Baša, dr. Vremec in Lenarduzzi, tajnik Kmečke zveze Mario Grbec in mnogi predstavniki kmetijskih ter drugih ustanov. Prisotni so bili seveda tudi vinogradniki, ki so sodelovali na razstavi.
V svojem pozdravnem govoru se je župan Legiša zahvalil vsem ustanovam, organizacijam in zasebnikom, ki so prirediteljem razstave poslali številne nagrade ali kakorkoli prispevali, da je manifestacija dobro uspela. Delo ocenjevalne komisije — je še dejal župan — je bilo težavno, ker so bila razstavljena vina po kakovosti več ali manj enaka, kar dokazuje, da so devinsko-nabrežinski vinogradniki v zadnjih letih odločno izboljšali kakovost svojih pridelkov. Kmetovavcem je ponovno priporočil, naj vztrajajo na tej poti in naj pri svojem bodočem delu še bolj izko-(Nadaljevania na 7. strani)
w
Se o stoletnici „Rojanske kmečke čitalnice”
RAI-a v ulici Fabio Sovero '7.
Lep prosvetni jubilej v Padričah
GORIŠKI ABITURIENTI
V soboto so bili razglašeni tudi maturitetni izidi na slovenskem znanstvenem in klasičnem liceju v Trstu. Tu so polagali iz pite tudi dijaki slovenskega klasičnega liceja v Gorici. Vseh skupaj je bilo šest. Od teh je bil eden zavrnjen; pet pa jih je opravilo izpite že v poletnem roku. Ti so: Bre-sciani Nevina, Gergolet Marij, Koren Mari ja, Primožič Ida in Špacapan Bernard. 'K uspehu jim izražamo iskrene čestitke!
OPOMIN!
Samo še danes, to je četrtek 25. julija, je čas za vpisovanje v prvi razred enotne nižje šole.
Nekateri starši ali skrbniki, govorimo o slovenskih, niso še izvršili svoje naravne, narodne in državljanske dolžnosti. Svojih otrok ali še brezbrižno sploh niso vpisali v šole ali pa na tiho čakajo, da jih ne bodo vpisali v slovenske. Oboje meče veliko krivdo na očete in matere, ki se bo maščevala nad njihovimi sinovi in hčerami.
Prvič: vpis v nižjo enotno srednjo šolo je obvezen in tu ni kaj slepomišiti, kvečjemu se udajati topoglavi brezbrižnosti.
prezir in to tem bolj, ako so na kakih družbenih ali gospodarskih položajih in hočejo igrati socialne narodjake. še bolj pa velja prezir in javni očitek z vsemi posledicami tistim slovenskim šolnikom ali Solnicam, ki se zaradi pohlepa po denarju silijo v slovenske šole, lastne otroke pa pošiljajo dru gam!
Javno mnenje terja javen seznam takih lažipatriotov, kar se bo tudi moralo zgoditi!
ENOURNA STAVKA
Mestno avtobusno podjetje je že kot leto dni nebogljeno dete goriške občine. Zadeva poobčinjenja se vleče brez konca. Najemninska pogodba se preklada iz polletja v polletje. Osebje pa je s svojim staležem in prejemki v stalni nezadovoljnosti. Včeraj so uslužbenci zopet stopili v stavko, in sicer samo za eno uro, od enajste do poldne, da se ni občinstvo preveč hudovalo.
Uslužbenci zahtevajo enkratno nagrado za delovne nagrade, v drugi vrsti pa zviša
Srednje
OBLJUBLJENA CESTA
Končno vendarle kaže, da se bo uredila tudi cesta v Tarbij, ki je tako zelo potrebna za domačine in tudi za turiste, saj smo na te vedno bolj navezani za kak zaslužek. Brez cest pa ni turizma.
Zato so se odpravili prejšnji teden župa ni iz Srednjega, Št. Lenarta in iz Grmeka v Trst k deželnemu odborniku za promet in turizem. Z njimi so razpravljali o novi. cesti, za katero so načrti že pripravljeni in stroški preračunani na 140 milijonov lir. Po novih dogovorih pa bo cesta nekoliko širša in bolj zložna. Dela se bodo, po odbornikovem zagotovilu, začela že to poletje. Obenem je odbornik Moro, ki je tudi podpredsednik deželnega odbora, obljubil, da bo še prihodnji teden obiskal občino Srednje in se poučil o njenih težavah.
nje uslužbenskega slaleža, ker da sedanje število uslužbencev ne zmore vsega dela.
Odbornik za občinske služnosti Rovis pa zavrača v javnem pismu zahtevo po enkratni nagradi, ker se nadure redno plačujejo. Dodaja pa še, da je izkazal mestni avtobusni promet za lansko leto skoro 60 milijonov lir zgube. Spričo takih dejstev je pač težko višati plače.
KLUBOV OBRAČUN
Kakor pri drugih prosvetnih ustanovah, tako je tudi v kulturnem klubu »Simon Gregorčič« prekinjena prosvetno predavateljska dejavnost zaradi poletnih počitnic.
Pač pa se obravnava o delu in prosvetnem obračunu v minuli zimski prosvetni dobi. Vprašali smo klubovega predsednika Maksa Waltritscha, kakšen je bil lanski potek in uspeh klubovskih »večerov ob sredah«. Pojasnil je, da so imeli predavateljski
Poslušavcem so po večini ugajala zgodovinska in iz domačega okolja zajeta predavanja. Po predsednikovem mnenju se je pa pokazalo, da so gostje, zlasti mlajši, radi poslušali kvalitetna, čeprav nekoliko težje razumljiva izvajanja nekaterih govornikov iz Ljubjane. Predavanja je obiskovalo povprečno 50 do 55 ljudi; povečini je bil vedno isti krog stalnih obiskovalcev.
Kljub dosedanjemu uspehu je treba klu-bovo delovanje poživiti. Letos so se pojavljale tudi določene tehnične težave, na primer glede dneva in ure; dosti predavateljev je tudi zbolelo in je bilo treba menjati sporede. Vse to se bo pa moglo popraviti in tehnično izboljšati, ker je klub prejel tudi nekaj denarne pomoči. Država mu je nakazala že dvakrat finančno podporo kot krož ku, ki se kulturno uveljavlja.
Dodajamo pa še kot glas iz vrst obiskovalcev »večerov ob sredah«, da si večina želi več predavanj iz domače, tudi novejše zgodovine, po možnosti s skioptičnimi slikami, in tudi z zemljepisno-gospodarskimi orisi naših krajev. Saj bomo tuje kraje kmalu bolj poznali kot domače vasi. Prav bi bilo, da bi imeli pri sestavljanju sporedov nekaj besede tudi stalni udeleženci.
Omenimo pa še, da je imelo tudi SKAD i v Katoliškem domu niz kulturnih večerov z domačo novejšo zgodovinsko tematiko. Kulturno življenje goriških Slovencev, vsaj kar se tiče predavateljskih večerov, le ni tako slabotno. Res pa je, da zajema še vedno preozek krog naših ljudi.
NOVI HOTELI IN GRADNJE
Goriško mesto se bo ponašalo že to jesen z dvema novima in moderno urejenima hoteloma.
Prvi je že pod streho pri južni postaji, kjer je bila nekoč starim Goričanom dobro poznana restavracija »pri Hartlu«. V trinadstropnem hotelu bo na razpolago 40 eno- in dvoposteljnih sob s kopalnico, telefonom in klimatskimi napravami, čeprav bo hotel
uvrščen v II. razred, bo imel vse udobnosti dosedanjih prvorazrednih hotelov.
Malo kasneje bo dograjen drugi hotel na vogalu korza Italia in ulice Bellini. Ta bo še večji; imel bo štiri nadstropja in 64 sob.
Potreba po novih gostiščih je bila v Go rici res velika. Tujski promet stalno narašča. Številke pokrajinskega odborništva za turizem izkazujejo, da so lansko leto potrošili turisti v naši pokrajini okoli deset milijard lir. Levji delež odpade seveda na Gra-dež, nekaj pa ostane tudi v Gorici.
Vzporedno z razvojem gostinstva gre tudi zasebna gradbena dejavnost. Letos ne zidajo več toliko vil v predmestjih, ampak palače s stanovanji v solastništvu. Ena takih velikih /jgradb bo stala na vogalu ulic Rossini in Mattioli. V štirinadstropni stavbi bo prostora za 33 stanovanj.
Peč
NE KALIMO VALOV
Vroči dnevi niso prizanesli niti našim krajem. Krompir, ki je kazal letos izredno dobro, bo verjetno še prevaral upanje naših kmetovalcev. Koruza je tudi že močno občutila sušo.
Db taki vročini se ljudje radi nekoliko ohladijo v bližnji Vipavi. Včasih so se hodili kopat v Vipavo tudi Goričani, danes jih pa večina ubere pot z lastnim avtom do morja. Vendar bi pa tudi Vipava prišla v poštev, če ne bi v taki meri spuščali vanjo vsakovrstne odpadke. Svoje dni so kalili bistro Vipavo samo odpadki čevljarske tovarne v Mirnu, danes pa služijo njeni valovi (udi za odplakovanje odpadkov iz bližnjih gostiln. Danes se v Vipavi sploh ne moreš več kopati, saj prideš iz vode bolj umazan, kot si šel vanjo. Pametno in primerno bi bilo, da bi tudi občinska uprava, kolikor je pač mogoče, poskrbela z odloki in nadzorstvom za čistost vipavskih valov.
Solkansko polje
ZADNJE SLOVO
Dne 13. t. m. smo spremljali k zadnjemu počitku na pokopališče v Pevmi dobrega in skrbnega soseda Štefana Rijavca. Umrl je v mestni bolnišnici, 62 let star.
Pokojnik je bil zaveden rojak, doma s Trnovega. Po poklicu je pa bil gozdar. Ko si je ustanovil družino, je moral trdo delati, da si je s pridnimi rokami postavil lep dom.
Življenje mu ni bilo prav lahko. V zad nji vojni je bil vedno pod orožjem. V Afriki je prebil tudi vojno ujetništvo. Med sosedi je bil zelo priljubljen, kar so pokazali tudi številni pogrebci z obeh strani meje. Soprogi Rafaeli, sinu Zdravku in ostanim domačim izražajo znanci in prijatelji globoko sožalje. Rajni Štefan pa naj mirno po čiva v domači grudi!
☆
POČITNIŠKI TEČAJ ZA POPRAVNE IZPITE V DIJAŠKEM DOMU
V Slovenskem dijaškem domu v Gorici bo tudi letos počitniški tečaj za popravne izpite s pričetkom v petek 2. avgusta ob 8.30. Starši prizadetih otrok se lahko pozanimajo za podrobnejša pojasnila in prijave pri upravi Doma, ki je zainteresiranim na razpolago vsak delavnik od 10. do 12. ure.
Drugič: slovenski očetje, ki danes, v tako demokratično sproščenem ozračju ne vpišejo svojih otrok v slovenske, od države polnopravno priznane šole, zaslužijo javni
večeri dober uspeh. Vseh je bilo šestnajst po številu. Po vsebini bi mogli razdeliti snov predavanj na literarno, zgodovinsko folklorno in na aktualno. Skupino zase bi predstavljali debatni večeri o našem časopisju.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Nova številka revije „Goriška srečanja”
»Goriška srečanja« so ena izmed tistih revij, ki Goriški. Branko Marušič je objavil k isti temi
jih človek vedno z zanimanjem vzame v roke. To potrjuje tudi nova, dvanajsta številka, ki je izšla te dni. V njej je mnogo takega, kar posebno zanima tudi našega tukajšnjega kulturnega človeka.
Na uvodnem mestu je objavljen esej Borisa Ra-ceta: »K utrjevanju enotnega slovenskega kulturnega prostora«. V njem opozarja na marsikaj, kar bi bilo treba še storiti, da bi se enotnost slovenskega kulturnega prostora bolj čutila in bolj uveljavljala. Bravec pa ne more pritrditi njegovi trditvi, da »če še ni povsem uresničeno popolno pretakanje slovenske tiskane besede (namreč med Slovenijo in Tržaškim ozemljem), so odgovorni nekateri zakrknjenci, ki izoriščajo slovenski zamejski prostor predvsem za mostišče. Treba pa bo premagati tudi nekatere predsodke.« S tem je Boris Race morda bolj, kot je nameraval, postavil za pogoj popolnega pretakanja slovenske tiskane besede omejitev, čo ne zatrtje njene svobode, česar seveda nikakor ni mogoče zagovarjati, zlasti ne v današnjem času, ko povsod padajo pregrade za svobodno izražanje, kot dokazuje tudi češkoslovaški primer.
Sledi esej Josipa Vidmarja »Naš današnji problem« o slovenskem narodnem vprašanju, kateremu posveča Vidmar zadnji čas posebno pozornost in je imel o tem tudi že več predavanj, med drugim tudi v tukajšnjem »Kulturnem domu«. Iz njegovega eseja naj navedemo samo nekaj stavkov, ki dokazujejo, v kakšnem duhu je napisan: »Vrhu tega je v vsakem pogledu potrebno upoštevati razlike med nacionalizmi ali narodnimi čustvi, ki jih nikakor ni vseh metati v isti koš. Očitno je, da obstoje globoke objektivne razlike med nacionalizmi velikih imperialističnih narodov, pa naj slone na rasnih ali kulturtragerskih ali mesijanskih ali kakršnihko.i drugih miselnostih, ter nacionalizmi majhnih, neravnopravnih ali celo ugnetanih in zatiranih narodov ...V to drugo vrsto spada naše nacionalno čustvo. Poudariti je ponovno o njem, kar je bilo že tolikokrat rečeno, da to čustvo ni nikdar nikogar ogrožalo in da nas ni nikdar zavedlo v nasilja ali krivice nasproti drugim narodom... To dejstvo tembolj opravičuje njegovo prisotnost v vsej naši zgodovini, pa tudi v sedanjosti, v kateri položaj našega naroda vendarle še ni do kraja razčiščen, razjasnjen in urejen.«
Zelo zanimiv je članek Rudija šimaca, v katerem polemizira z Radivojem Reharjem o tem, kateri avtocesti naj bi dali prednost, ali tisti na Gorico ali tisti na Koper, v zvezi s tem pa tudi o splošni urbanizaciji in gospodarsem napredku v Sloveniji in posebno na Goriškem. Simac se nujno zavzema za to, da bi dali glede avtoceste prednost
prispevek »Ali smo Primorci še Slovenci?«, Milo Vižintin pa članek »Mar smo se Primorci res odtujili slovenskemu bistvu?«. Vsa ta polemika pa se zdi površna in zaletela, preveč patetična in recitatorska ter ne gre vzrokom v g obino.
Elio Fornazarič piše o nameravani gradnji pro-tosinhrotrona v Doberdobu, Jože Jelerčič o kurirskih zvezah na Primorskem med zadnjo vojno, Ivo Juvačič pa je napisal razpravo »Furlani, naši mejaši na zahodu«. France Bevk je prispeval kratko pripovedno prozo »Izlet v maju«, Nevin Birsa in Aleksander Peršolja pa pesmi. Nekaj člankov polemizira z revijo »Kaplje« in z verskim listom »Družina«. »Družina« je namreč v neki reportaži napisala, da bi bilo treba materialno civilizacijo Soške do.ine poživiti in poduhovili z verskim humanizmom.
Z največjim zanimanjem prebere človek tudi daljše poročilo o arheoloških najdbah v Batujah, ki ga je napisal Drago Svoljšak. V njem poudarja, da pripadajo najdbe slovenski kottlaški kulturi, razširjeni po vsej Karantaniji in Sloveniji, ter polemizira s tistimi, ki jih pripisujejo Langobardom.
Zelo lepe so tudi ilustracije te številke »Goriških srečanj«.
//.
PRIZNANJE ZA LEP JEZIK
Med časniki, ki izhajajo v Sloveniji, je mariborski dnevnik »Večer« tisti, ki si najbolj priza ' deva za lep jezik. Tako smo opazili, da edini med slovenskimi častniki uporablja lepi slovenski izraz časnikar namesto srbohrvaškega »novinarja«, ki ga je uvedlo ljubljansko »Jutro« in nekateri drugi listi, ki so podpirali svoj čas diktaturo in zamisel jezikovnega in nacionalnega spajanja jugoslovanskih narodov.
»Večer« in »Primorske novice« uporabljajo tudi pravilno besedo ladjar namesto srbohrvaške »brodar«, ki je nekaterim še vedno pri srcu, četudi pride od besede brod, ki pomeni le štirioglato vozilo čez reko, medtem ko je ladja — starodaven slo venski izraz — čislo nekaj drugega.
če Slovenci res ljubimo morje in hočemo biti pomorski narod, moramo začeti s tem, da se ne odpovemo svojemu starodavnemu pomorskemu izrazoslovju v zameno za izposojenke. »Večer« in »Primorske novice« zaslužita za svoje prizadevanje vse priznanje.
TUDI MI SMO ZADOVOLJNI
Slovenske televizije sicer ni možno gledati na vsem Tržaškem ozemlju, posebno ne v mestu samem, vendar pa jo je mogoče sprejemati brez težav na kraški planoti. In tam je uvedba slovenskega televizijskega dnevnika prav dobro odjeknila. Srbohrvaškega ljudje niso razumeli in ga niso poslušali, ampak so vklopili italijanske oddaje. Zdaj pa radi poslušajo in gledajo novice v slovenščini. To hkrati krepi v naših ljudeh slovensko zavest.
Priljubljene so tudi slovenske radijske igre in slovensko podnaslovljeni filmi.
Lahko znanost nadomesti vero in moralo?
Pri britanski založbi znanstvenih del Liverpool University Press je izšla pred nedavnim knjiga »Eighteenlh Cenlury Optimism« (Optimizem osemnajstega stoletja), ki jo je napisal Char.es Vereker. Kot že naslov pove, je v knjigi kritično osvetlil prosvetljenstvo osemnajstega stoletja, ki je optimistično gledalo na bodoči razvoj človeštva. Ta optimizem pa je temeljil na optimističnem pojmovanju narave.
Prosvetljenci so menili, da je pravičnost naravni, prvotni red človeških skupnosti in da je sodobni svet narobe zaradi tega, ker so se ljudje oddaljili od naravnega reda, od narave. Na tem pojmovanju so gradili svojo kritiko tedanje družbe. Zato je Rousseau pridigal povratek k naravi. S tem je menil povratek k pravičnosti. Neglede na to, če so bili prosvetljenci ateisti ali kristjani, so vsi pojmovali naravo kot nekaj božjega. Kristjanom je pomenila sredstvo, preko katerega razodeva Bog svoje namene, ateistom pa je bila na-raba sama bog. V bistvu med obojimi ni bilo razlike. Oboji so videli v Naravi veliko učiteljico in
Jivitifka ateizma v „Jlovi poli"
Nedavno je izšla nova števi ka revije »Nova pot«, ki jo izdaja Cirilmetodijsko društvo katoliških duhovnikov slovenske republike. Ta revija sc je razvila v teku let v pravo filozofsko revijo, ki goji seveda moderno krščansko filozofijo in humanistično miselnost. Kot taka si je pridobila v krogih slovenskih izobražencev precejšen ugled.
Nova številka prinaša na uvodnem mestu dolgo razpravo filozofa Janeza Janžekoviča »Marko Kerševan o religiji in sodobnemu človeku«. Gre za odgovor na knjigo Marka Keršcvana »Religija in sodobni človek«, ki je izšla lani pri Cankarjevi založbi in zagovarja ateizem.
Janžekovič najprej ugotavlja, da Kerševanova knjiga ni dialog s krščanstvom, kakor bi se zdelo na prvi pogled in kakor bi avtor sam hotel prikazati, ker skoraj nikjer ne išče stičnih mest med krščanstvom in marksizmom, marveč je polemika z vero, vendar ne površna in otročja polemika, ampak resna in po večini tudi dostojna, razen na enem mestu, ki pa skoraj vso knjigo pokvari, kakor z obžalovanjem ugotavlja krščanski kritik. Janžekovič potem navaja Kerševanove temeljne ugovore proti veri in jih pobija z argumenti moderne teologije, na primer kar zadeva vero v posmrtno življenje, čudeže, dokaze, da je Bog, problem smotrnosti vsega, kar obstaja, zla in drugega. Čeprav gre, kot rečeno, za filozofsko argumentiranje, pa je Janžekovičevo dokazovanje napisano zelo zanimivo in
tudi razumljivo, tako da ga lahko z užitkom berejo tudi neteologi, seveda primerno izobraženi.
Drug ugledni slovenski krščanski filozof in sociolog, dr. Anton Trstenjak, pa je objavil razpravo »Sodobne teorije osebnosti«, na osnovi najnovejše literature o tem vprašanju. V razpravi osvetljuje psihoanalitično teorijo osebnost:, arhetipično teorijo osebnosti, socialno psihološke teorije o njej, personološko teorijo in drugo, z upoštevanjem bioso-ciologije in fiziologije. Ta razprava je sicer tudi aktualna, vendar pa napisana v strokovnem filozofskem jeziku, tako da jo bo s pridom bral le strokovnjak.
Janko Škraban je prispeval članek čisto drugačne vrste, namreč o Slovencih v Kanadi, kjer se je mudil na obisku, članek je zanimiv v toliko, ker opisuje življenje slovenskih naseljencev v Kanadi s stališča slovenskega intelektualca in duhovnika.
Zadnji del revije obsega poročila o novih knjigah Mohorjeve družbe in raznih drugih.
Tej kvalitetni slovenski reviji je mogoče očitati samo to, da je premalo pestra in /ato premalo privlačna za povprečnega krščanskega bra-vca. Vzbuja vtis, da hoče bili predvsem znanstveno-bogoslovni zbornik, ki naj nadomešča založbo znanstvene bogoslovne literature. Kot taka pa ima seveda tudi svojo upravičenost in funkcijo v slovenskem duhovnem in kulturnem življenju.
voditeljico čioveka na poti k dobremu in k pravični družbi.
Charles Vereker pa opozarja v svoji knjigi na zmotnost takega verovanja. Moderna znanost je pri svojih raziskavah narave prišla do spoznanja, da je ta gluha in nema za človekovo teženje, da bi ga vodila kot ljubeča mati. Individualni in družbeni konflikti so se v sodobnem svetu zaostrili, kljub temu da danes bolje poznamo naravo kakor prosvetljenci osemnajstega stoletja. Prepad ali bolje rečeno razpon med današnjimi življenjskimi pogoji, ki so bili ustvarjeni z novimi tehničnimi sredstvi, in moralnimi ter političnimi ustanovami je postal širši. Prodrlo je spoznanje, da je zaman pričakovati od boljšega znanja o naravi vodilo, kako naj ravna človek pri svojih odločitvah na moralnicm, verskem in političnem polju. Poznanje narave je sicer potrebno pri takih odločitvah, kajti znanost je danes nujna, ker odloča o pogojih vsake odločitve in šele omogoča njeno uresničenje. Vendar pa sodobni človek ne more pričakovati od znanosti navdiha za reševanje svojih najglobljih notranjih in najaktualnejših zunanjih problemov moralnega in političnega značaja. Kdor bi mislil tako, bi moral izročiti svet v roke znanstvenikom in tehnikom, brez ozira na njihovo moralo.
Prodrlo je tudi spoznanje — pravi Vereker — da človek ne more pričakovati zgolj od narave oziroma od znanja o naravi spoznanja o božjih namenih. Božje razodetje se ne izraža preko narave, ampak preko duha, ki ni zgolj razum, kajti tudi razum je odvisen od organov, ki so del narave. Današnja znanost tudi ne gleda več na naravo tako, kakor je gledala nanjo prosvetljenska znanost osemnajstega stoletja; ne pomeni ji več popolne racionalnosti, točnega reda in nujnosti. Celo izraz narava sam je postal sumljiv. Znanost ravna danes kot ribič, ki vrže mrežo in potegne z njo določeno število rib ter na osnovi tega, kar je ulovil, skuša predvideti, kaj bo še ulovil. Nič več ne skuša formulirati absolutnih ali totalnih teorij, ki naj bi razodele večno bistvo narave.
Človeka čakajo torej sama razočaranja, če bo hotel še naprej, da ga vodi znanost, namesto da bi videl v njej samo kažipot k torišču za svoje izbire. To spoznanje pa povečuje mero človekove svobode in odgovornosti. Hkrati pa usmerja moralno in politično filozofijo vstran od tradicionalnih smeri. Ne gre več za to, da bi ta ugotovila, kakšna je narava človeka, družbe ali sveta, ampak za to, da bi ugotovila, v čem so trajne koristi človeka, njegove neodtujljive potrebe in kako bi bilo mogoče vskladiti človeške koristi, da bi čim manj prizadeli njihovo različnost, čemur pravimo z drugo besedo spoštovanje pluralizma v človeški družbi.
ŠPORT MRD NAŠO MLADINO
ZMAGA SOKOLA NA TURNIRJU V PADRIČAH
Preteklo soboto in nedeljo je prosvetno društvo Slovan iz Padrič v okviru proslave 70-letnice obstoja organiziralo na svojem novem igrišču uspel ženski odbojkarski turnir.
Udeležile so se ga ekipe Gaje, Zarje, Brega in Sokola.
S TRŽAŠKEGA
NAGRAJENI VINOGRADNIKI
(nadaljevanje s 4. strani) ristijo olajšave ter tehnično in drugo pomoč, ki jim jih nudijo deželni in drugi zakoni ter uradi Kmetijskega nadzorništva.
Prirediteljem in vinogradnikom je nato k uspehu razstave čestital pokrajinski odbornik Rudolf, medtem ko je dr. Baša kot predsednik ocenjevalne komisije spregovoril o delu komisije in dal nekaj tehničnih napotkov vinogradnikom. Sledila je razdelitev na grad.
Prvo nagrado za bela vina je prejel Alojz Lupine iz Praprota; prvo nagrado za črna vina je prejel Dušan Radovič iz Nabrežine; druga nagrada za bela vina je bila dodeljena Mirku Radoviču iz Nabrežine; druga nagrada za črna vina pa Stanislavu Cahariji iz Nabrežine; tretjo nagrado za bela vina je prejel Ivan Terčon iz Mavhinj; tretjo nagrado za črna vina pa Stanko Gruden iz Mavhinj. Vsi razstavljavci pa so dobili diplome in razne druge nagrade.
RAZPIS DVEH NATEČAJEV
Ministrstvo za zunanje zadeve je razpisalo natečaj za 6 mest pomožnega izvedenca za tuje jezike. Pogoji: doktorat v tujih jezikih in slovstvu, itd., starost od 18. do 32. let; rok poteče 5. avgusta 1968. (Uradni list št. 142 z dne 5.6.68).
Ministrstvo za trgovino s tujino je razpisalo natečaj za 14 mest svetovavca tretjega razreda v staležu vodilnega osebja. Pogoji: doktorat iz prava, ekonomije itd., starost od 18. do 32. leta; rok poteče 8. avgusta 1968. (Uradni list štev. 144 z dne 7.6.68)
Kasta
Dež je precej oviral potek turnirja in so ga zato morali delno odigrati v dvorani stadiona »1. maj« v Trstu.
V soboto zvečer so v izločilnih tekmah nastopili Sokol proti Gaji in Zarja proti Bregu. Tako Sokol kot Zarja sta svoje nasprotnice odpravila z 2:0. Breg je nastopil v precej okrnjeni postavi in sc zato ni mogel enakovredno upirati razigranim Bazovkam, dekleta Sokola pa so s svojo izkušenostjo brez težav premagale požrtvova ne igralke Gaje, čeprav so bile slednje okrepljene z dvemi igralkami Bora.
V finalnem srečanju za osvojitev pokala Slovan sta se torej v nedeljo spoprijela Sokol in Zarja. Bazovke so začele res odlično in si z visokim izidom 15:3 zagotovile prvi set. V drugem so Nabre-žinke uredile svoje vrste in ga po lepi borbi odločile v svojo korist s 15:8. V odločilnem setu se je vnela še lepša in navdušujoča igra. Zmagale so sicer Nabrcžinke s 15:11, vsa pohvala pa gre tudi Bazovkam, ki so s svojo igro res presenetile.
Po zaključku turnirja je predsednik Pd Slovan Silvester Grgič nagradil udeleženke.
ZMAGA RADOVANA FUČKE
Na atletskem mitingu v Gorici za pokal »Schnabl« je v metu krog'e presenetljivo zmagal Radovan Fučka, ki se kot atlet udejstvuje pri tržaškem športnem društvu Libertas, kot odbojkar pa pri Š.Z. Bor. Metal je res dobro in zaslužno osvo jil prvo mesto z metom 13,70, s čimer je dosegel nov osebni rekord.
Za Bor sta nastopila le Emil Sedmak in Dušan Švab in dosegla tokrat povprečne rezultate. Sedmak je bil vmetu kladiva z metom 42,57 m peti, Švab pa jo v teku na 400 m osvojil drugo mesto v slabši skupini s časom 57”.	Edi Košuta
—•—
VZGOJIMO IZ NAŠIH OTROK POLNOVREDNE LJUDI
(Nadaljevanje s I. strani) vedno spet poudarjajo, da je to nujno potrebno za normalen otrokov duševni -razvoj, da lahko dozori v polnovredno osebnost. In zato za slovenske starše ne more biti pomislekov:	njihov otrok
spada v slovensko šolo, če hočejo, da bo v življenju srečen in iskren človek ter da bo ostal zvest sta-ršem in svojemu narodu, ki je le razširjena lastna družina.
NENNI ZA SREDINSKO-LEVO KOALICIJO
V Rimu so se sestali člani socialističnega osrednjega odbora v zvezi s pripravami za kongres Enotne socialistične stranke, ki bo 23. oktobra. Ob tej -priložnosti je stari socialistk'ni voditelj Pietro Nenni pozval stranko, naj čim-prej obnovi sredinsko levo koalicijo.
Tudi v časopisju se množe pisma socialistov, ki zahtevajo nadaljevanje koalicije. Saj bi bilo čudno, da bi se stranka ozirala na tisto manjšino, ki ne odobrava koalicije in ki je odpadla od stranke, namesto na večino, ki je z volitvami odobrila dosedanjo politiko Enotne socialistične stranke v vladni koaliciji.
-0—
Ivan Fideršek (34), je v Mariboru s kladivom ubil ženo in tri otroke. Vzrok je najbrž pijančevanje, kateremu se je vdajal mori ec. Zdaj ga iščejo.
/jr kulturnega žlvlfonja
UMRL JE GIOVANNI GUARESCHI
V ponedeljek zjutraj je umrl od srčne kapi znani in (priljubljeni italijanski pisatelj Giovanm Guareschi. Smrt ga je dohitela v Cervii, kjer je imel majhno vilo. Šele nekaj dni prej je prispel tja, da bi prebil počitnice skupaj s hčerko in njeno družino.
Guareschi se je rodil I. maja -1908 v Roccabian-chi pri Parmi ter si je služil kruh kot časnikar. Sloves pa si je ustvaril kot pisatelj. Čeprav je napisal precej knjig, pa ga široka javnost pozna predvsem -po dveh knjigah: »Don Camillo« in »Don Camillo se vrača«, ki sta se izredno priljubili tako italijanskemu kot tujemu občinstvu. V njima je prikazal neprestano napetost in boj med župnikom in komunističnim županom v nekem namišl ljenem mestecu Padske nižine, seveda v humori-rističnem ključu. Nekateri so mu očitali, da je s tem bistveno popačil nevarnost komunističnega aktivizma za italijansko demokracijo. Vendar je jasno, da Guareschi ni hotel napisati politične študije, ampak satirično-humoristično zgodbo, razkrivajoč tisto, kar je človeškega in tudi grotesknega v politični napetosti med ljudmi, ki so si sicer tako blizu.
Pokopali so ga v družinsko grobnico v kraju Roncole di Busseto pri Parmi, kjer je bival.
Opomini in ploe froetoone vojne
m m • 104 ■ ■ ■ ■ ■ ■ V RUSKEM UJETNIŠTVU. ■■■■■■■■■■■ Inž.-J. R. ■ ■ ■
Kako pa je bilo s kislimi lubenicami, mi še danes ni jasno. Nisem preiskal zadeve. Zadeva pa je bila naslednja: Poleg naše hiše je bila na spodnjem koncu polvkopana klet. V ti kleti so bile 3 »orne«, ki so držale vsaka nekaj nad 100 litrov. Te orne smo v začetku jeseni napolnili z debelejšimi od pesti, a še nezrelimi lubenicami, dolili vode in kvasa. Kvas so dobili z nalitjem mlačne vode vrh pšeničnih otrobov, kar je čez kakšen teden pričelo kipeti. Lubenice so spremenile ves svoj sladkor v zmerno kislino. Ko sem prvič pokušal, mi ni bilo tako všeč, a pozneje vedno bolj. Samo enkrat sem peljal Nino Fel-me je videl nočni čuvaj, kar je seveda poročal ravnatelju.
čez kakšna dva tedna si ravnatelj izmisli, da gremo pokušat lubenice, in me povabi. Ali groza: orne so bile sicer polne, a samo vode in v vsaki so plavale kakšne 3 lubenice na vrhu. Ravnatelj je eno sunil, da se je potopila -do dna. Tako je bilo z vsemi tremi ornami. Samo pomenljivo me je pogledal, vzel ni nobene lubenice in je šel.
Nisem imel namena se opravičevati, ker je -bila moja krivda majhna. Vzel sem namreč iz vsake orne le po eno lubenico, skupaj
torej 3, dvakrat drobni, le takrat z Nino eno debelejšo. Kdo jih je pojedel? Mogoče moji tovariši, a nisem nikoli nič opazil.
STAVKA NA POSESTVU »STUART«
Onkraj gozda, v katerem smo sekali tudi za naše potrebe, je ležala velika ekonomija, znatno veleposestvo »Lord Stuart«. Ravnatelj in drugi iz Todoreštov so držali prav redke stike z ljudmi iz te ekonomije. Vsaj jaz jih nisem opazil. Mogoče je držal več stikov ženski svet.
Neki dan zgodaj popoldne se je oglasil pri ravnatelju neki gospod — pozneje se je izkazalo, da je bil upravitelj ekonomije — in dolgo razpravljal z njim, nakar so me poklicali. Po predstavitvi pravi gost:
»Na posestvu je 50 avstrijskih ujetnikov, ki so do nedavnega dovolj pridno delali, sedaj pa napravijo samo najnujnejša opravila pri živini, drugega dela se ne do taknejo. Postavljajo tudi neke nesmiselne zahteve. Najhujše je, da nočejo delati v mlinu, mi pa imamo velike obveznosti z vojaško upravo za dobavo moke.«
Ker je slišal, da sem ugleden in inteligenten — je nadaljeval — naj bi šel z njim, da jih pregovorim in napeljem nazaj k delu.
Mikalo me je iti, čeravno sem bil prepričan, da ne bom dosegel uspeha. Rekel sem:
»Vi, g. ravnatelj, greste?«
»Seveda!«
»Potem pa grem tudi jaz.«
Čumak st. je napregel žrebca in smo se odpeljali. Zastopnik ekonomije je imel prekrasen »gik«, enovprešen, lahek voz in tudi prekrasnega konjička. Vozil je naprej, a naša žrebca v Čumakovih rokah sta bila stalno takoj zadaj. Prijetna je bila vožnja skozi gozd, v katerem je bilo še tu in tam nekaj snega, na prostem pa ga je že sonce raztopilo.
Dozdevnih 6 »verst« poti med Todore-šti in ekonomijo smo šmalu prevozili. Ekonomija se je dotikala gozda, najbrž se ga je tudi posluževala. Čim smo prispeli iz go zda, so se začele gospodarske zgradbe in skladišča, na mali vzpetini pa je kraljevala prav lepa večja vila. Poleg je bila nekoliko slabša vila oziroma boljša stanovanjska hiša. Okoli teh dveh zgradb so bila skladišča in druga gospodarska poslopja — v eni lopi obilica plugov, bran in sejalk —, v razdalji kakšnih 300 m pa so bili hlevi za boljšo živino. Prašiči, ovce in jalove krave so imeli samo obore iz hrastovine kot pri nas v To--doreštih. Zadaj za skladišči je bil lep moderen valjčni mlin.
(Dalje)
Piše MILE MIRNIK Riše MARJAN BREGAR
S S. . S'
c 5 o c
'C c c o <u
M	>C/1	^
o .s >	>
a	^
_ y a>o
O M >c/) o O i3 03 rt +-• r-T3 U N .S D c3 > c/) > JD <D
M — °
0) V> O S °	C
2 a
^>g3
g>	g
Si « "9 S
w rt jj ^
60 g fl
O ^	.«
c rt X) o
S ^ « 1/5 > a^S »2
£ jH O ‘-M S - "5 m w c
03 o (rt rC . l_(
O rt O D. o
C E
3*C
' «t E ~S r-C/) rt x
jC D
^ fi.2i
2 »o ^
° aS>*g
. rt O 3
2 'm 'o
^>1« 3 o
o «j E
■m U >U (D J2 03 S ><-»
rt -*-• Z o a en * >
o">
o> rt > D.
V) V)
<u O u
^ a
5 ^ -2
rt Č3 >N 2
2 a
■*.S
a o 1 o .S
to £
a
0) o
c/5
O >
* x/T *s
5 2 S.
; o o*
5 O	u
- 30	.	*-i	rt	>,
3 9	**	o.'D	>
. x/i	a
1, N	-fj	O	C	O
' g	O	«	•{	u
j a	|	-a	^	-Si
U^Is-
> c o S
O >{/> rt
) a d M Q
’ § ir.si ^ 5
t o ^ j*! «•» x