Mniäfto in oppavniStvo:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
ishaja v ponđeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračaja
Z uredništvom se more govoriti vunk dan od II.—12. ure dopold.
Tetofon At. 113.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo
Št, 42.
Maribor, dne 10. aprila 1911.
naročnina listu:
Celo teto		. 12	h
Pol leta		. 6	K
Četrt leta		3	K
Mesečno		1	K
Posamezne številke	10 v.	
Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Lnserati ali oznanila se raćunijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Letnik III.
Vodstvo S. K. Z.
nam naznanja, da so vsa poročila različnih časnikov o kandidaturah S. K. Z. dosedaj še brez vsake utemeljene podlage. S. K. Z. je s svojimi zaupniki po vseh volilnih okrajih v neprestanem stiku, da se kakor najhitreje izvrše vse volilne predpriprave.: Te bodo v, najkrajšem času dogotovljene in takrat bodo pozvani zaupniki vsakega volilnega okraja na skupna posvetovanja, 'da definitivno sklepajo o kandidaturah.
Vodstvo S. K, Z. je prepričanja, da bo disciplina, ki se kaže v njenih vrstah že sedaj pri predpripravah, najugodneje uplivala na ves razvoj volilnega gibanja.
Naša naloga.
Zopet bomo šli na volišče, zopet bo treba oddati glas možu, ki naj brani in zastopa pravice slovenskega ljudstva, v državnem zboru. Mislimo, da za nobenega. poštenega §podn j e!Šit aje riškega Slovenca odločitev ne bo težka. „V slogi je moč“ pravi star pregovor, ki ima pa še vedno popolno veljavo. Samo če bomo složni, se bomo lahko ubranili Številnih nasprotnikov, ki navaljuje jo na nas in bomo kaj dosegli. Ce bomo imeli moči razcepljene bomo delali veselje samo nemškemu sosedu, ki nas hoče oropali rodne grujde. Že pri zadnjih1 deželnozborskih volitvah se je sijajno dokumentirala želja slovenskega ljudstva po edinosti. Vse razdiralce sloge in sejalne prepirov so volilci potisnili v kot in sedaj imafmo v Gradcu krepko, enotno delegacijo, ki si je priborila že velik ugled in je povsod upoštevana. Enako se mora zgoditi sedaj za drž» zbor.
Popolnoma jasno je, v katerem taboru je ogromna! večina slovenskega ljudstva. Nasprotne vrste, ki so pri vsem še maloštevilne, se rekrutirajo po večini iz ljudi, prepojenih s tujimi idejami ali izi takih, ki so politično omejeni, ali pa celo iz takih, ki iz neke prirojene upornosti ali donkišotstva vedno hodijo po — stranpotih. Sveta dolžnost vsakega zavednega in poštenega Slovenca pa je, da se sedaj potrudi dovesti vse volilce v en tabor. Nočemo igrati vloge kakih ši-rokoustnih prerokov, toda brez dvoma že lahko trdi-
P ODLISTEK.
Oskrbnikova gospa.
(Iz češkega).
(Dalja.]
„Dedek“, vprašala, je po pjoždravu, iJkaj pa vam je?“
„,Kaj?“ vprašal je starček mirno.
;,JVi molite, — kleče — že koj sedaj — dopolu-dne ?“
„[Ali nam ni treba moliti vsak čas?“
,„(Seveda treba, toda “
sjMolim za pokojno oskrbnikovo soprogo“, dejal je ded resno.
.JVi ste in boste v resnici na vasi jedini, ki tako pobožno moli za njo.“
JVsaj sem pa tudi jedini tukaj, ki se spominja na njo, i ko je prišla v našo vas) kot lepa in mlada deklica.“
.„(Seveda, seveda. Lepa je morala (seveda biti, da je vjela takega gospoda. Povejte mi, ali takrat niste nič z njo govorili, ko je še služila tukaj na kmetiji ?“
JNisem govoril z njo, pa tudi nisem govoril o nji. Danes bo pa o nji polno govorice, dosti laži in mnogo obrekovalnih besedij. Tri dni bodo jeziki trpeli, potem jo spuste globoko v zemljo, njeni denarci se bodo razleteli daleko po svetu, a od vsega ne b(o o-stalo drugega kakbr grob. T.ako vse mine - na o-skrbnikovo soprogo se v kratkem nikdo več ne bode spominjal! “
„Ded, vi pa veste več o tej gofcpej“, rekla je kmetica. „Povedali nam boste o nji kaj na večer. Da se ne pozabi!“
Ded se je za trenutek žamislil.
„Človek ne ve, ima li kopati iz davne pozablje-
mo, da ho že pri prvem nia&koku zmagal skoroi na vsej črti prapor, ki je že navajeni zmag,, zlasti od zadnjih deželnozborskih volitev. Vsak razdor bo samo v škodo celokupnemu slovenskemu ljudstvu in bo zmanjšal silo in moč našega' ljudskega zastopništva. Zato pa vsi na delo, da zmaga enotnost!
Shodi.
Šmarje pri Jelšah.
Včeraj dne 9. t. m. je tukaj zborovalo Katoliško politično in izobraževano društvo za šmarski o-kraj. Imelo je svoj občni zbor, katerega je vodil društveni predsednik gospod župnik G o m i 1 š e k. Shod je bil veličastno obiskan. Pri volitvi je bil izvoljen po večini dosedanji odbor.
Potem je poročal državni poslanec našega o-kraja gospod dr. Korošec o <letovanju državnega zbora, izvoljenega prvikrat na podlagi splošne in enake volilne pravice.
Deželni poslanec gospod V r e 'č k o pa je opisoval razmere v štajerskem deželnem zboru.
Po nagovoru gospoda društvenegai predsednika se izreče poslancem Slovenske kmečke zveze, zaupanje in zahvala. Lepo uspelo, zborovanje je naredilo na vse navzoče, med katerimi je bilo tudi nekaj nasprotnikov, najboljši utis.
Hoče.
Zborovanje mladeniške zveze je včeraj lepo uspelo.
Govornik je zanimivo razložil, kako je izseljevanje velika nesreča za slovenski narod v verskem, političnem in gospodarskem oziru.
'Mladeniči, ljubite svojo vero, ljubite slovensko domovino, ljubite očetovo hišo! Ne hodite brez velike sile v mesta, 'na tuje, kjer je že toliko mladih ljudi postalo nesrečnih na duši in ha telesu, časno in tudi večno. b,Ljubo doma, kdor ga ima.“ I,„Povsod dobro, doma pa najboljše“, pravi pregovor. Slovenska.; do-moviha) je dovolj bogata in rodovitna, da preživi vse Slovence.
Podpredsednik Kolar in Lebe sta deklamirala. Bralo se je tudi iz knjige o lepem vedenju. Na koncu se je pelo.
nosti stare dogodke. Najbolje bi bilo, ko bi se vse — pozabilo! “
Ko so se pa po večerji posedli po klopeh, da bi se odpočili, začela je gospodinja z nova:
„(Ded, sedaj povejte, odkod je prišla oskrbnikova gospa?“
JTa ni prišla, ta je prijezdila kakor copernica na metli“, zasmejal se je hišni gospodar. ,„(Ni li tako, ded?"
„Ne govori tako brezbožno, Jože“', karal ga je ded. l„fKo b)i bila Rozarka, iz rodu, ki so 0 hudiča obsedeni, je ravno tako človek, kakor ti in mi. Prišla je iz Lukavce z malim zavojem v roki} in si iskala službe. Našla jo je pri nas, zakaj mati si je ravno hotela privzeti še eno deklo, bolehala je že. Kakor ste jo vi poznali, taka ni bila vedno. Človek ne mjore za to, iz kake korenine je zrast el. Vjsak si že na svet prinese svojo osodo in svojo smrt.“
Tem besedam dedovim mladi svet ni verjel, a iz spoštovanja do njegovih sivih' las ni ugovarjal. Le gospodar je rekel, ko je basal dedovo piipo:
„(Mili ded, čemu pa bi bile šole, domača vzgoja, vera in vsa veda potrebna, ko bi slabo seme, ki je v človeku, njega ne moglo pogubiti?“
.„Vi pri vfeej svoji modrosti tega ne razumete“, dejal je ded mirno, vzel od gospodarja pipo in čakal, da mu ‘da žveplenkb.
„Nekaj je, česar do sedaj nikdo, ne učenjaki, ne vi modrijani, niste zapopadli. Kaj si? Cisto nič! Jablan raste na polju, kakor Bog hoče: .alleto za letom rodi jednako sadje. Otroci teh, ki so predali du-š,o bleščeči ,se kovini, ne morejp za čim drugim iti, kakor za zlatom, srebrom, dragimi kamni. Ona za to ne more. Sreče ji ni prineslo; ljubezni se je odrekla, prijateljev ni imela, živela je kakor puŠČavnica, skoro kakor kaka beračica. A vendar je imela: Skrinjico polno denarja.“
-„Božja resnica“, dejala je gospodinja. i„;Kajklo tesno je bilo človeku pri srcu, ako sem jo kedaj slu-
Z veselim in radostnim srcem smo se razšli in sklenili, da zopet pridemo. ‘Ttorej na svidenje!
Živijo! Nazdar!
Sv. Lovrenc na Drav. polju.
Po prvem cerkvenem opravilu se je vršil včeraj dne 9. aprila pri nas dobro uspeli gospodarski shod Osrednje zadruge za vnoveenje živine. Lepo število kmetov je došlo na zborovanje, ki se je vršilo v Zadružnem domu.
Velečastiti gospod župnik, in deželni poslanec Ozmec je otvoril z uvodnim govorom shod.
O namenih in ciljih ter delovanju Osrednje zadruge je govoril poslovodja' gospod Ž e b o t iz Maribora. Po zborovanju je lepo število živinorejcev pristopilo k zadrugi.
Cirkovce.
V Goljatovi gostilni se je zbralo včeraj dne 9. t. m. po večernicah veliko število kmetov h gospodarskemu shodu. Gostilniški prostori so bili natlačeno polni.
Zborovanje je otvoril župnik velečastiti gospod RavSl.
Poslovodja mariborske Osrednje zadruge za v-novčenje živine in pospeševanje živinoreje, gospod Ž e b o t, je v daljšem poljudnem govoru razpravljal o veliki važnosti zadružnega vnovcevanja živine in pa, drugih gospodarskih zadevah.
Zborovalci so se živo zanimali za namene naše Osrednje zadruge in stavili mnogo vprašanj glede podrobnosti zadružne vnovčevalnice živine. K zadrugi je na to pristopilo 30 članov. Kmetje kažejo veliko zanimanje za to gospodarsko organizacijo.
Volilno gibanje.
Kdo sme voliti?
Voliti sme vsak 24 let stari mjoški ajvstrijski državljan, ako v dotični občini že vsaj eno leto stanuje. To leto se računa od tistega dneva nazaj, ko je bila volitev razpihana. Voliti pa ne smejo aktivni vojaki in žandar ji, osebe, ki so pod kuratelo ali imajo vari-ha, ki živijo od j,r<vne miloščine, ki so v konkurzu; kaznovani radi hudodelstva ali prestopka tatvine, po-neverjenja, goljufije, oderuštva, vlačugarstva, kovar-
čajno srečala. Obleka stara, obnošena, raztrgana, nesnažna; ob boku ji je visel za jeden konec pripet robec, ki je bil že brez vsake bar|ve, taka je hodila; prava podoba revščine in nereda. ,„'Gospa oskrbnikova!“, tako so ji rekali le s posmehom.“
„(Se nas otroke so strašili z oskrbnikovo gospo“, rekel je gospodar, ko je zapalil dedovo pipo. „,Še se spominjam, dedek, kako sem naglo utihnil in ubogal, kadar ste rekli:	Lovrenc, ne bodi poreden!
Vidiš tam-le oskrbnikovo? Počakaj, jaz jo pokličem, da te ponese s geboj v železno skrinjico!“
„Pa se tudi ni bilo čuditi, če so se je otroci bali“, dejala je Ančka. „Vlačila se je kakor kak mrtvec okoli, ni mogla umreti, suha kafior slanik, zgr-bana, rumenega obraza, oči so ji pa žarele, kakor oglje. Se predvčerajšnjim sem jo videla,. Sla je zopet k rožam — “
„Aha, zopet na grob samomorilca“, rekte so tovarišice.
„Kaj pa je' neki imela š tem grobjom?“ pripomnila je kmetica in pogledala na deda, kakor bi hotela reči: [Usmilite se nas in nam pripovedujte.“
Ded se je delal, kakor bi mu tobak ne hotel goreti in ni dal odgovora.
„(Morebiti je pa tam pokopan kak zaklad“, menil je gospodar.
Tu je pa ded vzel pipo iz ust in rekel:
„Da, da, tam je zakopala zaklad, a želel bi pa vsakemu izmed vas, da bi znal ta zaki(d vzdigniti in si ga hraniti. Veste li, kak zaklad je tam? Tam je pokopana zvesta ljubezen!“
„Ded, povejte nam vendar, kar veste o tem grobu“, rekla je kmetica proseče.
Ded je kadil dalje, a misli so mu bile pr! grobu samomorilca. V duhu je videl pred set loj to tiho, a zavrženo mesto za zidom pokopališča, ki je zakrival bujne cvetlice pogledom radovednežev; ,a)na grobu je bil postavljen ravnokar nov lesen križek, Črno pobarvan.	(Dalje prih.)
stva, izgubijo volilno pravico za Čap, dokler niso kazni prestali, in pri nekaterih hudodelstvih še za na-daljnih 5 let, pri omenjenih prestopkih pa 3 leta po prestani kazni. Za 6 let izgubi volilno pravico, kdor je bil radi jpregreška volilnih sleparij kaznovan. —
V s h k volilec mora voliti osebno.
* *
*
Reklamacije.
Vsak volilec ima pravico zahtevati, da se izpuščene volilce v imenik sprejme, neopravičene pa iz imenika izbriše. Cas za reklamacijo je ti-stfh 14 dni, ko je volilni imenik na pregled razpoložen. Reklamira se pri županu in sicer ustmeno, ali pismeno, in sicer za vsak slučaj posebej. Ce se reklamira radi-tega, ker se je kakega volilca, izpustilo, mora se reklamaciji priložiti tudi listine, ki dokazujejo, da je volilec 24 let star in avstrijski državljan, kar se doseže s krstnim listom, z domovnico, delavsko knjižico i. t. d. — Vse reklamacije s prilogami vred so kolka proste.
Vzorec reklamacije:
Gospodu županu
v Pobrežju.
Iz priloženega krstnega: in domovinskega lista (delavske, poselske knjižice) se razvidi, da sem več kot 24 let star in avstrijski državljan. Znano je tudi, da v tej občini že več kot eno leto stanujem. Zahtejvam tedaj, da se me vpiše v volilni imenik za volitev državnega poslanca: in v ta namen mojo pritožbo predloži c. kr. okrajnemu glavarstvu v ’Mariboru.
Pobrežje, dne . . .	Podpis.
„jVen“ se reklamira kaka oseba, ki nima volilne pravice, s tem, da se v reklamaciji navede vzrok, na primer, da volilec še ni 24 let star, ali pa da še ne stanuje eno celo leto v občini itd. Dokazati pa teh vzrokov ni treba. Tistega pa, ki se ga je ven reklamiralo, se mora o tem obvestiti in mora dotični v teku 24 ur potem, ko je bil obveščen, ustmeno ali pismeno ali županu ali pa okrajnemu glavarstvu o reklamaciji podati izjavo. Reklamacijo mora župajn V treh dneh predložiti okrajnemu glavarstvu. Zoper odločbo glavarstva se sme tisti, ki je reklamiral, in tisti, ki se ga reklamacija tiče, pritožiti na c. kr. jde-želno vlado. Pritožbo je treba v teku treh dni potem, 'ko se je dostavila odločba okrajnega glavarstva, vložiti naravnost pri glavarstvu.
Vzorec pritožbe na c. kr. deželno vlado:
C. kr. okrajno glavarstvo
v Mariboru.
Z odločbo z dne . . . 1911, štev. .9. ., se moji pritožbi, da naj se me vpiše v volilni imenik pobre-žlce občine za državnozborsko volitev, ni ugodilo.
Zoper to odločbo vlagam sledeč priziv
na c. kr. deželno vlado v Gradcu.
(Tu se naj na kratko navedejo razlogi priziva.) Ker je torej dokazano, da imam volilno prafvico, prosim, da se prizivu ugodi in potrebno ukrene, da se me pravočasno vpiše v volilni imenik pobreške občine za državnozborsko volitev leta 1911.
V Pobrežju . . .
■	Podpis.
Po pretekli Mdnevnega roka za reklamacije se ne sme nobenega novega volilca več v volilni imenik vpisati. Pač pa ima c. kr. okrajno glavarstvo pravico in dolžnost, do 24 ur pred volitvijo iz imenika izbrisati osebe, ki sploh nimajo volilne pravice, ali pa, jo po preteku reklamacijskega roka izgubile.
v.	*
*
O izkaznicah,
C. kr. okrajno glavarstvo napravi za (vsakega volilca izkaznico ali legitimacijo, ki se mora vsakemu volilcu na njegov dom dostaviti. Ce kdo Še 24 ,ur pred volitvijo ni dobil izkaznice, mora iti sam po njo. Kje da se jo dobi, se mora že prej razglasiti. Dostavita izkaznice ali okrajno glavarstvo alij pa bid njega pooblaščen župan. Ce je kdo izkaznico izgubil, sme od c. kr. okrajnega glavarstva terjati novo.
*	•’
Državnozborska volitev v Mariboru.
Na nemškonarodnem zaupnem sestanku v Mariboru se je konstituiral velik volilni odbor, ki sestoji iz agitacijskega, finančnega in časnikarskega, pododbora. Glede kandidata so se izrekli zaupniki proti dr. Baumu za Wastiana.
I li * . *	*
i(	Kdaj bodo volitve?
■,/Wiener Zeitung“ od dne 8. aprila 1911 objavlja razglas ministra za notranje zadeve, glede raz-} piša novih volitev za zbornico. Volitve se bodo določile na dne 13., junija, ožje volitve pa na line 20. junija.
Za Galicijo in Dalmacijo se bo določilo več volilnih dni. Kot zadnji termin se bo določil 6. julij, katerega dne se bodo vršile eventuelne zadnje ožje (volitve.
*	»
*
Pred kratkim smo poročali, da nemški krščanski socialec prelat dr. Scheicher ne bo več 'kandidiral. Sedaj se pa javlja, da se je dr. Scheicher premislil. Bile so pri njem deputacije iz volilnega okraja in na njih prigovarjanje je zopet sprejel kandidaturo.
*	*
*
Centralni odbor nemške radikalne stranke je imel dne 7. t. m. sejo, v kateri se je določilo približ-
no 50 kandidatov, po največ napram socialdemokratom. Med bolj znanimi kandidati so že oficielno prijavljeni: dr. Herold, Kroy, Schreiter, dr. Michl.
*	*	* H !
S o c i a 1 d e m o 'k r a t i č n i kandidati na Štajerskem.
Kakor se poroča, nameravajo socialdemokrati postaviti sledeče kandidate:
V	Gradcu: v 1. okraju Reinharda Maeholda, uradnika pri listu „Arbeiterwille“; v 2. in 3, okraju Alojzija Ausobskyja; v 4. okraju Hansa! Resela; v
5.	in 6. okraju Josipa Pongratza,
V	okraju Ljubno, Bruck, Mürzzuschlag) itd.:
dr. Schacherla; v okraju Donawitz, Eisenerz itd.; Vincenca Muhiča; v okraju Weiz, Feldbach, Hartberg, Friedberg itd.: Antona Weiixelbergefja, gostilničarja v Fürstenfeldu; v okraju Maribor: Resela; v okraju Ptuj, Lipnica itd,:	Antona Ebnerja, urad-
nika bolniške blagajne; v: okraju Ljutomer, Celje itd.:
Alberta Horvateka, vpokojenega učitelja.
*
*	*
Nemške stranke se že kesajo grehov, katere so storile v zbornici. Zato se tildi upravičeno bojijo, da
jim volilci po večini obrnejo hrbet in da si izberejo druge zastopnike, ki bodo znali v zbornici kaj pa-metnejega delati, kakor pa uganjati šovinistično narodno politiko, na dolgo in široko, obravnavati načrte za razne izlete in vleči dijete. Zato se že zbližujejo bratci v nemškem Mihelnu, krščanski socialci in pa nemški svobodomiselni, da sklepajo kompromise za bodoče volitve.
Do sedaj še posvetovanja niso imela nikakih vspehov. Dne 7. aprila se je vršil sestanek med voditelji obojnih omenjenih strank v deželni zbornici na Dunaju. Toda obe dve. stranki ste izjavili, da je nemogoče, da pride do kakega kompromisa,, ker imajo v vseh teh vprašanjih odločevati okrožne in deželne organizacije. V tej seji je imel predsedstvo rimski romar dr, Steinwender. Od nemškim arodne. zveze so bili navzoči med drugimi tudi minister dr. Hochen-burger, Chiari, Gross, Sylvester itd. Posvetovanje se
bode nadaljevalo prihodnjo sredo.
*	*
*
Vse n e m š k o dru Š t v o „jS chöperer“ za Štajersko je sklenilo, da, se bo udeležilo volilnega gibanja tudi na Štajerskem aktivno. Omenjeno društvo odobrava dr. Baumovo kandidaturo v Mariboru. *	*
*
Glede imenikov >y o 1 i 1 ,c e vi v e 1 j a , s 1 e-
d e č e:
V	krajih, kjer je več kot 5000 prebivalcev, mora občinski urad vsakemu, kateri to zahtelva, izročiti prepis imenika volilcev in sicer za lastno ceno. Seveda naročati i se mora prepis tekom osmih dni po razpisu volitev. Zaupniki morajo torej takoj naročati imenike,, in sicer vsak izvod po drugem zaupniku. Osem dni po naročilu se mora izročiti polovico stroškov, za katere se izve pri Občinskem uradu, ostanek se plača pri sprejemu imenika,
i i I *	*	*
Glavna volišča.
Za državnozborske volitve se je določilo sledeče kraje kot glavna volišča:
Za Štiri graške volilne okraje Gradec; potem za volilni okraj s številko: 5 Bruck, 6. Selztal, 7 Mu-rau, 8 Feldbach, 9 Maribor, 10 Lipnica., 11 Celje, 12 Ganz, 13 Goss pri Ljubnem, 14 Pruggern, 15| ’Oberweg, 16 Kowald, ,17 Fölling, 18 Bösenbach, 19 Kain-dorf, 20 Alt- in Neudörfl, 21 Raaban, 22 Mortantsch, 23 Schildbach, 24 Noršinci, 25 Konjice, 26 K ar covin a pri Ptuju, 27 Celje okolica, 28 Šmarje pri Jelšah, 29 Zakot, okraj Brežice, 30 Lehen, okraj Slov. Gradec.
Politični pregled.
Senzacionelna špionažna afera.
Veliki narod Francozov se zamota iz ene afere v drugo. Iz novejšega časa jih je cela vrsta, kakbr: Panama, Dreyfus, Humbert, Steinheil itd. Vsi ti škandali pa niso tako neprijetni,! kakor pa sedanja špionažna afera. Razkritje tatvine tajnih aktov, je politične in diplomatične kroge v Franciji zadelo kakor strela iz jasnega. Ob času težke in nevarne krize, ki obstoji Vsled zapletljajev v Maroku, občutijo Francozi to najnovejšo afero še enkrat tako bridko; posebno Monisovemu 'kabinetu nič kaj ne ugaja.
Že februarja meseca je ministrstvo za zunanje zadeve opazilo, da so prišli diplomatični akti največje važnosti, taki, ki so se tikali posebno železnic v Mali Aziji, v javnost. 'Tedanji minister za zunanje zadeve, Pichon, je takoj uvedel preiskavo in po vspe-hih iste je postal uverjen, da se vrši objavljenje aktov. v javnosti iz njegovega urada. Pichon se ni zadovoljil samo s to preiskavo, temveč je celo stvar izročil preiskovalnemu sodniku Boncardu. H pomočjo tajne policije se je dognalo, da je povzročitelj tatvine 221etni k’onzulatni uradnik Rouet, kii je bil nastavljen v oddelku za politične in trgovske zadeve., Imel je nalogo, da je urejeval in zaznamoval poročila, ki so došla od konzulatov in od poslanikov.
Cez malo časa se je pa dognalo, da je glavni povzročitelj Anglež Maimon, katerega so že zaprli in ki je že vse obstal. Rouet je sin dolgoletnega francoskega konzula v Bagdadu, kateri je leta 1906 stopil v pokoj in ki stanuje sedaj v Marseilli. Rouet ml., ki je dosti let prebil pri očetu v Bagdadu, slovi kot izvrsten poznavalec orijentalskih jezikov. Od leta 1909 je v službi pri ministrstvu za zunanje zadeve.
Maimon, ki je angleško-eglptovski žurnalist, je preživel večji del življenja v Carigradu in Mali Aziji in je v Carigradu izdajal nek arabski list. On zatrjuje, da je prvotni posestnik koncesije za gradbo železniške proge Homs—Bagdad, da mu jo je pa Nemčija odvzela in ek» je tako prišel ob svojo pravico.
Kazen za tatvino aktov se odmeri po francoskem pravu od 2 do 5 let zapora in 2 do 5000 frankov globe.
Reforma ruske mornarice.
Novi minister vojne mornarice Grigorovič je govoril v gosudarstveni dumi. V: svojem govoru je na-glašai, da bo vse svoje delojvanje posvetil temu, da se temeljito reformira vojna mornarica.!
Duma proti Židom.
Gosiidarstvena duma je spfrejela zakon, ki izključuje Žide od sodelovanja pri občinski upravi.
Položaj v Maroku.
Vstaši v Maroku so popolnoma obkolili mesto Fez. Iz Madrida se poroča, da, boste poslali Francoska in Španska posebni vojni ekspediciji v Maroko, in sicer pošlje Francija 50,000 mož, Španija pa 20.000 mož.
Japonske oblasti
so zasledile zaroto, ki je imela namen, umoriti podkralja korejskega. Trideset Koreancev so zaprli. Zarotniki so nameravali razstreliti posebni vlak podkralja, To bi bilo znamenje za splošno vstajo vseh Koreancev, da se s tem otresejo japonskega gospodarstva.
Kitajska
se še vedno oborožuje. Skoraj vse vojaštvo, ki ga le ima Kitajska na razpolaganje, koraka proti Mandžuriji. V vseh večjih kitajskih krajih ustanavljajo milico. Do zdai so v Mandžuriji koncentrirane štiri divizije in sicer, 3., 6., 20. in 21. divizija.
Razmerje med Kino in Rusijo.
gReichspost“ od dne 7. t. m. prinaša privatno brzojavko iz Petrograda, v kateri se govori o senza-cionelnih vesteh iz cesarskega dvora v Pekingu. — Zadnji diplomatični porazi kitajske vlade so poostrili odnošaje med posameznimi strujami na dvoru. Častniki izjavljajo, da je Kina; že sedaj pripravljena za vojsko napram Rusiji. Iz zadnjega odgovora Rusiji je razvideti, da je Kina samo v teoriji popustljiva. Nesporazumijenja med Rusijo in Kino po mnenju merodajnih krogov še niso definitivno rešena.
Volitve na Portugalskem.
Iz Lisabone se poroča, ; da je ministrski svet določil, dia se dne 28. majnika vrše volitve. Dolgo so se republikanci obotavljali, predno so se odločili, stopiti pred ljudstvo in ga vprašati, ali so vredni, da mu še nadalje vladajo. Pa bi najbrže še ne odločili tako hitro, če jih ne bi Angleška k temu prisilila, ki se je izrazila, da ne pripoznat preje republike kot legalne, dokler se ne izvedejo volitve. (T|eh so se pa bali republikanci, ker jim je dobro znano, da je kmečko ljudstvo monarhističnega mišljenja in bi jim pri volitvah pokazalo figo..
Ral si že znajo pomagati. Napravili so nov volilni zakon in si ga v svoje dobro prikrojili, tako da jim je vspeh pri volitvah popolnoma zasiguran. Po omenjeni postavi ne sme izvrševati volilne pravice oni, ki ne zna čitati in brati. Ker ,so pa med portugalskim kmečkim ljudstvom po večini analfabeti, je vlada izkoristila to in izključila večino kmetov od volitev.
Pa to je še bilo vse premalo, : zato ( so podelili volilno pravico tudi vojakom in podčastnikom. Ce bo kje kak okraj nevaren, pa bodo poslali tja potrebno število vojakov kot ^'asistenco pri volitvah“ in. ti vojaki bodo preglasovali monarhiste.
So res brihtni, ti portugalski republikanci. Pa kako dolgo se bo|io vzdržali s tako umetno večino in takim terorizmom, je vprašanje časa. ;Vsak pritisk rodi odpor in to se bo zgodilo tudi v Portugalski.
Demonstracije na Portugalskem.
Listi poročajo-, da so ise idne 8. t. m. vršile v Lisaboniv morskem arzenalu demonstracije, ki so imele namen, vreči mornariškega minite tr a. Demonstracije so vodili rojalisti. Mornarji in gardisti so ga-pravili zopet red. Več oseb, ki so pobegnile na ladijo s,SS'an Rafael“, so aretirali.
Maroko.
Poročilo, da se je proklamiralo v Maroku novega teultana, se ne potrjuje. Več berberskih rodov je prišlo pred Fez, katerega je začel sultan utrjevati in v katerem je tudi zaprtih približno sto Evropejcev. Francija je mnenja, da je mogoče, da se izvši v Maroku prestolni preobrat. Ce bi pa vsled tega nastala daljša meščanska vojska, si bo dobila Francija od velevlasti dovoljenje, da bo nastopila; z oboroženo močjo.
Španski poslanik v Tangerju poroča, da postaja položaj zmiraj neznosnejši. V španskem zunanjem uradu zatrjujejo, da se Španija ne bo vmešavala ra^ zun v slučaju, da se bo zaneslo boj v špansko o-zemlje.
Bosanski kmet — prost.
V bosanskem saboru se je te dni sprejel zakon, ki urejuje prostovoljni odkupi i bosanskega kmeta od turških ag s posredovanjem vlade. Postava določal, da se odkup- izvrši v sporazumu lastnika zemlje in kmeta,. Odkupovanje bosanskega kmeta se je sicer
pričelo že iz početka, ko je Avstrija Bosno zasedla. Vsako leto se je odkupilo nekaj sto kmetov,, a velik del jih je v nekaj letih prišel na boben* ker so jih tlačili dolgovi in visoke obresti, katere so morali plačevati raznim bankam in oderuhom.. Po sprejetem zakonu dobi kmet posojilo za celo odkupnino po najnižjih obrestih' za toliko časa, 'dokler ne pk(pa odkupnine v letnih obrokih. Posojilo bo’ vračeva! Bosanec z obrestmi vred najmanj 30 let, največ pa 50 let in sicer pri davčnem uradu.
Popolnoma umestno se nam zdi, da pri tej priliki poudarjamo zasluge, ki si jih je priborila V,
L.	S. za trpečega brata v Bosni, bosanskega kmeta. Gotovo je Še vsem dobro v spominu, kako je hotel minister Burian izročiti odkupovanje ogrskim Židom in kako je nastopila potem ravno državnozborska delegacija V. ,L. S, z dr. Šušteršičem na; čelu, i ter je preprečila nameravane lopovščine. S tem je rešila bosanskega kmeta.
Petdesetletnica goriškega deželnega I	zbora.
Dne 6. aprila je preteklo 50 let, odkar se je gorički deželni zbor sešel prvič. Navzoči so bili tedaj, — kakor se glasi v uradnem zapisniku naslednji gospodje:
•Cesarski Pooblastenec Gospod Svetovavec deželnega Poglavarstva Janez Vitez Bosizio; deželni glavar gospod Wilhelm grof Pace, Namestnik njegov Gospod Karol Doljak; Premilostlj. in Visokočastiti Knez in Nadškof Andrej Gollmayr; Gosp. poslanci: Anton Černe, Sikst Bar. Codelli, Jožef Deltorre,. Jožef dr. Deperis, Anton Dottori, Jožef Fabiani, Anton Goriup, Franc Grossmann, Č. Fil. Jak. Kiafol, Tom. dr. Michelli, Alojzij dr. Payer, Alojzij Pollay, Hektor vitez Ritter, Wilhelm vitez Ritter, Janez dr. Ris-mondo, Alojzij dr. Visini, Andrej Winkler, Anton dr. Žigon in mnogo drugih ljudi.
Za prvega zapisnikarja je bil imenovan tedaj poslanec Alojzij Pajer, sedaj) deželni glavar, ki ob tej priliki obhaja obletnico svojega! poslanstva. Od vseh poslancev,, ki so bili v prvem deželnem zboru, živita le se baron Winkler in dr. Pajer.
Vstaja v Albaniji.
Izjav a č r n o g o r s k c v; 1 a d e .
Zadnja številka „Glasa Črnogorca“ objavlja izjavo črnogorske vlade, v kateri vlada pred vsem popisuje zadnje dogodke in beg Albancev v Crnogoro, ter korake, ki jih je črnogorska vlada ukrenila pri porti glede povrnitve beguncev. V izjavi je rečeno, da je sedanja vstaja prišla nepričakovano ne le za črnogorsko vlado, temveč tudi za begunce same. Vlada je zato poslala velesilam spomenico, v kateri je pojasnila svoje postopanje napram beguncem in (vstaji. Vlada da je odločena, da ohrani najstrožjo nevtrali-teto. Zato je poslala v Podgorico brigadirja Vukotiča z jasnim nalogom, ukreniti na meji potrebne vojašikie odredbe.
Raznoterosti.
Slovenski Štajer je poklican, da pri bodočih volitvah izbere kandidate le ene stranke, in sicer one stranke., ki uživa največje zaupanje slovenskega ljudstva. Le ena stranka naj nosi odgovornost za našo politiko na Dunaju. Ce se cepimo, cepimp ugled svoje državnozborske delegacije in podaljšamo nasprotstva med poslanci samimi, ki so različnih strank in vsled tega ne morejo iti skupaj. Za to pa: Slovenska kmečka zveza naj zmaga! Delajmo na to!
Iz pošte. Poštna oddaja se ustanovi v Gaberju pri Rogatcu. Poslovodja bo prevzemal in oddajal tudi poštne pošiljatve. Promet bo posredovala vozna pošta med Rogatcem in Žetalami.
Imenovan je za deželnega živinozdravnika v Šmarju pri Jjelšah gospod Anton Peršuh.
Odlikovanje. C. kr. kurat vojne mornarice Karol Kokol j je odlikovan z tvitežkim redom Franca Jožefa. Čestitamo!
Jeruzalem. Lanske romarje bo zanimalo, da je to zimo v Jeruzalemu padel skoro za en meter visok sneg in je obležal več dni. Gojenci nemške šole so napravili snežnega moža, kar se Še v Jeruzalemu ni videlo, In so ga ohranili skoro mesec dni. Za snegom pa je nastopil neprestan dež in nevihta ter burja, ki jo drevje lomila, strehe odnašala, zidovje ob cestah podirala. Malokdo pomni kaj takega. Ceste po mestih so se spremenile v potoke, ves promet je nehal, vlak iz Jaffe je vozil ves dan, mesto par ur, ker se je moral prerivati skozi mokroto in sneg. Najbolj so trpeli ubogi ljudje, ki nimajo niti poštene strehe, niti prave obleke ter dostikrat nie obutelji, 'Marsikateri beduin je moral bos gaziti po snegu.
Avstrijsko orožništvo je ,aretiraloi tekom leta 1910 90.370 oseb in napravilo 434.000 ovadb. Vrhutega pa, je na ukaz višjih oblasti aretiralo 2400 oseb, izvršilo 1878 hišnih preiskav ter v raznih slučajih oskrbelo službo okroglo 89.000krat. Radi rešjtve življenja je bilo odlikovanih od cesarja 8 orožnikov, 39 jih je prejelo pohvalo od ministrstva in 38 je dobilo tudi premije za rešitev življenja.
Šulferajnu se je darovalo iz Štajerske: okrajni odbor Aflenc 20 K; okrajni odbor Hartberg 20 K; občina Gusswerk 10 K; podružnica v Gnasu 56 K; več posameznikov manjše zneske; društvo „Monta-nia“ v Ljubnem 50 K; „fajhtni kot“ v Brucku 25 K; podružnica v Brucku 2 K; podružnica Pekre 6 K;
podružnični Feldkirchen kot dobiček kmečkega plesa v Puntigamu 250 K; ženska podružnica Deutsch-landstierg, dobiček koncerta 64 K; podružnica v Rogatcu, dobiček zabavnega večera 27 K;; podružnica Pekel 10 K; skupno 548 K.
Südmarka je od dne 27. marca do 1. aprila t.
1. razdelila sledeče zneske: nekemu \ posestniku na Spodnjem Štajerskem petletni odstotni prispevek po 60 K letno, nekemu posestniku posojilo 400 K, nekemu oskrbniku posojilo 500 K, za izpeljavo neke stavbe na južnem Tirolskem 400 K prispevka, nekemu posestniku na Nižjem Avstrijskem 200 K podpore, nekemu pogorelcu 40 K podpore, skupno 1600 K.
Slovenski uradni jezik v Ameriki. New-Yoräki ,„Glas Naroda“ poroča: V mestu Indianopoiis obstoji znatna slivenska manjšina. Mestno županstvo je radi tega sklenilo, da se imajo vša .uradna naznanila, v kolikor so splošnega interesa, objavljati tudi v slovenskem jeziku. Tla odredba je stopila takoj v veljavo. Pri nas skušajo Nemci in Italijani preprečiti vsa-kš najmanjše naznanilo v slovenskem jeziku, ne le, kjer tvorijo Slovenci in Hrvati manjšino, ampak tudi tam kjer tvorijo večino, kakor na primer v Istri in na Spodnjem Štajerskem.
Stavbe na Dravi. Novi most čez Dravo pri po-staji Ribnica-Brezno ob koroški železnici bo baje že letos v jeseni izročen prometu. Ta, most je bil nujno potreben. Na novi most bo osredotočeni promet iz Remšnika, Sv. Pankracija, Radia, Kaplje, Sv. Duha, Št. Ožbalta,, Ribnice itd. Dosedaj je posredoval promet Isamo brod. — Mariborski most bo baje vendar preje gotov, kakor se je lani ugibalo. Velik del hiš je večinoma že porušen, le hiši na Glavnem trgu štev. 1 in 2 še čakate, da se ju zruši. — Mnogo se govori tudi o mostu iz Melja na Pobrežje. — Bolj, kakor most v Pobrežju, bi bil potreben most pri Dupleku. iTamošnji brod se je letošnjo zimo potopil, ljudje so bili skoro popolnoma odrezani od Maribora.
„Štajerc“ od dne 9. t. m. piše: (,,jDr. M. Ploj se hoče torej zopet potegovali za državnozborski mandat ptujsko-ormožkega okraja. Veliko upanja po našem mnenju nima, kajti klerikalci se bodejo z vso vnemo proti njemu vojjskovaii. Mi bodemo glede dr, Plojeve kandidature svoje stališče še le precizirali. Na vsalk način se bode naše stališče ravnalo po nastopa-n j u d r. P 1 o j a v g o t o v i h v p) r !a š a n j i h. V kratkem poročamo več.“ Kakor se iz tega razvidi, se pripravlja skupno postopanje Plojeve in „Štajerčeve“ stranke. Slovenci ptujskega in ormožkegla okraja — pozor!
Ljubljanske občinske volitve in S. L. S. V petek dne 7. t. m. se je vršil shod pristašev S. L. S. v Ljubljani, sklican v svrho, da se postavijo kandidati za občinski svet. V vsakem razredu je bilo postavljenih po 30 kandidatov in sicer v prvem večinoma posestniki, med temi:	Ivan Kregar, dr. Detelai Franc,
kanonik Sušnik Ivan, prelat Kalan, dr, Pegan Vlad., Jarc Evgen, dr. Šušteršič Ivan. V drugem razredu so večinoma; uradniki, v tretjem delavci.
Nesreča na železnici. Povozil je stroj tovornega vlaka, s katerim se je premikalo., železniškega! čuvaja Gerleca v Ernovžu. Mjož je obležal na mestu mrtev.
Veliki teden.
Red za, božjo službo v velikem tednu: V stolnici bodo v sredo, četrtek in petek ob 3. uri pojpoldne slovesne juternice z Jeremijevimi žalostinkami.
Na veliki Četrtek se začne: cerkveno o-prafvilo ob y29. uri predpoldne: slovesna pontifikalna, maša, blagoslovljenje olja, obhajilo duhovnikov, pre-nešenje NajsvetejŠega v Križevo kapelo, umivanje nog. Z,Večer ob 6. uri litanije o Kristusovem trpljenju.
Naj veliki petek se začne božja služba ob
8.	uri zjutraj. Ob 149. uri češčenje sv. Križa in pre-nešenje NajsvetejŠega v božji grob. Popoldne ob 5. uri zadnja postna pridiga, križev pot in litanije o Kristusovem trpljenju.
Na veliko soboto; ob J48. uri zjutraj blagoslovljenje ognja in krstne vode j in slovesna maša. Popoldne ob 6. uri slovesno vstajenje s procesijo in Te Deum.
Na velikonočno n e d e 1 j| O' ni rane pridige. Ob 6. uri zjutraj tiha sv. maša, blagoslovljenje velikonočnega jagnjeta, ob 7. uri sv. maša z blagoslovom, ob /410. uri pridiga in pontifikalna sv. maša. Po slovesni pontifikalni maši delijo prevzv. knezoškof apostolski blagoslov.	,
Slovesno vstaj e ji je v mariborskih cerkvah. Velikonočno soboto ob 3. uri popoldne pri Usmiljenih sestrah, ob 4. uri pri Sv. Magdaleni, ob 5. uri pri frančiškanih, ob 6. uri v stolnici, in velikonočno nedeljo ob 5. uri zjutraj pri misijonarjih y Studencih.
Umivanje nog v stolnici. Prevzvišeni knezoškof bodo letos na veliki Četrtek izvršili pomenljivi obred umivanja nog na 12 starčkih, katerih imena so: Mihael Zechner '(88 let), Janez Maček (83), Franc Bračko (77), Jurij Veranič (76), Leopold Hörygmann. (76), Ignacij Hutter (76), Janez Kramberger (75), Anton Puchmeister (74), Janez Zechner (73), Janez Kolar (72), Anton Prikl (70), Matija Mareich (70). Skupna starost imenovanih znaša 910 let.
Štajersko.
Maribor. Na mariborski deželni sadje- in vino-rejski Šoli v Karčovini se bo vršil od dne 8, do dne
13,	maja teoretično-praktični tečaj za pridelovanje krme. Od 8. do dne 10. maja pa se na istem zavodu vrši tečaj za pridelovanje sočivja in o vrtnarstvu. Po stari navadi dobe prva poročila o teh tečajih' nemški listi.	«
Lembah. V nedeljo dne 2. t. m. je bil pri nas slovesno umeščen novi častiti gospod župnik Bračič. Kličemo mu: Na mnoga leta!
Št. Ilj v Slovenskih goricah. V graški bolnišnici usmiljenih bratov je bil pretečeni teden operiran posestnik gospod Miha Sorko, brat nekdanjega nadučitelja gospoda Karola Sorko. Nogo so mu dvakrat odrezali. Prvokvat stopalo, drugokrat pa pri gležnju. Pred tednom je nesrečnemu možu umrla žena.
Št. Ilj v Slovenskih goricah. Posestnik gospod Wrus je kupil v Bistrici pri Lembahu gostilno. Priporočamo mariborskim in okoliškim rodoljubom, da z obiskom podpirajo njegovo gostilno. Gospod Wrus proda svoje posestvo v Št. liju, oddaljeno dve minuti od železniške postaje. Posestvo obstoji iz lepe vile in rodovitnega zemljišča. Posebno primerno bi bilo to za penzijonista,
Ribnica. Hranilnica v Ribnici je vsled sklepa občnega zbora izstopila iz celjske zveze ter se pridružila ljubljanski.
Cirkovce. Konečno je zafleva glede železniške postaje vendar ugodno rešena. V dveh mesecihi bo nova, tolipotrebna postaja že izročena prometu. To bo zelo velike važnosti za Cirkovce in okolico, Dosedaj smo bili primorani se posluževati zelo oddaljenih postaj Pragersko 'ali Sterntal. Zftsluga, da dobimo postajo, gre našim vodilnim pristašem Kmečke zveze v Cirkovcah. Hvala jim! Ploj seveda ni imel časa, se potegniti za korist volilcev.
Celje. Porotno zasedanje. Za. drugo porotno zasedanje pri okrožnem sodišču v Celju so imenovani: Anton pl. Wurmser kot predsednik, Franc Garzarolli pl. Thurmlack, dr. Gustav Smolej, dr. AHolf Rožanc in dr. Franc Kočevar pl. Kondenheim kot njegovi namestniki.
Poljčane. Drznost nemških uradnikov, Nemcem še ni dosti tega, 'da hočejo skoraj vsa' uradniška mesta na Slovenskem sami zasesti, Slovence pa. odrivajo v nemške kraje in na slabša mesta, imajo še tudi to drznost, da s slovenskimi strankami, na primer na pošti in pri železnici, nočejo slovenski govoriti in jim niti na zahtevanje nočejo iz dobra dati dvojezičnih tiskovin, kakor se> to dogaja tukaj v Poljčanah. Hočejo pač slovenskemu ljudstvu pokazati, da mora — po njihovi misli — pri uradih biti vse le nemški in da bi tu moral vsakdo le nemški govoriti. « Da je to ravnanje protipostavno in za Slovence izzivajoče in razžaljivo, za to se ne brigajo, iTodai noben Slovenec tega ne sme trpeti. Priporočamo Slovencem,, da se z uradniki v takem slučaju ne bi nič prepirali, ampak naj se takoj brez zamude in obotavljanja takega u-rgfttnika, kii noče. slovenski govoriti ali noče dati slovenskih tiskovin, na primer recepisa, pismeno naznani naravnost na dotično ministrstvo na Dunaju, kateremu je dotični uradnik' pocire|en. Ako to ne bi pomagalo, naj se skličejo protestni shodi, la protestirajo proti samolastnemu in izzivajočemu ravnanju nemških' uradnikov nasproti slovenskim strankam in dalje protestirajo ogorčeno proti nastavljanju Nemcev v urade na Slovenskem in pošiljanja Slovencev v nemške kraje. Slovensko ozemlje slovenskim uradnikom!
Koroško.
(Hinje. Ljudsko štetje. V občini Glinje v boroveljskem okraju so našteli pri letošnjem ljudskem Štetju 807 Slovencev in 306 posilinemceiv. Leta 1900 je bilo 741 posilinemcev in 352 Slovencev, V tej občini smo tedaj mi Slovenci izvanredno krasno napredovali.
Prevalje. Za župnijskega provizorja naše fare pride k nam častiti gospod A. Štritof.
Velikovec. Na belo nedeljo dne 23, aprila priredi naše Slovensko katoliško izobraževalno društvo večjo veselico v korist „Slovenske Straže.“ Glavno točko vsporedai tvori vprizoritev i našega narodnega igrokaza „Divji lovec.“ Že radi zanimive igre naj nihče ne zamudi priti pogledat.
Zrakoplovstvo.
Boj z zračnim elementom je zopet zahteval žrtev. Pri nekem poskusnem poletu v Parizu se je smrtno ponesrečil aviatik Cei. Ta; že sam na sebi žalosten dogodek je pa še tem bolj tragičen, če so resnične zadnje vesti, ki pravijo, da je Cei sa^no žrtev zločina.
Kakor se poroča, so aretirali tri osebe, (ki so na sumu, da so odvili pri letalnem stroju nekaj vijakov, vsled česar je prišlo do padca.
Cei je kupil svoj eroplan v Parizu. Predno je odpotoval, je na prigovarjanje svojih prijateljev priredil poskusen polet, ki je potem končal z njegovo smrtjo.
Pripoveduje se, da so se takoj, ko se je eroplan dvignil v zrak, opazile na( letalnem prostoru 4 osebe, ki so vjsaka v svoji smeri zasledovale polet. Neka dama pripoveduje, da je slišala, kako sta rekla dva gospodoma dvema kolesarjema, potem ko se je nesreča že zgodila: „Je šlo vse po sreči; Cei je padel!“ Radi tega izreka so se začele preiskave, ki so dovedle do aretacije treh oseb.
Na prodaj.
Jako pripravna čevteroeedna kočij« (Landauer), eden par konjske oprave, tri vozne oprave, dobro ohranjene, vredne in poceni, bo prodajo pri Karöln P es sl, vinska trgovina v Maribora.
Kdor želi
denar prihraniti, ter za-neslijivo dobro blago po nizki ceni kupiti, naj gre z zaupanjem v pošteno trgovino
Janko Artman-a
v Šeni Jur ob Južni žel.
P. n.
Dovoljujem si, cenjenemu občinstvu udano naznaniti, da sem 1. aprila t. 1. svojo trgovino z steklom in porcelanom gospodu Adolf Bernhard'U prodal in izražam svojim cenjenim odjemalcem iskreno zahvalo za dobrohotnost, ki so mi jo dolgo vrsto let izkazovali in objednem pristavljam prošnjo, da bi se ista dobrohotnost
izkazovala tudi mojemu nasledniku. „	.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Melzer.
Z ozirom na zgorajšne obvestilo si dovoljujem cenjenemu občinstvu naznaniti, da sem s 1. aprilom t. 1. trgovino s steklom in porcelanom gospoda Josipa Mcl^er-ja v Mariboru kupno prevzel in da jo bom vodirpod naslovom Josipa Melzer-ja naslednik Adolf Bernhard. Zagotavljam, da se bom trudil, vsem zahtevam najvestnejše ugoditi in prosim, da se bi mi blagovolilo izkazovati isto zaupanje, kot mojemu predniku in zagotovim, da bom reelno postregel.	Z odločnim spoštovanjem
Adolf Bernhard
trgovina s steklom in porcelanom v Mariboru, Korešita cesta 5.
Pozor!	Pozor!
Hedviga Hobacher, Maribor
Grajska ulica št. 2
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov, solnčnikov, vezenin in
—---------------- predtiskarij.	. ....—.....
Popravila hitro in ceno!	Postrežba solidna!
Trgovina s papirjem in pisalnim orodjem
Goričar & Leskovšek v Celju
Graška ulica št. 7«
Lastna založba šolskih zvezkov, risank in risalnih skladov po
najnovejših predpisih.
Na debelo! ""3SC	31®" Na drobnoll
Naznanilo in priporočilo.
Naznanjam slavnemu občinstvu v Mariboru in okolici, da sem otvorii v svoji hiši v Bistrici pri Lembahu dobro-upeljano gostilno. Točil bom samo dobro domače vino in pivo. Dobita se bodo vsak čas oknsna, topla in mrzla jedila. Postrežba bo solidna in točna.
Obenem naznanjam, da prodam svoje posestvo v Št. liju v Slov. goricah, obstoječe iz lepe novozidane vile, gospodarskih poslopij in najrodovitnejše zemlje krog 10 oralov oddaljeno dve minuti od železniške postaje Št. I!j.
Franc Wruss,
posestnik v Šf. liju V Slov. goricah in gostilničar v Bistrici pri Lembahu.
Stavbeni in umetni klmčavničar, oblast, koncesiomrani vodovodni instalater
Ivan Rebek, C®Ü!
Poljska ulica št. 14.
Se priporoča zadrugam, občinam, korporacijam in zasebnikom za cenjena naročila, namreč za navadne, kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor tudi vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobove itd., štedilna ognjišča vseh sistemov za zasebnike, gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov iz studencev, vodnjakov s hidraličnimi vidri. Izde Injem vsake vrste tehtnice, tudi premostne (Brfloken-wagen), prevzamem iste kakor tudi uteže v popravilo. Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vsa v mojo stroko spadajoča dela in izvršujem ista točno _____in solidno, vse po zmernih cenah.
ž!.rablien pisalni sfroj
sistem Remington model 9 se za, nizko ceno proda. Po-jaznila daje Dr. Ivan Benkovič, odvetnik v Celju.
! Sr Pijte samo „Tolstovrško slatino“
I Naroči se v Tolstem vrhu, Guštanj, Koroško.
Somišljeniki, po gostilnah, pri trgovcih in obrtnikih zahtevajte naš list.
POSLANO. -Z====:=^
Čudežne dežele, kjer cveto oranže, ne more vsakdo obiskati. Kdor pa mora s svojo boleznijo na prsih ali v grlu, s svojim bronhijalnim katarjem ostati doma in delati, ne sme radi tega obupati. Fayjeve .pristne „Sodener Mineral-Pastilon“ mu ravno tako sigurno pomagajo, samo hitreje in ugodneje pri taki bolezni, kakor pa tako drago potovanje. Soden-ske pastile se kupi za 1 K 25 h v lekarnah, drožerijah in podobnih trgovinah, točfai niktdo se ne sme pustiti prevariti s ponarejenimi.
Sanatorij „Mirni Dom“
za bolnike na živcih, priporočan od zdravnikov. — Zmerne cene.
— Prospekti na zahtevo zastonj —
Dr. Franc Ceh, Gornja Sv. Kungota.
11
11
Tovarna za peči H. K0L0SEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
:w
izvrstne m v vsakem oziru nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in peči na plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Košoseas-štedilniki in manj vredni izdelki naj se m čajo. Ceniki zastonj.
Najnovejše spomladanske sezone Je došlo.
Elegantni čevlji za dame, gospode in otroke v največji izberi in v vseh oblikah. — Z velespoštovanjem
Štefan Strašek
prn največja zaloga in izdelovanje čevljev v
Celju : Kovaška ulica 3.
18-
Delniška dražba združenih pivovaren Žalec in Laški trg v Ljubljani
priporoča svoje] marčno, dvojnomarčno, termalno in granatno pivo
v sodčekih in steklenicah.