103 G la sn ik S E D 5 7| 1– 2 20 17 Knjižne ocene in poročila Monika Kropej Telban* S knjigo Ambroža Kvartiča Pa se je to res zgodilo?: Sodobne povedke v Sloveniji je končno tudi slovenska folkloristika dobila strokovno in te- oretsko delo, ki predstavi in opredeli eno najpomembnejših vsebin sodobne slovstvene folklore, namreč sodobne povedke, ki krožijo predvsem v me- stnih, pa tudi vaških okoljih in se med drugim širijo prek medijev, kar danes, v informacijski in digitalni dobi, le še pospešuje njihovo razširjenost. Avtor se sodobnim povedkam posveča teme- ljito in sistematično ter poleg teoret- skega dela predstavi tudi del repertoar- ja slovenskih sodobnih povedk, ki jih interpretira in umešča v mednarodni kulturni prostor. Delo je še posebej pomembno, ker so sodobne povedke danes eno najaktu- alnejših področij slovstvene folklori- stike, zato je nujno, da se mu začnemo posvečati v večji meri kot doslej, saj je bilo slovenskih študij o tem le ma- lo, medtem ko so ameriški folkloristi na sodobne povedke opozorili že v 60. letih 20. stoletja. Avtor se na začetku loteva termino- loških vprašanj, ki tudi v mednarodni akademski javnosti še vedno ostajajo neodgovorjena. V množici alterna- tivnih poimenovanj se odloči za izraz »sodobna povedka« ter svojo odloči- tev na osnovi mednarodnih in domačih raziskav tudi ustrezno utemelji, čeprav ima – kot ugotavlja – tudi ta termin ne- kaj pomanjkljivosti. Pri tem se dotakne tudi poimenovanja tega pripovednega žanra s terminom »urbana legenda«, ki ga v stroki že skorajda ne uporabljamo več, a se je na emski ravni udomačil v laični javnosti, torej med ljudmi. Z vidika žanrov, tipov in medbese- dilnosti je Ambrož Kvartič sodobno povedko opredelil kot specifičen in v marsičem problematičen kulturni po- jav, ki pa je konceptualno vseeno do- volj dobro zamejen, da ga lahko prepo- znamo. Kot piše, so »sodobne povedke neverjetne, nenavadne, bizarne, 'gnu- sne', strašljive, grozljive pa tudi hu- morne zgodbe, ki neprestano vznikajo in izginjajo v vsakdanji komunikaciji in se vedno znova umeščajo v realni iz- kustveni svet svojih pripovedovalcev.« Ugotavlja tudi, da so motivi in nekateri drugi elementi sodobnih povedk tako v filmskih scenarijih kot komičnem besedilu in likovni podobi lahko ena- ko opazni kot pri sodobnih povedkah, ki jih uvrščamo med klasične oblike te zvrsti sodobne slovstvene folklore. V prvem delu knjige avtor poda tudi izčrpen teoretski pregled dosedanje- ga raziskovanja tega slovstveno-fol- klornega žanra, ki bralca seznani z zgodovino raziskovanja v svetu in pri nas. Predstavi vodilna teoretska in me- todološka izhodišča raziskovanja tega področja pripovedne kulture, analizira pa tudi nekatera tematska področja do- sedanjega raziskovanja ter vprašanja, ki so se in se še vedno pojavljajo pri raziskovanju sodobne folklore. Posebna pozornost pri obravnavi so- dobnih povedk je namenjena diahroni in sinhroni migraciji motivov in vse- bin, ki so zelo pomembne za prepozna- vanje in raziskovanje tega folklornega žanra. Prav tako razišče tudi vprašanje resničnosti in verjetja, ki je pri sodob- nem slovstvenem izročilu pogosto predmet razprave in je v primeru so- dobnih povedk še toliko bolj aktualno. Prek sodobnih povedk avtor predstavi še druga problemska vprašanja, ki se zastavljajo ob njihovem raziskovanju. Najprej razišče umestitev sodobnih po- vedk v žanre, tipe in medbesedilnost. V tem poglavju se dotakne sistemizaci- je povedk in žanrske tipologije ter ugo- tavlja, da v primeru sodobnih povedk lahko govorimo kvečjemu o grozdu žanrov in tipov v nestalnem in komple- ksnem odnosu, bodisi v nasprotju ali sožitju, v prekrivajoči se in neprestano spreminjajoči se dinamiki razvoja tega slovstvenega žanra. Prav tako nameni precejšno pozornost ostenziji pri komunikacijskem procesu sodobnih povedk. Koncept ostenzije je v humanistiko prvi uvedel Umber- to Eco, z njim pa je opisal trenutek v govorni komunikaciji, ko kretnje na- domestijo ključno informacijo. Linda Degh in Albert Vászonyi sta ostenzijo opredelila kot »način, s katerim neu- besedena resničnost sama, situacija ali dogodek, prenaša sporočila«. Pozneje so folkloristi ostenzijo razumeli kot proces, pri katerem ljudje udejanjajo motive in dogodke pripovedne folklo- re – »dramatski podaljšek« v resnično življenje. Ta trenutek je pogost pri so- dobnih povedkah in zato tudi pomem- ben pri tovrstnih raziskavah. AMBROŽ KVARTIČ: Pa se je to res zgodilo?: Sodobne povedke v Sloveniji. Znanstvena založba Filozofske fakultete (Zupaničeva knjižnica 42), Ljubljana 2017, 272 str. * Monika Kropej Telban, dr. etnologije, znanstvena svetnica, ZRC SAZU, Inštitut za slovensko narodopisje, Novi trg 2, 1000 Ljubljana; monika@zrc-sazu.si. 104 G la sn ik S E D 5 7| 1– 2 20 17 Knjižne ocene in poročila Monika Kropej Telban Temu pretežno teoretsko usmerjene- mu delu knjige sledijo poglavja, ki na primerjalen in interpretativen način predstavljajo nekaj primerov sodobnih povedk v Sloveniji. Med njimi so 'Iz- ginjajoča štoparka', 'Ponesrečena fan- tovščina', 'Staknjeni par', 'Turistične izkušnje', 'Tujci oz. drugi v sodobnih povedkah' idr. Ob tem pa jih umešča oziroma klasificira v tematske skupine in problemske sklope. Knjiga Ambroža Kvartiča zapolnju- je vrzel v slovstveni folkloristiki, saj obravnava tematiko, ki je bila doslej v slovenskem prostoru že predolgo zanemarjena. Prinaša tudi dober teo- retični vpogled v razvoj raziskovanja tega področja in bo vsem nadaljnjim raziskovalcem sodobnih povedk in so- dobne folklore nasploh v veliko pomoč in oporo. Zgoščenka Hodili so jih poslušat, ki je izšla v zbirki Iz arhiva Glasbenona- rodopisnega inštituta pri Založbi ZRC SAZU, prinaša 35 krajevno in vsebin- sko zaokroženih dokumentarnih zvoč- nih posnetkov s kamniškega območja. Izbor iz gradiva, posnetega med letoma 1960 in 2016, so pripravili Marija Klob- čar, Robert Vrčon in Peter Vendramin, zgoščenko pa je uredila Urša Šivic. Zgoščenka Hodili so jih poslušat se vsebinsko navezuje na znanstveno monografijo Na poti v Kamnik Marije Klobčar in predstavlja zvočno podobo avtoričinega dolgoletnega raziskova- nja razmerij med mestom in podeže- ljem na Kamniškem. V slovenskem in angleškem spremnem komentarju k zgoščenki Marija Klobčar razkriva nekatere doslej spregledane podobe pesemskega bogastva in omogoča ce- lovitejše razumevanje pesemskega gradiva tega območja. Tako je v zvočni publikaciji zaokrože- na paleta posameznih izkušenj, ki so oblikovale skupno glasbeno dediščino prostora. Začetnemu glasu zvona ne- veljske cerkve, ki opominja na razlitje kamniškega jezera, se pridružuje napi- tnica, zvočna podoba pa se razživi ob poskočnicah in pesmih ob svatbah. Gla- sovi pastirice in ustvarjalke Kati Turk, ki odslikujejo planinski svet, se pre- pletajo z izročilom rudarjev v rudniku kaolina v Črni, jetniškim in vojaškim pesmim pa so sopostavljene romarske in nabožne pesmi ter spomin na pobi- ranje davkov v času Ilirskih provinc. Reminiscence na dogajanje med drugo svetovno vojno in družbena nota pesmi, ki so se porajale v stiku podeželja z me- stom Kamnikom – pri čemer posebno mesto zavzema zabavljica o kamniških purgarjih – se dopolnjujejo z živahno- stjo in nagajivostjo fantovskega petja in živahnih, pogosto tudi »okroglih« poskočnic. Bogastvo pripovednih pe- smi, ki so se na tem območju dolgo ohranile, med njimi predvsem pesmi s tragično vsebino in legendne pesmi, ki so jih peli pri bedenju pri pokojnikih, je predstavljeno z baladami o zapuščeni ljubici, samomoru nune zaradi ljubezni in o dekletu, ki se je smrtno ponesrečilo pri mlačvi. Na zgoščenki predstavljeno pesemsko izročilo odseva večplastnost vsako- dnevnega življenja ljudi v različnih življenjskih obdobjih in družbenih položajih ter prikazuje bogastvo šeg na geografsko raznolikem kamniškem območju, njihova srečevanja in razha- janja, pa tudi novi svet ljudskosti, ki nastaja v soočenju z narodno-zabavno in popularno glasbo ter klapskim pe- tjem. Avtorica je na zgoščenki želela posebej osvetliti način petja po starem, kjer je vodilno vlogo imel glas pevca/ pevke, ki je pel naprej, drugi pa so se mu pridružili, čeprav pevci pesmi, ki so se jih naučili drugje, pojejo druga- če, z razvrstitvijo glasov, ki veljajo za zborovsko petje. Zgoščenka je tako celovit prikaz do- polnjujočih se drobcev življenja ljudi na Kamniškem, ki različne pesemske zvrsti spaja v bogato in ušesom prije- tno zvočno podobo. Z zgodovinskimi viri in fotografijami utemeljeno spre- mno besedilo pa zvočno publikacijo umešča med temeljne vire za razume- vanje življenja in ljudske ustvarjalnosti na širšem kamniškem območju. * Marjeta Pisk, dr. interkulturnih študijev, asistentka z doktoratom, ZRC SAZU, Glasbenonarodopisni inštitut, Novi trg 2, 1000 Ljubljana; marjeta.pisk@zrc-sazu.si. URŠA ŠIVIC (UR.): Hodili so jih poslušat: Pesemsko izročilo kamniškega območja / They went to hear them sing: Song traditions of the Kamnik area. Založba ZRC SAZU, Ljubljana 2017, zgoščenka. Knjižne ocene in poročila Marjeta Pisk*