DOMOV AMERICAN IN SPIRIT FOREICN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 55 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, MARCH 8TII, 1933 LETO XXXV.—VOL. XXXV. Novomašnik $1,500,000,000 garancijski fond za bančne vloge v državi New York New York, 7. marca. Državni senator John J. Dunnigan, demokratični vodja, je danes \ložil v državni postavodaji predlog, da se spravi skupaj garancijski fond v svoti $1,500,-j žav> izdal ukaz> glasom katere. 000,000, ki naj garantira vloge državljanov v raznih bankah. Vlada zahteva vse zlato od ameriških bank. Banke zopet izplačujejo gotove svote od vlog Washington, 7. marca. Tajnik zakladnice, Woodin, je na povelje predsednika Zedinjenih dr- Dunnigan je prepričan, da bo newyorška država prva, ki bo dobila garancijsko postavo za bančne vloge. Glasom nove postave bo vsaki banki zapovedano, da mora vplačati 10 odstotkov svojega pravega premoženja v posebno korporacijo, ki bo upravljala garancijski fond. Državne kot narodne banke lahko pristopijo kot članice garancij-V prijazni lorainski naselbini j ske korporacije. Katera banka rojaki in farani slovenske; ne bo prispevala v enak fond, ki 2ltpnije sv. Cirila in Metoda pri- garantira izplačilo vsakega dobavljajo na redek slavnostni' larja ob vsakem času slehernemu, v nedeljo, 12. marca, ko bo mu vložniku, ne bo imela držav-^ev. Viktor John Virant daro Rev. Victor John Virant vsl v slovenski cerkvi v Lorai-"U, Ohio, svojo prvo sv. mašo. 1'i'at novomašnika, Rev. Ludvik Virant, je župnik slovenske fa-rp v Lorainu. Rev. Viktor Vi-lfnt bo posvečen v soboto, 11. ^arca, po škofu Schrembsu v Pašnika, Slavnostno slovensko pridigo ^o imel ob tej priliki Rev. J. J. ^ttian iz Clevelanda, angleško Rev. Wm. Armitage iz Vermillion, Ohio. ne garancije. Direktorji državne bančne komisije bi upravljali omenjeni fond. Obenem je newyorška postavodaja na prošnjo bank odobrila izdajo scrip denarja. Natiskalo se ga je za začetek $250,000,000. -o- Za skupni nastop naših pevskih društev Vsi pevski zbori, ki žele sodelovati pri skupnem "unon, unio. , . • vi- . Novomašnik prihaja iz sploš-L aA POS svo je zastopnike na skupni poznane in spoštovane druži- Virant, Louis in Gertrude Virant, ki sta, žal, že oba mrt-Bila je to pionirska slovenja družina v Lorainu. Novomašnik Rev. Viktor Virant, je rojen pred 25. leti v Lorai-lll). Pohajal je v domačo slovensko farno šolo, zatem pa višjo j točno fflo v Lorainu. Bil je potem eno Ime. eto slušatelj na univerzi v Day- sestanek, ki se bo vršil v soboto, 1 1. marca, 1933, ob 7. uri zvečer, v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave. Udeležite se gotovo in Pozdrav - L. Se-' zadnjih 6 let je pa študiji v semenišču Our Lady of the Mke v Clevelandu. Gospod novomašnik ima šest atov, in sicer: brata župnika —o- b* Ubil razporočeno ženo Radi neprestanih prepirov in nesporazumov je sinoči 52-letni Daniel Springs ubil svojo razporočeno ženo, 35-letno Garnet 'Udvika in Franka v Lorainu. Springs, v hiši na 12818 Forest f-'°jzija v Elyria, Ohio, Leo-ta, Hill Ave. Po umoru žene si je 1 Je odvetnik v Clevelandu, Springs sam končal življenje. ; °hna, zdravnika v St. Louis, jy žepu morilca in samomorilca Patrika v Chicagi, potem ^ sestre: Mrs. Jos. Svete in ^'s. Jos. Urbas v Lorainu in •V Jerry Grdina v Clevelandu. „. Slovesna nova sv. maša se vr-jf ob 10:30 zjutraj v slovenski ':uPni cerkvi v Lorainu, in poldne ob 2. uri se ]J>a vrši v Vi-rantovi dvorani v Lorainu novo-j* ašniku v počast slovesen ban-Vstopnice k banketu se do-Pred mašo in po maši v šol-dvorani. . "Ameriška Domovina" pošilja ls;krene čestitke novomašniku in ''jegovi družini. Kako žal, da (>Ceta in matere ni več med ži-^i- Je to menda edina druži-va med slovenskimi družinami Ameriki, ki šteje dva sina za uWnika, enega zdravnika in K^ea odvetnika. Iskrene čestit-0 spoštovani Virantovi družini. ga se zahteva od bank vse zlato in bankovci, katerih podlaga je zlato. Takoj po tem razglasu so začele vse zvezne rezervne banke zahtevati zlato z obljubo, da pomagajo bankam z drugim denarjem, ako slednje dobijo zlato. Obenem je vlada začela pritiskati na one, ki skrivajo denar na svojih domovih, bodisi mali predsednika Roosevelta, da se ne sme eksportirati zlata in vladni napad na one ljudi, ki skrivajo1 denar, ima že precejšen uspeh v javnosti. Banke so začele precej normalno poslovati, in iz splošnega kaosa, ki je prevladoval nekaj časa, se začne kristalizirati normalno stanje. Pričakuje se jutri nadaljnih vladnih odredb tozadevno, in te odredbe Kongres pripravljen za ak- P/,žfna hranilnira cijo. Vpeljano bo neza- I r0SIIla nran!lnlca slišano diktatorstvo "Ameriška Domovina" je po- Washington, 7. marca. Novi i0Čala' da 80 vse hranilne vloge kongres, ki se zbere v četrtek,!!ia p0'štni h™nilnici podvržene bo popolnoma pod demokratsko' državnemu davku. "Enakoprav- kontrolo in pripravljen podeliti [nost" je trdlla' da to ni resni" bankovcev, in če je pri volji to novemu predsedniku skoro dik- :CS" Nekateri ljudje so postali izročiti zvezni vladi, dobi pomoč, j tatorsko pravico, kot jih dobi zmcšani radi tega" Vprašali so kakor jo zahteva, in vlada bo predsednik navadno le v vojnem v uradu Poštne hranilnice, kako vlade mora natančno pojasniti, koliko ima zlata, koliko zlatih petem na njeni strani. Obenem se poroča iz Wash-ingtona, da namerava vlada izdati nov denar. Takozvani "scrip denar" ne bo prišel v veljavo. Roosevelt se je izjavil proti iz- bedo najbolj prizadele one, ki,daji "seripa." Računa se tudi z skrivajo denar po svojih domo- načrtom, da bodo vse banke pri- vih. Tajnik zakladnice Woodin je obenem odredil, da zaenkrat se ali veliki "horderji," kot jih na- ne bo še rabil scrip denar. Vlada zivlje vlada. Nad tri tisoč mili- ima druga pota in sredstva, da jonov dolarjev skritega denarja se nahaja med narodom, kar silovito ovira promet in preprečuje, da ne more priti do normalnega bančnega položaja. Medtem pa postaja denarni položaj bolj ugoden. Povelje pripelje denarni položaj v pravi tir. Obenem je Woodin odredil, da se zaenkrat pomaga samo onim bankam z novo zalogo denarja, ki dopošljejo svoje zaloge zlata in zlatih bankovcev. Vsaka banka, ki želi pomoč od zvezne siljene postati članice federalnega rezervnega sistema, in če se to zgodi, tedaj bo vsaka banka imela največjo varnost za svoje vloge, in nobeni banki ne bo treba več zapreti vrat. Banke pa, ki so tako daleč zašle, da jim ni mogoče pomagati, bodo enostavno prezrte in prepuščene njih usodi. Tozadevno se bo pečal zvezni kongres, ki se snide jutri. Ves ameriški narod žaluje za županom Cermakom t>ve mlekarni oropani °va bandita sta prišla v pojile Kenmore Dairy Co., 2445 jV 63rd St., kjer sta odnesla iz anr"'ne $1500. Kompanija je a, da bi sicer izročila ban-toda ker je hotela plačati de-v gotovini, je obdržala deli^ doma- štirje roparji so f) isli v urad Ohio Farmers' Co-P^tive Association, na W. NaviU ki l,°6th l!asi St., kjer so odnesli $1200, 25 Je bilo navzočih v pisarni Uslužbencev. je dobila policija pismo in $38.25. V pismu je Springs napisal: "Draga moja Mary. Tu dobiš vse, kar mi je še ostalo. Bog s teboj!" Mary je edina hčerka in otrok družine, že pet mrtvih Včeraj smo poročali, da je blazni Herold Kling začel nenadoma s puško streljati na ljudi na cesti v bližini Lorain Ave. in Fulton Rd. Dve osebi je ubil in jih obenem 9 ranil. Prišli so policisti, ki so norca na mestu ubili, predno bi povzročil nadalj-no zgubo življenj. Ranjence so pi'epeljali v bolnišnico, kjer sta od včeraj že dva umrla, in še dva moška se nahajata v kritičnem položaju. Predavanje Kot se nam poroča telefonič-ni.m potom se vrši v petek, 10. marca, ob 7:30 zvečer v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave. poljudno predavanje našega pesnika in pisatelja, g. Ivana Zormana o zgodnji slovenski literaturi. Občinstvo je prav prijazno vabljeno. Vstop je brezplačen. Umrla v starosti 99 let Rojak Mr. A. Pouh v Barber-tonu, Ohio, je sprejel iz domo vine žalostno vest, da je nedavno umrla mati Frančiška Pouh, rojena Uršič, v čestitljivi starosti — 99 let! Naj bo ohranjen blag spomin dobri materi! Miami, Florida, 7. marca. — Morilcu Zangar so včeraj povedali, da je župan čermak včeraj umrl radi njegovega streljanja. Morilec se absolutno ni zmenil f /,a umor. Rekel je le: "Me no care! Kriva je bila ženska, ki je stala poleg mene,." Kot znano, je neka ženska izbila revolver iz rok Zangara, ko je slednji meril na Roosevelta. Medtem se pa poroča, da pride vlak, ki vozi s seboj mrtvo truplo chicaškega župana, v sredo ob JO. uri zjutraj v Chicago. Mesto Chicago je zavito v žalost, in užaloščeni meščani pripravljajo za ranjkega župana, ki si je toliko prizadeval, da sčisti mesto, pogreb mučenika. Truplo župana čermaka bo razpostavljeno v masivnem mestnem stadionu, kjer se je junija meseca lanskega leta vršila demokratska konvencija, tekom katere se je čermak z vsemi silami pogajal za Roosevelta, da postane predsedniški kandidat, in kateremu je sedaj rešil življenje s svojim življenjem. Pogreb čer- maka se vrši v petek. Pogreba se bodo udeležili zastopniki vseh verskih prepričanj brez razlike, ker čermak je bil enako priljubljen pri katoličanih, protestantih kot Židih. V sredo zjutraj, ko doSpe truplo čermaka v Chicago, se bo-zbrala sijajna množica naroda na kolodvoru. Truplo bodo prepeljali najprvo na dom čermaka, in v četrtek zjutraj se prepelje truplo v City Hall, kamor bodo ljudje lahko prišli po poslednje slovo od priljubljenega župana. -Končno ise prepelje truplo v ogromni stadion, odkoder se bo vršil poslednji sprevod na pokopališče. župan mesta Chicage bo pokopan v petek zjutraj na češkem narodnem pokopališču, kjer ima njegova rodbina svojo grobnico. Governer države Illinois, Horner, je nemudoma odpotoval v Chicago iz Washing-tona, ko je bil obveščen o čer-makovi smrti. Predsednik Roosevelt je poslal v Chicago svojega prvega vojaškega pomočnika, polkovnika Hodges, da ga zastopa pri pogrebu. Ne ve se še, ali bodo council-mani izmed svoje sredine izvolili naslednika čermaka, ki naj postane bodoči župan, ali se bodo vršile izredne volitve. Tozadevno bo odločila državna po-•stavodaja. Kandidati za župansko mesto so: William Thompson, katerega je čermak kot republikanca porazil pri volitvah v letu 1930. Okrajni clerk Robert Swietzer, ali pa zdravstveni komisar, demokrat Bundesen. Pokojni župan čermak je bil rojen v češkem mestu Kladno, kot sin premogarja, dne 9. maja, 1873. Eno leto star je čermak bil prinešen v Ameriko. 11 let star fantič se je že sam preživljal. Ko je bil 16 let star, je napram poslodajalcu izjavil, da bi rad imel več plače, za kar so ga spodili iz službe. V 19. letu je imel že lastno malo trgovino, in v 21. letu se je poročil. S svojim značajem, poštenostjo, neprestano delavnostjo je postal priljubljen povsod, dokler ni bil bivši premogarski fantič izvoljen v najvišji urad drugega največjega mesta v Zedinjenih državah. času. Kako daleč bo nova ob- 1)1 kaj' Navadni Pisarji v P°št" last predsednika Roosevelta se- 111 hranilnici ne vedo tozadevne gla, se danes še ne more dogna- ),astave- Uredništvo "Ameriške, ti, ve se le toliko, da enake mo-j 1,01?10vinc" ae obrnilo do dav-či še skoro noben predsednik ^' Emisije, ki ima zadnjo be-pred Roose vel torn imel ni. Ta' sedo glede davkov> 'n slednja moč bo omejena le toliko, v ko-jlu,m je Pnalala sledeče pismo: likor se je novi predsednik sami E(litnr> The American Home, izrazil, in v kolikor nasprotuje 6117 St Clair Ave" Cleveland, taki moči ameriška ustava. 53 Os In answer to your letter demokratičnih senatorjev je'01 March lst> with resPect to danes odglasovalo pri posebnem taxable nature of postal savings sestanku, da bodo glasovali v se- j '^posits, I herewith quote a le-natu, tako kot vodstvo stranke !1er received undcr date of Jan" zahteva, kar pomeni, da bodo uary 28th- 1933> from lhe Tax glasovali, kot diktira novi pred-! Commission of Ohio: "The Le-sednik Roosevelt. To se je zgo- -ai Department of the Intangi-dilo prvič v 50. letih, da so de- ble Division of the Tax Commis-mokratski senatorji naredili ision of 0hio> today ruled that enako obljubo. V poslanski; rjotal savi»*s deposits are tax-zbornici pa imajo demokrati ta- able- Such deposits are to be ko ogromno večino, da lahko v trenutku potlačijo vsako opozicijo. Končno se je kongres ze-dinil, da bo najprvo uredil do- listed by the individuals owning them as of November 25th, 1932." — The above statement seems to answer your question Naznanilo za sejo mače razmere in zadeve,, potem Very clearly and I am glad to be pa obrnil pozornost na tujezem- :'ble to £ive immediate reply, ske zadeve. Sincerely yours, John A. Zan- gerle, County Auditor." Kdorkoli še dvomi, naj nese ta iztis "Ameriške Domovine" v Odbor, ki je bil izvoljen najUr.ld poštne hranilnice, kjer seji Ohio Home Owners Asso-jvam bodo potrdili takoj, da so cuition, kot začasni odbor, ima | vse vl()ge poštne hranilnice pod-odborovo sejo v Grdinovi dvora- j vržene davku, pr03im0, da po-^i, soba št. 3, v petek večer, 10. j novno pomnite, da "Ameriška marca. Prošeni so vsi, da se ude- Domovina" poroča resnico, če-leže posvetovanja radi bodoče j tudi je Včasrh bridka in grenka, seje vsega članstva m radi važ-;tuda resnica je> in ljudje mora_ nih zadev, ki pridejo pri tej se- j j0 vedeti za resnico> da ne pride. ji na vrsto. : )(> v nasprotje s postavo. -o- . i -o-- Smrtna kosa f Kaj bo z Merrickom? Smoci je preminul v Lakeside T)irektov iavnc varnosti v bolnici rojak Anton železn.k clevelanci Frank j. Merrick. star 44 let. Stanoval je na 667 E. 159th St. Pokojni je bil doma iz vasi Košna pri št. Petru na Krasu, odkoder je prišel v Ameriko pred 12. leti. Tu zapu- j šča žalujočo soprogo Mary, tri; . „ . , , , v ,, a 4. • • a P0' ure. Sumi se, da ne bo vee hčere, Mary, Antoma m Ange- ^, _ , ____„...... la, in enega sina Antona ter brata Josepha, v Barbertonu pa brata Andreja. V starem kraju zapušča dva brata in eno sestro. Pogreb ranjkega se vrši v sobo-! i bo moral najbrž posloviti se iz | urada. Dolžijo ga, da neredno | prihaja v urad in ne vrši svojih poslov. Včeraj je župan i Miller prav resno govoril z njim 10I ure. Sumi se, da ne bo več lolgo, ko bo moral Merrick iti. Bil je jako vesten, pošten in odločen direktor, toda privatne za- vv j u i. • ideve so skoro gotovo povzročile, zapušča dva brata in eno sestro.! , , , .... „ . v. , da bo moral zapustiti važno in Pnrrroh ronivDO-Q co xrrsai cnhfl. odgovorno mesto, ki ga je za- Sijajna igra "Turški križ" v soboto v Barbertonu V Barbertonu, Ohio, v prijazni slovenski naselbini nedaleč od Clevelanda, priredijo prihodnjo soboto, 11. marca, zanimivo, poučno in zgodovinsko igro "Turški križ." Igro ponovi na zahtevo žensko društvo Srca Marije, št. Ill KSKJ in sicer v prid dvorane društva Domovina, kjer se igra tudi vrši. Čisti dobiček je namenjen za zboljšanje odra. Igra "Turški križ" je posneta iz resničnih dogodkov, kot so se vršili pred stoletji med našimi ljudmi v stari domovini, ko so pustošili barbarski Turki našo cvetočo domovino. Pisatelj je v resnici izbranih besedah podal v igri vse trpljenje našega naroda, kot se je resnično vršilo. Odbor društva "Domovina" prav prijazno prosi za obilen poset, tako domačine kot tudi goste in prijatelje iz bližnjih naselbin, zlasti iz Clevelanda. Lepa hvala že vnaprej. -o- I * Banke v Alaski so še vedno odprte. Nove odredbe za banke v i Evropa trpi zaeno z ame- državi Ohio, da se olajšajo gotova izplačila Cleveland, O.—Bankam v državi Ohio je zopet dovoljeno izplačevati na stare vloge do meje, kot to določa postava države Ohio, namreč, da se na stare vloge izplačuje do meje—5, odstotkov od vlog. Vse banke v Clevelandu kot v državi Ohio so bile včeraj odprte in so z gotovimi izjemami normalno poslovale. Danes bodo vse banke v državi Ohio začele izplačevati na stare vloge od enega do 5 procentov. Koliko vsaka banka želi dajati na stare vloge, je odvisno od banke. Državna postava ne dovoljuje več kot 5 odstotkov. —--o- Corlett ni kandidat Sodnik Corlett, republikanec, je sinoči ponovno napadal republikanskega voditelja Maschke-ta in izjavil, da on, Corlett, sploh ni kandidat za županski ali kak drugi urad. riškimi financami London, 7. marca. Dočim so včeraj na borzi v Londonu kvo-tirali angleški sterling na $4.27, je danes pri otvoritvi borze padla vrednost na $4.25, ki s;e je pozneje znižala še na $4.19. Angleška borza posluje s kanadskimi dolarji, ker je vsako špekuli-ranje z ameriškim dolarjem suspendirano. Medtem so pa nara-stle ameriške vrednosti na londonskem denarnem trgu. Ameriške delnice so na londonski borzi danes več vredne kot pa na newyorški borzi, kjer je vsako poslovanje z delnicami in bondi ustavljeno. Na londonski borzi je poskočila cena japonskih in nemških zadolžnic. to zjutraj iz hiše žalosti v cerkev Marije Vnebovzete in potem na. Calvary pokopališče, pod vodstvom August F. Svetek. Bodi dragemu ranjkemu mirna ameriška zemlja! Preostali družini in sorodnikom izrekamo iskreno sožalje! Računi za plin Račune za plin, elektriko in telefon lahko plačate vsak čas v našem uradu. Ako plačate v našem uradu, bo pošteno in ob pravem času odračunano za vas. Račune za plin lahko plačate v našem uradu do petka, 10. mar- ,. . ... j r, - ■ j , * čeli nekaj citati. Zupan Ely jih ca, do 7. ure zvečer, in dobite še y ■' . . , vpraša, kaj za-em ljudje so prav | za prav. Ko je odgovoril, da so Podaljšanje davčne dobe komunisti, je očka župan Ely Od mnogih strani se opozarja j poklical pet policistov, ki so ko-ekrajnega blagajnika, da bi bi- muniste dobesedno vrgli iz dvo-lo času primerno raztegniti do-1 lane> jih zaprli v jeČ0j in čez ne_ bo za plačilo davkov. Kot zad- j i>;aj minut potem spustiii na sv0-nji dan za plačilo davkov je bil |jCdo k vzemal od pričetka, ko je nastopil vlado župan Miller, župan Ely in komunisti Potem ko se županu mesta Euclid, Charles Ely-u ni posrečilo, da bi mesto Euclid priklo-|pil Lake okraju in potem, ko ni bil izvoljen za okrajnega komisarja, je oče župan Ely skušal včeraj vsaj preprečiti, da komunisti ne priklopijo mesta Eu-clida "rdeči Rusiji." Včeraj zvečer so imeli councilmani mesta Euclid zborovanje. V dvorano so prišli štirje moški, ki so za- i določen dan 15. marca, toda radi; moratorija bank je mnogo stotin ljudi naprosilo okrajnega blagajnika, da podaljša to dobo do 31. marca. Iz Barbertona Na pretekli pustni torek so Težje za zrakoplovce Vlada v Washingtonu je odredila, da v bodoče, kdor hoče dobiti licenco kot zrakoplovni pilot, mora imeti 50 ur vožnje, namesto deset, kot je bilo doslej, dobili nagrado pri maškeradni Ta odredba je za večjo varnost veselici v Barbertonu Mr. Ru-potnikov v zrakoplovih. Pert, Mr. Opeka in Mr. Muren. Doma iz bolnice Poznana Sylvia Brgles stanujoča na 18209 Oakview Road, se jo vrnila na svoj dom iz Provident bolnice, kjer je srečno prestala operacijo na slepiču. Prijatelji in prijateljice so vabljeni, da jo obiščejo. Obenem se družina Brgles zahvaljuje prijateljem za točno postrežbo. C # AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 8TH, 1933 "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznažalcih: celo leto $5.50 ;pol leta $3.00; četrt $1.75 Za Evropo, celo leto $8.00; pol leta $4.00; za četrt leta $2.50 Posamezna številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 8117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628 Cleveland (Newburg), O. — Vsako nedlejo poslušam sloven-ski radio program in slišim lepe slovenske pesmi. In ker se za pesmi zanimam, sem si tudi zapomnil njih melodije. Prosil pa bi, da bi v Ameriški Domovini prinesli besedilo teh pesmi, da se jih naučim. To ne bo samo meni v veselje, ampak tudi drugim naročnikom lista, ker so se tudi drugi izrazili za to. Kaj mislite pa o tistih mili-jončkih, ki jih je dežela odločila za plačo suhaškim agentom? Pravijo, da bo prohibicije kmalu konec, zato bi bilo nič več kot prav, da bi se tisti milijončki razdelili med nas za ta prvo silo, ko pride pivo na plan. Bi nam zelo prav prišel, če se ne motim. Anton Zidar. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879. No. 55, Wed., Mar. 8th, 193£ IZLET V GIRARD, O. Demokrati na križpotju Pomislimo najprvo, da ima novi predsednik potom svojega kabineta ogromno oblast in pravico razdeliti skoro -100,000 uradov posameznim osebam. Ko je Andrew Jackson, eden prvih demokratičnih predsednikov, pred več kot 100 leti nastopil vlado, je izjavil, da so zmagovalci deležni vsega plena. Pognal je vse pristaše drugih strank iz služb in vse službe razdelil samim demokratom. To je takozvani "spoils system," ki je koristen sicer za pristaše stranke na krmilu vlade, toda če je ta sistem koristen za splošno blagostanje naroda, je drugo vprašanje. Pri tem se spomnimo na izvanreden zgodovinski slučaj, ko je nastopil vlado kot predsednik Grover Cleveland, tudi demokrat. Cleveland je bil prvič izvoljen leta 1884. V nasprotju z idejami Jacksona je izjavil, da ameriška vlada potrebuje izkušene, ne pa strankarske uradnike. Tudi Roosevelt bo imel opravka s stotisoči, da milijoni demokratov, ki bodo zahtevali službe od njega. Ako se bo predsednik potom svojih kabinetnih tajnikov ukvarjal s podelitvijo raznih služb in uradov, ali bo šel na delo in služil vsemu ameriškemu narodu? Položaj je skrajno resen. In resnica je tudi sledeče: Za enega prijatelja, ki ga dobite s tem, da mu preskrbite službo in delo, si nakopljete deset novih sovražnikov. Tu pVide namreč v poštev razvpita človeška nevoščljivost, ki govori: "Češ, zakaj je ravno ta in ta dobil delo? Zakaj pa jaz ne?" Tako se najboljši človek zameri ljudem. 400,000 uradov je na razpolago, toda štirje milijoni bodo zahtevali ta dela! Pri tem pa prihaja Roosevelt na vlado ob času, ko je obvezan po platformi svoje lastne stranke in s svojo lastno besedo, da bo znižal vladne stroške. Znižati vladne stroške bo Roosevelt prisiljen, ker ljudje ne plačujejo davkov. Zvezna blagajna je lansko leto dobila $900,000,000 manj v davkih, kot je pa računala, in že letos, v prvih dveh mesecih, so dohodki nazadovali za $220,000,000. Ako davkov ni, vlada ne more plačevati izdatkov. Žalostna usoda demokratske stranke je, da pride vselej takrat na krmilo vlade, ko so blagajne prazne, ko prevladuje kriza, ko je stranka pred njimi spraznila javne blagajne. Demokratu dajo potem ljudje priliko, da potegne narod iz blata, in ko je dežela zopet okrevala od gospodarske bolezni, se morajo demokrati posloviti od vlade in drugi uživajo sadove stranke. Ako bo hotel Roosevelt odrediti pravo mero med dohodki in izdatki, bo moral znižati vladne stroške. Kongres mu je že dal pravico, da odpravi stotine nepotrebnih uradov, v katerih so se doslej šopirili republikanski mogočnjaki na stroške naroda. Vsak odvišen javni uradnik je podoben gosenici, ki gloje zdravo kri naroda, za vsakega uradnika je Ireba plačati toliko več davkov, poseči toliko globokeje v žep. Toda danes, niti še v enem letu ne bo dosti državljanov, ki bi bili zmožni kaj takega. Raditega bo moral Roosevelt takoj ob nastopu svoje vlade nemudoma znižati stroške vlade s tem, da odpravi vse mogoče in nemogoče nepotrebne urade, katerih načelniki niso v uradih, da bi koristili narodu, pač pa da jemljejo denar iz žepov naroda. Drugič, Roosevelt bi moral obdržati v uradih vse potrebne uradnike, brez razlike prepričanja, zlasti pa one, ki so tekom dolgih let se izkazali, da so pošteni in zmožni vršiti delo v prospeh naroda. Vsak kabinetni tajnik Roosevelta bi moral imeti popolno prosto voljo, da izbere svoje uradnike, o katerih je prepričan, da so zmožni in pošteni, ki bodo v kredit najprvo narodu, potem pa tudi stranki, ki je danes na krmilu ameriške vlade. Končno pa, ako ostaja še kaj praznih mest, naj može in žene za te urade odberejo voditelji stranke v posameznih mestih, ki poznajo svoje ljudi in o katerih vedo, da so zmožni in odgovorni voditi posle ne v korist lastnih žepov, pač pa v korist naroda, za katerega delajo in ki plačuje stroške svoje vlade. O ostalih jako važnih problemih ameriške vlade pod vodstvom Roosevelta in demokratične stranke bomo nadaljevali razpravo v člankih od petkove številke "Ameriške Domovine." Garfield Heights, O.—V soboto, to je 11. marca bo seja članic podružnice "št. 47 SžZ. Ustanovil se je šivalni klub za naša dekleta v nedeljo 5. marca pri Mrs. Tomažič. Mrs. A. Prosi se žene in dekleta, da se , Novak je bila navzoča in je raz-fcoje gotovo udeleže. Izvoliti bo ; ložila vse potrebni). Za predsed-treba eno za delegatinjo, da bo j uico je bila izvoljena Miss Fan-z;: stopala našo podružnico na j r.ie Bricel, za tajnico Valentine prihodnji konvenciji. i Bizjak. 26. marca imajo prvo In še eno zadevo boste lahko j sejo pri Mrs. C. M., 9411 Birch-rcšile v vaše zadovoljstvo. Je j wood Rd. namreč več članic, katerim ni po Vabi se vsa dekleta iz Gar-volji, da zborujemo ob sobotah, j field Heights, da se seje udele-Kne so trudne, druge gredo v i že. Tudi tiste, katere še ne spati govi ne itd. V soboto boste i dajo k organizaciji SžZ poseti-imele priliko, da poveste svoje te parkrat te sestanke, da vidite mnenje v tem oziru. i njih delovanje. Ako vam bo Dvignili se bodo tudi tiketi, J všeč, lahko postanete članice, M so bili prodani od naše po-j kjer boste z veseljem sprejete. Uružnice. Dobitek je set, obsto- i Pozdrav! ■;CČ iz 21 komadov. , Zapisnikarica, št. 47 SŽZ. že dolgo smo se pripravljali, da se oddolžimo našim dragim Girardčanom, katere se vedno in povsod dobi, kjer je kaka slovenska prireditev, pa naj bo blizu ali daleč. Ne boje se stroškov, ne pota. V tem oziru gotovo prednjačijo med vsemi slovenskimi naselbinami v Ameriki in lahko si jih stavimo za zgled. Od časa do časa jim sku-amo povrniti, toda ne v toliki meri, kot bi naši rojaki v Gir-ardu gotovo zaslužili. In agilni so v Girardu, da je kaj! Komaj spravijo eno prireditev s pota, so že na delu za drugo. Anžičku, Dolčiču in drugim pač ne da žilica, da bi mirovali. In tako je prav. S tem držijo narod skupaj v prijazni! harmoniji, v skupnem delu za napredek društev, njih narodnega hrama in naselbine sploh. Tam ne poznajo medsebojnih prepirov, ne zavisti, ne sovraštva in blatenja po časopisih brat čez brata. Dobro se zavedajo, da so navezani drug na drugega v tujini, ki jim je pač dala kruha, toda ne tiste ljube narodne ljubezni, ki nam jo je da-ia rojstna domovina. Tujina je mrzla, tujci smo med tujci, zato pač lahko pozabimo to mrzloto, ako se rodni bratje tesno oklenemo drug drugega in gojimo naše običaje in kulturo, ki jo razumemo le mi sami in ki nam pripomore nekoliko pozabiti to, ia moramo s žuljavimi rokami služiti grenak kruh v tujini. V tem oziru smo na primer v Cle-velandu čisto drugačni. Na vso ■"noč poskušamo, da si grenimo drug drugemu še tistih par let življenja, ki ga bomo preživeli ?kupno v tujini, blatimo'drug drugega, se tožimo, obrekujemo in pač storimo vse v svoji moči, da nam je bivanje v tujini še bolj grenko. Kaj prof ti ramo s tem? V gmotnem oziru nič, v moralnem še manj. V nekaj le-ih bo legel zadnji rojak, ki je prišel iz domovine v hladno tujo ;emljo in potem si bomo pač zopet bratje in sestre. Pozabljena bo zavist, pozabljeno sovraštvo, zenačila se bodo mišljenja in vse liste umazane borbe so bile popolnoma za prazen nič. Mesto, :la bi legli k počitku po muka-polnem trpljenju v tujini s zavestjo v srcu, da smo storili kaj .lobrega za sorojaka, da smo mu lajšali brezdomovinsko srčno jol, pa nas bo morda grizlo, ker ;>mo delali obratno in dosegli — nič. O, domovina, zakaj nam nisi dala več bratske ljubezni, če si nam že dala srce! O tem bi se lahko pisalo članke, ki bi se vlekli leto in dan in bi se še ne končali. Torej, kakor sem že omenil, Girardčani so v tem oziru čisto drugačni, zato jih pa imamo radi, ker smo med njimi res doma in se nam ni bati med njimi, da bi ti rojak z desnico segel v roko, z levico ti pa eno prikopal. Tam je srce na jeziku in možatost, bratstvo, ljubezen, prava slovanska gostljubnost. Kar je njih je tvoje, vzemi! Vsa čast vam, dragi Girardčani! Zadnjo soboto smo se zmenili, da jih obiščemo po dolgem času. Društvo Slovenska Bistrica št. 42 SDZ je imelo prireditev z obširnim programom: Kazanje slik iz domovine in petje domačih talentov in gostovanje pevskega zbora Zvon iz Clevelanda, katerega je pripeljal v Girard naš vrli in neusahljivi pevec in fin družabnik, povsod priljubljeni Primož Kogoj, gorenjska korenina, ki ima besedo in srce in ki je, kakor bi rekel — ves naš. Jaz sem rekel,, da bom šel, pa Leo Kushlan je rekel, da bo pri-sedel, pa Tone Šabec, to kraško zlato srce, je obljubil sodelovanje pri prevozu iz Clevelanda v Girard. Ob štirih v soboto popoldne sem pobral Toneta pred policijsko postajo na 185. cesti. Zakaj si je izbral ravno ta prostor za počakan je, ne vem, najbrže pa iz varnostnih ozirov iv današnjih prekucijskih časih. Po toplem pozdravu sva kar na mestu sklenila važno stvar, da danes ne bova pila nič, pa če se stokrat zameriva- Girardčanom. Jaz sem to svojo trdno obljubo držal dve polni minuti, ker se nisem mogel ustavljati mili prošnji vljudne Leotove sestre, ki mi je enega natočila in ga tako ganljivo hvalila, da se res nisem mogel ustavljati. Ker je Tone čakal zunaj na mašini, nisem imel priče moje pregrehe, zato me tudi vest ni težila posebno. Ko sem .Leota dočakal, da jp bil gotov, mi je hotel pred odhodom pokazati še domačega vol-čjaka, pa sem se prijazni naklonjenosti iskreno zahvalil s tem, da sem hitro skočil v avto in volčjaka občudoval skozi okno in sva bila tako oba zadovoljna nazadnje, dasi je delal volčjak nekake glasne pripombe o ga-lantnosti, oliki in medsebojnem razumevanju. Leo je vzel seboj protest proti L 8. amendmentu, o katerem smo debatirali in ga vzeli na znanje od časa do časa, ampak dosledno in brezpogojno po poti. Kot bi mignil smo padli v Girard in se zaleteli naravnost v spodnje prostore, kjer nas je že čakala deputacija, na čelu Mr. Dolčič, ki je imel opasan velik bel predpasnik, kar naj bi ga dvignilo v naših očeh v pozicijo gospodarja, do katerega naj se obračamo v gotovih slučajih. Opazoval sem potem Dolčiča in njegov predpasnik, ker sem že naprej pomiloval prijatelja, ki bo imel gotovo veliko in težko delo. Toda moj dvom je rastel oc lire do ure in sem nazadnje sam pri sebi koirštatiral, da je bil Dolčiču predpasnik čisto odveč. Lahko bi bil napravil tako, kot je Anžiček, ki nam je točil v klobuku (namreč, točil je v kozarce s klobukom na glavi). Iskreno smo se pozdravili z rojaki, dasi sem opazil, da so iskreni pozdravi našega Leota škilili bolj vkuhinjo, iz katere se je šopiril krasen duh po zemeljskih telesnih dobrih delih. Ker je bila ura že šest proč, nisem zameril Leotu, ker sva bila v tem oziru istih mislih in srčnega hrepenenja. Miza je bila že pogrnjena in vse pripravljeno, zato sem šepnil Leotu, naj stegne jezik in.po-izve od strani, kdaj se bomo vsedli k mizi. Tako stvar ložje opravijo odvetniki, kot navadni civilisti, ker odvetniku je pač malo mar, če se komu zameri No, Leo j£ kmalu zvedel, da je sicer vse pripravljeno, samo da še čakajo na pevce od Zvona. In potem smo pa čakali na te ljudi, ki nikdar ne vedo ure in ne dneva, kdaj je njih krščanska dolžnost, da bi bili na mestu. Čakali smo in čakali, pa je končno prišla naša potrpežljivost in lakota do vrhunca, da sem v onemoglosti žalostno rekel, da jaz ne morem več čakati in sem se kar vsedel. To je bilo jasno znamenje gostoljubnim gospodinjam v kuhinji, Mrs. Anžiček in drugim, da so se prismehljale s polnimi krožniki okrog nas in mi nismo bili kar nič sramežljivi, ampak smo mahnili po okusnih jedilih, da se je še meni milo storilo, ko sem opazoval moje cenjene sobrate, kako so si z veseljem pomagali in nalagali na krožnike. V tem se je okrog nas pri-smehljala rožica Cekutova, Zofka, in nam pripela našo narodno cvetko, nageljček, na naša junaška prsa, da smo kmalu izgleda-II kot ženitovanjski gostje v Kani Galileji. Nismo bili še gotovi z večerjo, ko se prikažejo, kot bi padli z neba, naši dragi Zvonarji. Z Girardčani so se veselo pozdravili, ko so pa zagledali mene, so umolknili in Maj k, njih zastopnik, je takoj, ko me je zagledal pri delu pri mizi, stopil v kuhinjo in vprašal, če je še kaj ostalo. Povedali so mu, da toliko, da pridejo lahko vsa pevska društva iz Ohio, pa da še ne bo zmanjkalo. To važno sporočilo ;e naznanil Majk svojim tovarišem in novica je vidno blagodejno vplivala na njih razpoloženje, ker sem bil potem še jaz deležen bolj prijaznega pogleda od Nevvburčanov. Posadili so jih za mizo in večerna zab&va se je pričela od kraja. Saj nič ne rečem, ampak lepo jih je bilo gledati, kako so si pomagali naprej. Sam sebi sem častital, da sem pravočasno \sedel k mizi, ko nam predstavijo še druge Clevelandčane: Toneta Grdina, Jožeta Grdina, Augusta Kolandra, Michael Teti cha s soprogo, Charley Zor-nana, ki so tudi prišli v goste. Kaj bi bilo, če bi bil jaz zadnji, kar pa hvala Bogu, še nikdar nisem bil, vsaj v takem slučaju ne, 1-jor se gre za dobre stvari. Vprašal sem Toneta šabca, kako je kaj z najino zaobljubo glede ohajčana. Dokazoval sem mu, da je zaobljuba že na mestu, kadar je, toda v današnjih razmerah jo bo težko držati, ker bi bila zamera. In jaz sem pa tak, sem mu rekel, da ga raje ne vem koliko spijem, kot bi se pa zameril prijaznim rojakom. Stopila sva v kot in tam sklenila, da se nič ne spominjava kake obljube glede'pijače. Ta odveza nam je obema dobro storila in tudi prav hodila v teku večera. Ob osmih se je začel program v dvorani. Tam sem najprej stisnil roko prijaznemu Mr. Ceku-tatu in njegovi soprogi, ki se je od zadnje bolezni že jako popravila. Mr. Cekuta je tamkajšnji councilman, prvi Slovenec v tem uradu. Z vso energijo dela za svoj okraj, kar rojaki zelo upoštevajo. Mr. Cekuta je mož na mestu, prijazen, vljuden in zlatega srca. Rojaki ga bodo letošnjo jesen gotovo zopet poslali v mestno zbornico, ker boljšega pač ne bi mogli dobiti. Sobrat Frank Ban, predsednik društva Slovfenska Bistrica je otvoril program z lepim nagovorom na navzoče, nakar je izročil vodstvo nadaljnega programa v vešče roke Mr. John Prehlad vodi do pljučnice Varujte se prehlada z rednim čiščenjem drobovja. Imejte črevesje v redu in odstranite strupene pline. Vzemite Trincrjcvo grenko vino Ce verjamete al' pa ne. tere naši zbori v Ameriki negujejo in ž njimi blažijo naše trudne dni v tujini. Bog vas živi, Zvonarji! No, in kaj naj še povem? Kar tam bi ostali, da ne kliče vsakega izmed nas dolžnost drugam. Treba je bilo misliti na odhod. In bi bili tudi šli, da nas ni dobil v roke Mr. John Jesenko, ki je rekel, da mora pred odhodom obiskati prijazno družino Mr. Mrs. Matt Robsel. No, če je Jesenko mislil, da je to na vsak način potrebno, pa naj bo. Poslovili smo se od prijaznih Gi-rardčanov in se jim zahvalili za vso gostoljubno in nadvse prijazno postrežbo in jih iskreno prosili, naj zopet kaj napravijo in to kmalu, da bomo zopet prišli. Gospodični Zofki Ceku-tatovi sem obljubil, da zaenkrat ne bom nič pisal o lepih in novih prostorih. Torej, da boste vedeli, jaz nisem čisto nič omenil o njih. Anžiček, Dolčič in drugi so nas ustavljali in vlekli nazaj, jesenko nas je pa silil ven, torej smo bili v jako kritičnem položaju. Ampak je Jesenko tako prepričevalno govoril, da so drugi odnehali in smo potrkali na vrata pri Robselnovih, kjer so rekli, da so jako veseli našega obiska in so to tudi dejansko dokazali z irdečeličnim ohajča-nom in imenitnimi krofi. Ampak, meni ne gre v glavo, kako more biti človek vesel takih obiskov v zgodnji uri. Tam sem prosil Toneta, naj bi nam napravil kak govor, da bomo malo gi-njeni, kot se to spodobi po za-vžitem ohajčanu. Tone je res nekajkrat začel z "gospoda moja" pa mu ni šlo po taki poti, kakor bi bil jaz rad. Zato smo mu strogo prepovedali nadaljno govoranco, kar se je Tonetu za-malo zdelo in se je maščeval s tem, da nama je z Leotom držal govor od Girarda do Clevelanda in smo morali še pred Leotovo hišo počakat pet minut, da je skončal. Lep izlet je bil in gotovo bomo še šli v vas k prijaznim Gi- radčanom. Menda -o— ja! I). DEDEK NA SMUČARSKI TEKMI Dolčiča. Ta je pozval najprej k besedi Mr. Toneta Grdino, ki je v iskrenih besedah pozdravil Gi-rardčane, kot zna le on. Potem so imeli še kratke nagovore Mr. Joe Grdina, Mr. Charles Zor-man, Mr. Michael Telich. Nato ta bili predstavljeni štirje glavni odborniki SI)Z: Kogoj, I.e-kan, Kushlan in jaz. Ker je čas tekel, je Kogoj v imenu gl. odbornikov rekel, da naj se debata zaključi in začne s kazanjem slik. Slike sta kazala Mr. Te-iich in Mr. Grdina, iz Amerike, :z raznih krajev Evrope in naše lepe Slovenije. Med presledki je imenitno igral orkester Lojze Pire, tamkajšnji rojak, ki ima jako iz-vežban orkester, da se lahko meri z vsakim drugim. Kar se tiče koncertnega programa, bo ta opisan v sobotni prilogi, zato se ne bom mudil pri njem nič, ampak se podam hitro zopet v spodnje prostore. Tam smo bili kmalu vsi naši in Zvon nam je dal na našo prošnjo nekaj božajočih pesmic, da smo kar poslušali in strmeli in za trenutek pozabili, da smo tako daleč od drage domovine, ki nam je rodila te pesmice in ka- Dedek k peči sedel je, truden se udal zaspancu. In zdaj sanja: z mladimi smuča se po strmem klancu. Hej, kako drvi navzdol! To ni tekma, divji boj je; Še celo prvaka Joška pustil daleč za seboj je . . . A nenadoma mu tal zmanjka pod nogami—hopla! Hrabrega je smučarja spreletela misel topla. V črn prepad drvi, drvi . . . Smrti več ne more uteči. še en krik in dedek naš znajde se—na tleh pri peči .. . -o- "NAVAL ZA ZLATOM" Gospodarska kriza je povzročila zopet "naval za zlatom" v Kalifornijo, kamor je odšlo za svojo srečo okoli 30,000 rudarjev. Poročila, ki so jih prejeli v Washingtonu, naznanjajo, da zaslužijo ti srečelovci povprečno po 40 centov na dan . . . -o- POKOLJ OVAC V dobi sedanje ekonomske razdrlapanosti se dogajjajo ne-čuvene in ;neverjetne stvari. Zadnji teden so dali posestniki v provinci Santa Cruz poklati 60,000 krasnih ovac ter zmetati njih trupla na ogenj, kjer so zgorela, ker za ovce ni bilo nobenega trga. V Braziliji pa so pometali milijone vreč kave v morje, zdaj pa so pričeli kuriti ;> kavo lokomotive . . . Težko bi nam bilo v teh časih, da ne bi imeli včasih malo humorja, ki nam krajša čas in nas odvrača od vsakdanjih skrbi. Da imajo naši ljudje humor, je znano. In višek humorja se mi zdi pismo, ki mi ga je pokazal naš urednik, ki ga je dobil včeraj po pošti. Pismo je tako lepo in iskreno, da bi bilo škoda, da bi se znašel v uradniškem košu in bi tako širša javnost nikdar ne zvedela, da imamo med nami ljudi, ki imajo žilico in pravo smisel za zdravo zabavo. Pismo je bilo oddano na pošto v Cleve-landu, torej poslano od enega naših tukajšnjih cenjenih rojakov. Pisano je na pisalnem stroju in ga bom priobčil dobesedno, kot se glasi. Hudo mi je le, ker se dragi rojak ni podpisal, da bi mu osebno stisnil roko in mu dal priznanje. Torej berite in strmite : "pereč slovenski pesek ti hi-nauc kaj zapelivas slovenski narod pret volitvami si poročal utvojmu posranem časopisu da morejo usi voliti za demokrate dabojo usi udobili delo po volitvah si poročal da samo dobri demokrati udobij o delo sedaj jih nagovarjaš da naj uzamejo denar is post ofica in da ga prinesejo na slovenske banke kiso ze zrmznjene in gotovo nebojo vec ot prle urata bodo usem ubogim ludem pokrali denar akosenekrat kaj opazim utvojim časopisu imam ze Bombo priprabuleno zati urat pognat u zrak . prekleti fasist in hinauc." A Saj pravim, tako ganljivo pismo more pisat samo rojak rojaku, kar gotovo kaže, da so naši časopisi in kulturna društva gotovo storila svojo dolžnost na 'polju ohvike. A , Neki naročnik nam je poslal sledeče vprašanje: "Ker sem že tretjo leto brez dela in brez sredstev, sem se namenil Vas vprašat, če se dobi permit za krast. Prosim, sporočite v prihodnji izdaji lista." Glede tega vprašanja sem se jaz informiral telefonično na P0' stavodajo in tam so povedali, da do sedaj še niso sprejeli take P0' stave, ampak da upajo, da bo predložena še v sedanjem zasedanju in gotovo tudi soglasno sprejeta. Kako sem zvedel, bodo naložili na take permite davek, ker država potrebuje denar-Ampak tak permit ne bo tako lahko za dobit. Prosilec bo moral dokazati, da ima višješolsko izobrazbo, da je ameriški državljan in da je bil že njegov Pra' stari oče rojen v Ameriki. Vsak tak prosilec bo moral dokazati, da ima kako javno službo, mestno ali državno in le v tem slučaju mu bo dovoljeno krasti. Kdo* bo dobil permit in plačal gotovo pristojbino, bo tudi deležen P1'"' lekcije na vse strani in bi bi kaznovan samo v slučaju, če dobijo. Pa ne zato, ker je kradel, ampak ker je bil tako neumen, da se je pustil vjeti. A Ravnatelj elevelandskega zve-rinjaka je šel za par tednov na oddih v Florido, čez par dni dobi sledečo brzojavko od svojeiP nameščenca: "Poginla nam je danes stai"a bolna opica. Ali naj kupj^0 drugo, ali naj počakamo vas-' Možak se ga^je tako nasekal-da je videl vse po dvoje. Tesn° ob hišah se je zibal proti dom«» ker tukaj je bila opora, česal" ^ sredi ceste ne dobi. Na ogal nenadoma nekdo za pa se vanj. Naš možakar, ki ga je. se nek vrgel potleh, bere in reče: "Vesta kaj, gospoda, enega ne bojim, ampak č.e se spravita name, se pa raje knem. Ampak to vama Pa ,)0 vem, da lepo to ni:. če gresta na enega." SLl- počasi P0' se dv* _ uma' vama dva AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 8TH, 1933 3 3,000 AGENTOV ZAPRTIH Cleveland, O.—V nedeljo je Prireditev federacije S. N. P. Jednote v pomoč brezposelnim članom in članicam, to je, da skupna društva skušajo vsaj nekoliko olajšati mizerijo s tem, ca se zbere skupaj nekoliko de-narJa, s katerim se bo plačal asesment za tiste, kateri so v Največji potrebi. To je že tretja Prireditev te vrste v tej depresiji in se je vselej dobro obnesla. Kako se bo ta, je vprašaje, namreč: ako kaj koristi °glaševanj§ in spodbujevanje ter drugi taki čini — potem bo l,speh stoprocenten. Federacija ^ poslala med članstvo 5,650 Centov, da nagovarjajo članstvo tisti, kateri so bili na prostem in zagotavljam vam, da tisti, kateri nameravate obiskati nedeljsko prireditev federacije, vam ne bo žal. Posebno smeha bo na koše. Kaj pa še drugi zakladi, kot od zida itd. . . . Potem pa dvojna poroka: za fante in dekleta nasveti, kako se jim je treba ravnati, če se nočejo ženiti. Ravno tako tudi za tiste, kateri mislijo obratno ter za tiste, ki bi radi vedeli, kaj se mora storiti, ako podeduješ $15,000.00 pod pogojem, da se moraš poročiti — kako dobiti denar in se ne poročiti. Vse to in še več bo v nedeljo na prireditvi federacije SNPJ v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Uli k aktivnosti za to pomembno de- čna železnica vozi na obe strani Kot smo zvedeli zadnji teden, je teh agentov nekaj čez 3,-()00 zaprtih, da ne morejo vršiti svojega dela. Pri federaciji se -'p že podvzelo korake in je bil ■•klep, da se jih obsodi na smrt upepeljenjem. In tisti, kateri Je zakrivil, da so zaprti, pa pride pozneje na vrsto. Na nedeljski prireditvi se bo Pokazalo, kako delovni so bili vsakih 10 minut do polnoči, potem pa malo bolj poredko, ker je motorman zaspan. Opozarja se vse tajnike društev, da se v nedeljo gotovo zglasijo pri spodaj podpisanem ter izvrše svojo dolžnost in to v SND od enajstih dopoldne do polnoči. Če bom še kaj važnega zvedel, bom pa še povedal. J. F. Terbižan. JOSIP GRDINA: V DEŽELI ORANŽ IN PALM Po pravici in s ponosom zre 'ahko Američan na Abrahama lincolna ter časti njegov spo-r-tin, ki zavzema častno mesto Poleg George Washingtona. Vre-atn je Lincoln, da vsak Ameri-l'an sname pred njim klobuk z Slave. Lincoln ni mogel preprečiti civilne vojne, dasi je on pkušal to storiti. Uspel pa je, je preprečil razpad, kar je "edvomno najtežje potegniti iz 'jluta državni voz, kot pa prepreči prej, predno začne lezti v Močvirje. Zato pravim: civilna vojna je ''esreča za narod in državo, a takrat hujše je, če takrat ni Roditelja. Tedaj je razpad gotov in posledica tega je potem 'ujčeva peta. Huda je vsaka ki bi imele suženstvo. Na jugu pa menda še danes prav ne razumejo, pa misli-'i°> da se jim je godila krivica, -iucolna, kot sem videl, prav ne obrajtajo, dasi bi mu mo-biti hvaležni na jugu, prav °t na severu. Vsak mora pri-':r,ati, da je bil mož popolnoma mestu, škoda je, da je imela 'P^erika samo enega Lincolna. Sledovi civilne vojne se še po-!' aio in ne bodo še tako kmalu '^risani. Hudi so morali biti boji, to pričajo 'številni spo-'aC:fiiki, ki. so malone skoro v |fkem mestu in vaseh. Na spo-^nikih in slikah so razni pri-iz bojev: tu vidiš vojake '0jJfedariste, kako hite proti se-tam oni zopet junaško . l'elja na svojega severnega so-l)lata, drugi je zopet ves v i-edu, °dide na bojišče. Povsod so pade in drugo. Saj je tudi veljal okrog $280,000 in je bil odkrit 4. julija 1894. Podnebje je postajalo vedno bolj milo in spomladansko. Ker smo se naglo vozili, smo kmalu dali slovo South Carolini in zvečer bolj pozno smo že dospeli v mesto Savannah v državi Georgia. V hotelu "Savannah" je bilo dražje kot kjerkoli drugje, mesto Savannah leži ob reki Savannah in je oddaljeno 18 milj od Atlantskega oceana. Sezidano je bilo leta 1733 po generalu Oglethorpe, ter je zelo romantično in zanimivo, zlasti ker se je tukaj vršila za neodvisnost Zed. držav, katere se je udeležil tudi brigadir general, znani Po-ijak Kazimir Pulaski, ki se je junaško boril, da reši Poljsko državo propada. To mu pa kljub vsemu junaštvu in ljubezni ni uspelo. Poljsko so si razdelile Prusija, Avstrija in Rusija. Pulaski je odšel potem v Ameriko ter se kot pravi junak boril v armadi George Washingtona za svobodo Zed. držav. V Savannah se tudi nahaja trdnjava, ki se imenuje po tem slovanskem junaku. Rad bi si bil to trdnjavo ogledal, toda si je nisem mogel, ker je bil predaleč. Tudi izza civilne vojne ima Savannah dosti zanimivosti, kar si pa pri najboljši volji nisem mogel ogledati. Zgodaj zjutraj smo se odpeljali naprej in nekako ob devetih zagledali velik napis nad cesto: Welcome to Florida! No, tukaj se je pa že videlo, da smo v deželi večne pomladi. Palme in oranže so nas pozdravile. Da, to je Florida! Lepe ceste, zemlje pa še dosti neobdelane. Po nekaterih krajih je to nemogoče, ker ni še izsušena. Kjer je pa izsušena in obdelana, tam je pa pravi paradiž. Nekako ob desetih smo se pripeljali v Jacksonville, kjer smo -e malo ustavili, potem pa zopet nadaljevali pot. Nekako ob dveh smo dospeli v St. Augustine in že od daleč nas je pozdravila Pa 'tih m Napisi, ki slave junaštvo juz-vojakov napram severnim. i;Pimivi so ti spomeniki, toda Gltem tudi žalostni. Dosti sem videl na jugu in ne toliko na i.1 v°ru. Morda je bil vzrok ta, nisem videl toliko mest na jCyeru, dasi dvomim, da bi jih sever toliko kot jug. V Cle-,'.p'andu je tak spomenik na Pub-,e Square. Tako velikega in ^košnega nisem še nikjer vi-o i in ''e vreden> da £a vsak j l'(lu. Tam bo videl boj med Som in severom, pehotni kot Serijski boj, konjeniške spo- Irdnjava Fort Marion. Mr. Pav-lič, ki je šofiral, mi je povedal, ;la je bil tukaj trg, kjer so prodajali sužnje. "Pa bomo lahko videli ta trg?" ga vprašam. "Gotovo, saj se bomo peljali mimo in ti ga bom pokazal.!' No, bili smo kmalu tam. "Tukaj je Old slave market,' " mi reče Mr. Pavlič ter pokaže na tisto poslopje, ki stoji na stebrih, stene ima pa odprte in je precej podobno našim starokrajskim kozolcem, samo da je zidano. Na pročelju je mal stolpič. Ta 5udna stavba je napravila name silen vtis. Torej tukaj je bil trg za sužnje! že sem hotel re-i, da bi se malo ustavili, pa je Mr. Pavlič že sam ustavil, češ, da si nekoliko ogledamo mesto. Nihče ni bil tega bolj vesel ko jaz. Naglo smo poskakali z avla, da si mesto ogledamo. Svoje pozornosti nisem obrnil na krasne palme, dasi so jih moji sopotniki občudovali in so bile v resnici nekaj krasnega, pač pa sem hitel na trg sužnjev, ker sem si ga hotel temeljito ogledati. Par stopnic in že sem bil na nekdanjem trgu sužnjev. Tla so iz opeke. Počasi sem stopal po tem tlaku, ki je prepojen s solzami in krvjo ubogih sužnjev, katere so tukaj prodajali kakor živino. O, da, s solzami je prepojen ta tlak. Bog ve, koliko src so tukaj raztrgali, ko so odtrgali moža od žene, ženo od moža, otroke od staršev. Tistega, ki je kupcu bolj ugajal, ga je kupil, ne oziraje se na okol-nosti ubogega sužnja. Kdo ve, kolikokrat je neusmiljeni paznik z bičem usekal po teh revežih, da se je pocedila kri po tleh. In kdo ve, pravim, koliko gorja je videl ta kraj. Dobrega vem da nič, gorja pa dosti. Poglobil sem se v tiste čase, ko se je tukaj prodajalo človeško meso. In kdo je dal človeku pravico, da ima svojega brata za sužnja? Mar Bog? Bog, ki je ustvaril človeka po svoji podobi, ki je dal človeku um in prosto voljo. Dal mu je vse stvarstvo, živalstvo in rastlinstvo, kar naj upravlja svobodni človek. Ampak ta človek se je tako spozabil, da je zasužnjil svojega brata. Pač vnebovpijo-ča krivica pred Bogom, pred civiliziranim svetom pa najgrši madež. Pokojni predsednik Lincoln je to dobro razumel, da je io vnebovpijoča krivica, zato je gromko povzdignil svoj glas: "Suženstvo je sramota za Ameriko, sramota za človeštvo, odpraviti se ga mora!" Prav je imel, vsa čast mu! To postavlja Lincolna v vrsto največjih mož, ne samo v Ameriki, ampak v svetovni zgodovini. S tem je Lincoln pokazal,, ^a ni samo velik državnik, ampak da ima tudi pošteno srce za reveža, da se mu smili ubogi suženj. Sijajno je umetnost proslavila ta veliki čin velikega Lincolna v spomeniku, ki stoji v Clevelandu na Public Square. Ko stopiš skozi vrata od severne strani, vidiš iz brona vlit spomenik, ki predstavlja Lincolna, pred njim kleči ubog črn suženj. V desnici drži Lincoln verigo, katero je odvzel ubogemu sužnju, z levico pa podaja osvobojenemu sužnju puško in s tem tudi pravico, da je enakopraven državljan, da ima vse pravice da se brani in da obenem kot svoboden državljan brani tudi svobodo in čast Zed. držav ameriških. Na vsako stran tega prizora stoje drugi državniki. Lepše pač ni mogla umetnost proslaviti tega velikega moža. Tak spomenik bi bil gotovo na mestu na nekdanjem trgu sužnjev, pa ga ni. Jug ima menda še vedno tiste predsodke, da se' mu je godila krivica po Lincolnu, od lod predsodki napram temu možu, kateremu bi moral biti hvaležen tudi jug. Važno bi bilo omeniti tudi to, da je bil tisti čas na krmilu velike države mož enakih principov kot Lincoln, to je bil ruski car Aleksander II. Tam so bile tudi razne nerednosti. Sicer ni bilo sužnjev, ampak bilo je tla-čanstvo. Ruski kmet je bil ta-korekoč baronov suženj ter mu je moral delati in garati zanj, pri tem je bil pa tepen od neusmiljenih valptov. Car je uvi-del, da tako dolgo ne more iti naprej, pa je odločil za osvoboditev mužika in se bavil s tem, da kmet dobi svojo lastno zemljo. V ta namen je sklical barone na posvetovanje, toda ti niso hoteli ničesar slišati o tem. V tem oziru so bili ruski baroni ravno taki okrutneži kot ameriški plan-tažarji. Siromak naj bo vesel, da sme živeti na svetu, pa gara naj. Aleksander II. se je takrat poslužil svoje vladarske moči in j 9. februarja 1861 izdal manifest, da je ruski kmet svoboden SILAS BENT: ZAVEZNIKI NIŽINSKEGA SVETA Med instrumenti, ki jih izrabljata velekapital in nižinski svet v svojem "partnershipu," so tudi politični voditelji, mestni komisarji ter drugi mestni uradniki, policijski kapetani in detektivski inšpektorji, federalni agentje ter prodajalci narkotičnih omamil. Od kakega mestnega uradnika se na primer želi, da zatisne oko ali obe očesi, ker tako želi njegov politični predstojnik. In dotični uradnik kmalu izprevi-di, da je postal sam graftar, ne da bi hotel. On prične dobivati majhna darila v obliki denarja, in te vsote polagoma naraščajo. Vse to je lepo in prijetno, toda nekega dne mora spoznati, da je prištet med graftarje, pa če n\u je to ljubo ali ne. V času, ko se zave, da je že sam takozvani "insider," je postal stopnjevaje že totalno ko-rupten. On je sicer dober oče svoji rodbini in ugleden član svoje občine, toda kljub vsemu temu je vendar sovražnik zakonite družbe. Recimo, da prejme ta ali oni policijski kapetan v kateremkoli mestu po dvesto dolarjev plače na mesec. Prav, on je pošten in namerava ostati pošten, toda ponudite mu podkupnino v vsoti deset ali dvajset tisoč dolarjev, pa boste videli, ga-li boste pridobili na svojo stran ali ne. Ko bo sprejel to podkupnino, bo ostal še vedno "boss" nad sto ali dvesto policisti, ki pa morajo biti zdaj na uslugo temu ali onemu kandidatu ali komerkoli, ki le kapitana podkupil. Mnogo policistov in detektivov v ameriških mestih je poštenih in si tudi prizadevajo, da ostanejo pošteni, toda v splo-šnera to ne velja za večino njih. V nekem mestu sta bila n. pr. nedavno dva detektiva, ki sta prirejala pogone na razne spi-kizije, in za svojo molčečnost sta jemala od posestnikov beznic mesto denarja žganje. Kmalu se je izkazalo, da sta sama posestnika neke beznice in sta jemala od drugih žganje zato, da sta potem to žganje, ki ju ni ničesar stalo, prodajala odjemalcem v svoji beznici. Ko je bil leta 1912 umorjen gambler Rosenthal, tedaj se je smatralo, da so prekinjene v bodoče vse zveze med policijo in nižinskim svetom. Rosenthala so ustrelili v New Yorku na Broadway ju štirje zločinci, ki so delali po povelju policijskega poročnika Charles Beckerja, načelnika "strong-arm squada." Policijski poročnik in njegovi zavezniki iz nižinskega sveta so umrli za ta zločin na električnem stolu, nakar se je narod od riehnil, češ, zdaj bo konec takih in podobnih zvez. In ali je bil s tem storjen v Ameriki konec igranju in ha-zardiranju? šestnajst let po umoru Rosenthala je bil v New Yorku na Broadwayju umorjen Arnold Rothstein, še večji gambler kakor je bil Rosenthal. Pa Rothstein ni bil samo velik gambler, temveč je bil tudi prodajalec omamil na debelo; on je bil največji bankir butlegerjev v tej deželi ter zagovornik velikih tatov. On je podkupoval javne vsakega tlačanstva. 14 dni kasneje, to je 4. marca je bil manifest razglašen v Moskvi in Pe-trogradu in ravna tisti dan je v Washingtonu bil zaprisežen za predsednikja Zed. držav Abraham Lincoln. Oba sta bila moža velikih idej, ki sta osvobodila zatirane in zasužnjene. Oba sta umrla nasilne smrti. Lincolna je ustrelil zavratni prekucuh, Aleksandra je pa raztrgala bomba. Lincoln je umrl veliko prehitro in to st; še danes maščuje. Tudi nad Rusijo se je strahovito maščevalo, kajti če bi bila ideja Aleksandra uspela na vsej črti, bi bil ruski kmet dobil to, kar mu je šlo. Potem bi danes ne Dilo boljševikov v Rusiji. (Dalje jutri) uradnike, politike, sodnike in policiste. Rothstein je bil multi-milijonar ter je imel svoje prste povsod, kjer se je na zločinski in sleparski način obetal dobiček. Med njegovimi osebnimi telesnimi stražniki, katerih je imel mnogo, je bil tudi boksarski 'šampijon Abe Attell, kateremu je plačeval Rothstein po $1,-000 na teden. Ko so našli zločinca Morana mrtvega, sta se javila pri policiji Jack Diamond in Charles Green, njegov telesni stražnik, ki sta bila obtožena, da sta ustregla v New Yorku dvoje drugih gangežev, ki sta bila prevrtana od osemnajstih revolverskih krogel. Diamond in njegov telesni stražnik sta prišla predrzno pred policijo, in komaj sta bila dobro tam, je pomožni distriktni pravdnik že zahteval, da se ju zopet izpusti. Pet državnih prič je bilo ob tej priliki umorjenih ali pa tako skritih, da jih niso mogli ali hoteli najti. Bartender v nočnem klubu, kjer se je izvršil umor, je bil tudi ubit. Nadaljna priča umora je bila ubita tekom enega meseca v Phi-ladelphiji. Blagajnik nočnega kluba je izginil in distriktni pravdnik je dejal, da je bil tudi najbrže umorjen. Na Diamond-ovem stanovanju v Brooklynu so dobili policiji cel arzenal orožja: puške, strojnice, revolverje, bombe-solzavice, ročne granate in bombe, toda Diamond je bil kljub temu oproščen. Tu je zopet jasen dokaz, kako dela sodni-ja roko v roki z zločinci. Toda ozrimo se samo na slučaj zloglasnega Caponeja v Chi- cagu, pa bomo takoj izprevideli vso korupcijo obstoječega polo žaja. C a po ne je lastnoročno ubil mnogo ljudi, na stotine so jih ubili na njegovo povelje njegovi gangsterji, bil je car butlegerjev, katere je zalagal v več državah, imel je celo verigo javnih hiš, v katerih je bilo na stotine prostitutk, in vse to je delal neovirano, ker je bil tako-rekoč imun ali nedotakljiv pred zakonom. Ko pa je postala Amerika radi njega tarča zasmeha in zgražanja vsega civiliziranega sveta, so se končno odločili, da ga pokličejo pred sodišče, toda ne zato, da bi dal odgovor za stotine svojih črnih, zločinskih grehov, marveč zato, da pove, zakaj ni plačal dohodninskega davka ocl svoje trgovine — čuj-te! — katera je v Zedinjenih državah itak neustavna in prepovedana. Ali je že čul o večji ne-logiki, kakor jo je zagrešila v tem slučaju ameriška "justica?" Graft tukaj, graft tam! Vsem je še živo v spominu oljni škandal za časa Hardingove administracije, ko je bilo tajniku administracije, Albertu B. Fallu dokazano, da je sprejel od Sin-clairja in Dohenyja $100,000 podkupnine, radi česar je bil obsojen na leto dni zapora v At-lanti. Tu se bo morda kdo vprašal, kako to, da je bil Fall sploh obsojen. Evo odgovora: oljni škandal je povzročil vendar malo preveč razburjenja in senzacije med ameriško javnostjo, in Fall je bil za tako stvar premajhen tatič. Ako bi bil on zahteval mesto $100,000, — en milijon dolarjev podkupnine, tedaj je gotovo, da bi odšel svoboden od obravnave. pomočjo izslediti brezsrčno mater. -o- Zanimive vesti iz življenja naših ljudi po ameriških naselbinah —V Volčjem potoku pri Kamniku je umrl posestnik Martin Tomšič, star 74 let. Pokojnik je bil zelo skrben gospodar. —Dev. Marija v Polju. Umrl je posestnik in mesar Trškan Alojzij iz Studenca. — Pogreb fiagično umrlega tovarniškega delavca Antona škrjanca je pokazal, kako je bil povsod priljubljen. Za pogrebom je svi-rala domača godba, spremljali" so ga odbor in številni člani skupine "Bojevnikov" z vencem, kašeljski gasilci in veliko število vevških delavcev. —V Ljubljani je umrla Frančiška Mastek. —Na Goriškem je po dolgi in mučni bolezni umrla gospa Katarina Maurič, r. Koršič. —V Črni vasi v Ljubljani je po dolgotrajni bolezni v 81. letu starosti umrl Ivan Jevc, posestnik. Pokojnik je bil vrl krščanski mož in zelo dobrega srca. —Na Brezjah je umrl Martin Bohinc, posestnik star 73 let. —Evo vam junaka. 50 letni kmet Dimitrije Gjorgjevič iz Trbušanin pri čačku v Srbiji si je z britvijo prerezal trebuh in prekasno. Kerin se je že obesil. žena ga je našla v takem položaju, ko je kazal še vse. znake življenja, in je pričela klicali na pomoč. Sosed, ki je slišal jok in klice, je prihitel, toda Ke-rina ni bilo mogoče več rešiti. Zapušča vdovo in dva nedorasla otroka. —Otroško trupelce 'štiri leta v dimniku. Grozen sločin je bil odkrit v Deželičevi ulici v Zagrebu, zločin, ki ga je storila neznana mati, kakor vse kaže, že pred dobrimi štirimi leti. Brezsrčne matere še niso našli. Na podstrešju hiše št. 60 v omenjeni ulici so našli v dimniku zavoj, v njem pa okostnjak otro-čička, ki mu spola niso mogli določiti. Vsi znaki kažejo, da jo bilo trupelce nesrečnega otro-čička v dimniku že od septembra (leta 1928., ne da bi Jkdo opazil sledove zločina. Trupelce je bilo seveda tako izsušeno, da se okajena koža z mesom ne da odstraniti od koščic. Cunje, ki je bilo v nje zavito trupelce, so že razpadale. Hiša, kjer so našli v dimniku izsušeno otroško trupelce, je last dr. M.aix- privlekel na dan 150 gramov te-\ nerja. Na podstrešju suše stran- žak žolčni kamen. —žaloigra vojnega invalida. V Brezovski gori kraj Leskovca pri Krškem je šel prostovoljno v smrt posestnik in družinski oče, vojni invalid Jože Kerin, ki ke perilo in služkinje prihajajo tja skoro vsak dan. Nobena ni opazila nič sumljivega in trupelce bi bilo še dolgo viselo v dimniku, da ni neka služkinja t.lucfetjno brisala vrvi, kamor V Sygan, Pa., je umrl rojak John Pleteršnik, star 60 let, doma iz Velenja na štajerskem. V Ameriki je bival 27 let; zapušča ženo, dva sina in tri hčere. V Livingston, Illinois, se je načela akcija za organiziranje brezposelnih delavcev. Brezposelni rojaki lahko pristopijo k postojanki v Williamsonu. Seje se vršijo vsak četrtek večer ob pol osmih v City Hall. Mati rojakinje Frances Gr-bec, stara 75 let, je srečno dospela v staro domovino, v vas Dobravlje pri Sežani na Krasu. Stara žena je bivala zadnjih 12 let v Cantonu in v Clevelandu. Nevarno se je pobil v Jolietu rojak Louis Smrekar, ki je za-posljen v Chemical tovarni. Padel je tako nesrečno, da se je moral podvreči operaciji v bolnici. Srebrni jubilej poroke sta obhajala 22.'februarja Mr. in Mrs. Polajnar v Oregon City, Ore. Slovenski tednik "Obzor," ki izhaja v Milwaukee, bo praznoval 21. marca, 1933, 20-letnico svojega obstanka s posebno slavnostno izdajo. Pretekli teden je bilo vlomljeno v omaro Dramskega in pevskega zbora Slovenskega Doma v Milwaukee, Wisconsin. Direk-torij je dal šele pred nekaj tedni napraviti nove ključavnice, ker so bile stare izrabljene. Neznani vlomilci so odtrgali obojna vrata omare in zginilo je več not znanih pesmi, zlasti pa note onih pesmi, ki so bile zapete tekom zadnje slovenske radio ure v Milwaukee. . V Milwaukee je umrla Mary Puhek, rojena jLončarič, stara 23 let, doma iz Makol na štajerskem. V Ameriko je 'dospela, ko je bila stara 3 leta. Zapušča molža, teden dni staro hčerko, starše, brata in sestro. Albina Glogovšek, iz Blaine, Ohio, stara 18 let, se je morala podvreči težki operaciji in se nahaja v bolnici North Wheeling Hospital. V Staunton, 111., sta se poročila Frank Bervinšek in Jennie Santella. Nevesta je tu rojena Italijanka. V Buenos Aires, Argentina, so bili aretirani Štirje rojaki, odborniki Prosvetnega društva •—Josip Lojk, Stane Rijavec. Ivan Kacin in Slavko Furlan. Nekdo jih je zahrbtno ovadil. Držali so jih tri dni v zaporu, potem pa oprostili. Ulična kara je povozila v Buenos Aires, Argentina, 22 letno rojakinjo Albino Peršiš, rojeno Leban, doma iz Gojačeve-ga na Vipavskem. Sirota je kmalu potem umrla. Istotam je umrla rojakinja Rozalija Kurin-čič, ki zapušča moža in dva otroka. MALI OGLASI je obupal nad težavami živije-1 obeša perilo. Opazila je, da vi nja, posebno še zato, ker so se d iz luknje v dimniku krpa. Ho-posledice rane, dobljene v sve- tela jo je potegniti iz dimnika, tovni vojni, čedalje bolj kazale. Kerin je bil namreč ranjen v glavo in je od takrat dalje stalno bolehal. Vsemu se je pridružila v preteklem letu Še kila in se je mož moral podvreči operaciji, ki jO je prestal, vendar pa se mu rana ni hotela zaceliti. Posledice niso izostale. Trpeč silne muke v glavi je že opeto-vano poskušal skrajšati si življenje, a 'So mu domači to vselej preprečili. Te dni pa je Kerin takoj po zajtrku odšel iz sobe in se napotil v komaj 50 korakov oddaljeno zidanico. £ena, ki je slutila zlo in ki je vselej hitela za možem, poznavajoč njegovo hudo bolezen, .je tudi to pot od-' hitela za njim., a je žal pa je od groze kriknila, ker so se vsule iz nje kosti in koščki lobanje, ki se jim je na prvi pogled poznalo, da so deli otroške lobanj ice. Vsa prestrašena je služkinja povedala domačim, kaj je našla na podstrešju. Obveščena je bila policija in na podstrešje je prišla komisija. Poleg papirja, ki je bilo vanj zavito trupelce, so našli v dimniku še kos platna in prt z mo-uogramom A. M. in dve ženski krili. Našli so tudi liste šolskega zvezka, ki so bile na njih z okorno roko mladega učenca napisane šolske računske naloge in narisani razni liki. Policija se seveda zanima, čigav je bil ta zvezek, ker utegne z njegovo Iz urada Slovenskega samostojnega društva Domovina Tem potom se naznanja članom in članicam gori omenjenega društva, da se vrši prihodnja seja dne 12. marca v naši dvorani, in sicer v gornjih prostorih, Ker L»o to ena najbolj važnih sej, ki smo jih pri našem društvu še do danes imeli, se vam radi tega bratsko naznanja, da pridite vsi, člani in članice, če vam je le mogoče, ker imamo rekaj važnih točk za reševati v korist vsega društva. Upajoč, da .bodete to moje naznanilo vpo-števali, vam kličem na svidenje dne 12. marca, ob 2. uri popoldne v dvorani društva Domovina. Bratski pozdrav — John Ujčič, predsednik. Pohištvo naprodaj za štiri sobe, vredno je $900.00. Se mora prodati za $60.00 v gotovini. Vprašajte na 1660 E. f>5th St. (55). AMERt^kA DOMOViNA, kwH 8t&, 1933 miltlmilJfiltMIHI^idi** ** l»HJ»l*IHH4IHIimi41l4l«lit4llHMHI14lllliK'lll>liliHIIUIlHmili#Hl«jll4imi«HHIHI I tHiUllllllllllklaitllllllllllltll III lllllllll llllllktllllltlt IklbrillllKl llllliM^ Kako vesela je bila Apoloni-ja, ko je konečno prišel dan in, ko je ugledala zunaj v odsevu jasnega jutra sani in beli roket in sivo župnikovo glavo. Oče je pobledel in trepetal. "Apolonija, mnogo si mi odvzela poze — ko bi mi mogla tudi to!" Stisnila mu je roko: "Pomagala vam bom, povedala mu vnaprej, kar vem!" Naslednje noči je ostal Lovrenc nekaj časa pri njej, da ji pomaga čuvati. Agata pa je poslala deklo ponj, češ, da si ne upa ven, da jo je na smrt strah. Tako se čuti bolno, saj ve, da je v blagoslovljenem stanu, k njej naj pride. Tako je ostala dekla pri Apo-loniji. Dekla pa je legla na divan in kaj kmalu spala kakor jazbec. Oče je sedaj kaj čudno dobro slišal. Obrnil se je: "Agatka. Agatka ... le povej Lovrencu, da treba ženske že pri prvem hlebu kruha vleči. Punčko, punčko, igračko . . . tako mislim jaz, si je kupil!" Premetaval se je dolgo na postelji in stokal, da bi se kamnu smilil. Mrmral je in grebel prste v odejo. Apolonija se je zbala, da ga teži poleg groznice še kaj drugega. "Saj ste se vsega spovedali?" je vprašala izravna. Posmišljal je in pokimal: "Njemu že ... pa ko bi le vedel. "Ali mi niste hoteli še nekaj povedati ?" S trepalnicami je pritrdil. "Ali morate še kaj poravnati . . . krivično blago?" Zopet je stokal mrmraje: "Ko bi le mogel vedeti . . . ampak kdo, . . . kdo bi mogel ?!" Kmalu nato se je obrnil, v udih so se pričeli tisti krči, ki jih pač pozna vsakdo, ki je že videl človeka umirati. Apolonija je zbudila deklo ter poslala po Lovrenca in Agato. Lovrenc je prišel sam. Prišel pa je že k mrtvemu očetu. Drugi dan, pod večer so se zopet ustavile pri hišici sani: pri' peljale so zibelko in trugo. DEVETNAJSTO POGLAVJE Vesela je bila Apolonija, da £10 se šipe v oknih po pogrebu očeta, po vsej tej žalosti, pre-vlekle z gostim; ledenimi, rožami, ki jih ni moglo niti opoldansko solnce pregnati. In tudi, da je dan le za kratko dobo malo časa prodrl skozi siva okna. Vsak dan je zlezlo solnce kmalu po poldnevu za grmičevje in jelke ob bajerju. In še bolj je bila Bogu hvaležna, da ni imela po vsem dolgem bdenju, po štirih dneh in nočeh, ki jih je prebila, ne da bi slekla raz se obleke, skoro niti ena misel prostora v njeni glavi. Spala je z otrokom kakor za stavo, a kadar se je prebudila, je trudno zlezla v ku hinjo, da opravi tisto malo vsakdanjega dela. Prepričana je bila, da je nje edina dolžnost sedaj, molit za očeta. Ona dva, ki sta vedela za tajno o očetu, sta jo bila gledala s tako zanesljivimi očmi, da je bila prepričana, da so njiju usta zapečatena s svetim pečatom. Ta dva sta bila Miha in župnik. Najprej je le s skrajno silo lahko potlačila solze, ko je pomislila, da niso bili trije otroci navzoči pri grobu. Dvojčka! Njima niso mogli sporočiti, ker nista iz Amerike še nič pisala. V kateri deželi, med kakim narodom živita sedaj ? Ali bosta za vedno izginila, poginila brez klica na pomoč, plačala svoj lahkomiselni čin s t. > m as to stisnjenimi zobmi? In Lucija? Nje niso vabili; tudi sama ni hotela svoje sramote kazati. Vendar pa so jo vlačili iz zob v zobe in ljudje so edino njo krivili očetove smrti. Kako je le mogoče, da je zadela hišo, ki je vendar tako dolgo veljala vse-naokolo ža vzgled, tako namah taka sramota? Toda že po dveh dneh je pričela Apolonija čutiti tesnost hišice, tako da je poskušala otaja-ti led raz okna. Napravila je gaz v vrt in prinesla v izbo kolovrat. Tedaj je sedela v izbi in predla sivožolti lan in temne misli. "Ko bi le vedela . . ." teh poslednjih očetovih besed ni mogla pozabiti. In zopet je vlekla nit in marljivo vrtela kolo. Na Agato ni mogla brez jeze misliti. "Nikdar več ne prestopim praga nje hiše!" je sklenila, "če pa pride ona sem -t— a prav gotovo ne bo prišla — tedaj ji bom pošteno zagodla! Potem bo ču-la, kaj mislim jaz o ženski, ki išče le praznika in se izogiba vsakemu delu. Pa naj nastane sovraštvo potem radi tega! Ka ko (se more človek poročiti, ako misli le na ohcet? Ako noče nositi niti najnavadnejših nadlog človeškega življenja!" še bolj jo je grizlo, kadar je mislila na Lucijo. Sicer pa je imela že nežnejše občutke za otročička. Vendar se ji je dozdevalo nenaravno, da da mati svoj sad, pa samo zato, da se reši bremena, od sebe, a še bolj nenaravno, da izda hči očeta in ga izroči zasmehu in sramoti, hči, katere niso — kljub temu da je zaslužila — zavrgli. Mar meni Lucija, da bi jo morali, da se prikrije sramota, ogrniti z zlatim plaščem? šla bom in ji po-nesem otroka nazaj! Kaj briga otrok mene? Koga naj briga, ako ne mater? Ali je oče mislil na to, ko me je silil, naj se poročim in, ko me je svaril: "Iz kota v kot te bodo porivali!" Ali naj bom jaz samo toliko dobra, da vzredim Lucijinega otroka? Ne druge načrte imam! Za očetov mir pojdem sedaj na dolgo romanje. Ali — nje jeza se je spremenila v strah — ali je mar odšel na oni svet s krivičnim blagom na vesti? Oče, kaj ste mmolčali, kaj je težilo vašo vest? O mlinarjih pravijo kaj čudnih stvari. Pa saj ste bili vendar vi, dokler ste sem imela jaz oči odprte, najpoštenejši človek. Z ži-Lcm ste sicer na skrivej trgovali — kateri mlinar pa tega ne de la? Saj je taka kupčija prepo vedana le po zastareli, krivični postavi, katere se ni že dolgo nihče več držal. Ali je mar radi vaše polusestre, ki je poročila Kamenarja . . .? Pa saj to je storil vaš oče, moj ded, še! Premišljala je sem in tja in zdelo se ji je grdo, ko bi vrgla ubogega črvička od sebe, kakor so ga vrgli njega stariši. Pa kako bi tudi lahko zopet nastale kake hudobne govorice! Ker si ni hotela izprositi oc Agate niti dekle, da bi ji čuvala otroka, je čakala, dokler ni pri šla naokolo Marijana, stara, po Štena beračica. Njej je zaupala otroka za en dan, ter se je odpra vila, še predno so pričeli peteli ni peti, po gladko razvoženi, le deni cesti peš v mesto. Tisti ve čer prej je z bolestnim občutkom in skoro s praznovernim stra hom, zopet odprla knjigo o Ob ljubljeni deželi. Ni se pa mogla več v knjigo zatopiti tako, da bi pozabila zimske pokrajine. Li stala je v knjigi in čitala bolest nih občutkov, pa tudi brez tiste sladke gotovosti, da bo vsa ta sveta mesta kedaj gledala z last nimi očmi. Zaupanje in pa od ločna srčnost jo je zopet prevze la, ko je Čitala mesto, ki se ji je zdelo, kakor bi ji bilo iz srca za pisano. Vsako besedico si je bi la zapomnila in ponavljala sta vek za stavkom, da jo bo lahko ponovila tudi pred Joahimom, ako jo bo svaril. "Jeruzalem, ako te pozabim, naj pozabim svoje desnice. Na nebo naj se trii prilepi jezik, ako so te ne bom spomnil . . ." Kaka sreča; da je ostavila otroka doma. Lucije ni bilo več v nekdanjem stanovanju, a ljudje so ji mogli le približno povedati, da se-je preselila nekam v predmestje. Ni hotela ženske dalje izpraševati, ker je opazila, da 'je Dolinar naslikal debele mlinarske vreče tam zunaj kot neusmiljene skopuhe, tako da so Lucijo pomilovali kot zavrženo hčer bogatina. Seveda je hudobni ženski jezik tudi psoval: "Oče Mlinar mora pa tudi biti lep Judež, da jo je prodal Dolinar ju. Obenem pa tudi neumen Judež, kajti, kdor bi skušal tega prebrisanega lumpa opehariti, ostane navadno sam opeharjen. Saj mu prav stori, a trpeti pa mora končno le uboga hči!" Zunaj na ulici se je parkrat okrenila, šla gori in zopet nazaj ter je bila tako neodločna, da jo je nek fant končno obgo-voril: "Ako ste zgrešili pot ali pa, če ne veste, koga bi si izbrala, tedaj za poskušnjo mene poglejte !" Sedaj je šla odločnih korakov proti Joahimovi hišici. Zdelo se ji je, kakor da mora najti to pot v hišici svojega očeta. Srce ji je hitro bilo veselja. Sklenila je, da bo govorila docela od-rito in'določno o svojih načr-ih. Usmiljenka ji je odprla vrtna vrata. Stezica od ozidja do lisice je bila skrbno osnažena snega. Kako pa je izgledal vrt! Vse grmičevje podivjano, drevesa ob zidu so visela žalostno, kakor da jih je raztrgala hudobna roka. Leva ob uhodu sta bi-že tako razpadla, da pač ne bi bil imel nihče več vžroka, bali se ju. "Bolan je. Kaj slabo izgleda," je pripomnila usmiljenka. Ali e menjla pri tem pfgdšbbo —ki vsekakor ni dobro izgledala človek bi mislil, da se tu pripravljajo na selitev ter da so že skoro vse pripravili za pot. Ako je bil ta prostor nekdaj vabeče, polno čebelno .satovje, sedaj je izgledal kakor opustošen panj. Joahim je sedel pri oknu v stolu, obložen z blazinami in odejami. Skozi okno je sijalo čisto zimsko solnce. Iztegnil ji je ro-co naproti: "Apolonija, ti zvesta! . . . Bog naj potolaži tvoje rpljenje! Oče . . . vem, vem vse, a sama vidiš: imam roke in noge, a vendar mi je tako, ka-or bi jih ne imel . . . Zapri okno, mraz je. Vendar pa vročina peči suši moja uboga pljuča! ... iiHiiiiiiiiiiTiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi MILO tJfcBAN: ŽIVI Bič Roman Hlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll "Ljudje so se mnogo naučili in mnogo razumeli, kar jim je bilo poprej nedostopno." "Drugi vetrovi že pihajo," je rekla zamišljeno Ilčička. Kramar je pritrdil: "Drugi, res. Samo vaš Štefan . . . Kdo bi si bil to mislil o njem ?" "Jaz sem slutila." Toda pri spominu na sina je tudi v Ilčički vzkipela jeza. "Da! Prav je naredil," je sekala z zagrizenim, odločnim glasom. "Jaz sama bi jih s temile svojimi rokami podavila." Ko je tako sedela na zapečku pri peči, so se ji tresle stisnjene, blede ustnice; iz obličja, iz gub, poglobljenih od senc, je vela taka krutost, da je bilo težko I besed, se jim je prikradla živeti od naših žuljev. V to, kar vam pripovedujejo in kar verjamete vi, tam nihče ne verjame. Vaša vera so svetli okovi na vaših rokah, je laž, ki so ji dali ime zakon in vas z njo vpreg/ijo v jarem svojih interesov." Bile so to preproste, toda grozne besede, ogromna skala, od-valjena od mučene podzavesti, brezobzirna posledica krvavih dokazov. Zavalila se je po sobi in s svojo ogromno, zavaljeno gmoto drobila vse. Bila je kakor razstrelilna snov, kakor strašna krogla, ki jo je Adam Hlavaj prinesel z bojišča, da bi nabasal ž njo žive topove in jo izstrelil v zamočvirjeno, gnilo družbo. Pri pogledu na neotesano grmado besed se je navzočim zatemnilo v očeh in v možganih. Prevzela jih je neka posebna vrtoglavost. Zato so dolgo kimali z glavami, kakor bi nečesa v naglici he mogli razumeti, kakor bi nečesa ne mogli spraviti vanje. Toda jasna, čista resnica, ki je zvenela nekje v tem kupu v šr- gledati nanjo. Ni bila več mati:|ce, četudi je imela grobo obleko, vzeli so ji njeno dostojanstvo. Ta jo je delala pristopno čutom, toda vzeli so ji tudi obzirnost, ta jo je plaho in prozorno zko-Ostalo ji je samo strašno sovra- ščevala, dajala ji tehtnost in štvo, ki mu je bilo treba dati probojno silo, s katero je pro-duška. dirala do okornih kmečkih src. Videli boste, da bo to prišlo," S temi besedami se jim je jih je prepričeval Hlavaj. "Do- Adam Hlavaj približal, se spo-;,ti smo že odpuščali, več pa ne ,iiJ in kar nekako zlil ž njimi. Po bomo. Pokažemo, da imamo ro | teh besedah so ga spoznali. Kramar je vstal, kakor je bil velik, ni ga potrepljal po rami. Majhne oči pod naprej štrlečimi obrvmi so se mu svetile od veselja, ko je rekel: "Prav imaš, Adam, pri Bogu, prav. Govedo smo, da to trpimo. Moramo kaj . . ." Ta 'kaj' pa je vse zabolel. Od- ke." Samo Rončiačka je začela dvomiti. "Ko pa se to ne sme. To je greh," je rekla. Adam Hlavaj je razdraženo poskočil. "Greh?" je zavpil. "Na tisoče ljudi ubijati pa morda ni greh, ali je dovoljeno ubijati in kra-1 pri je pred njimi prepad, preko sti? Jemljo vam živino in hrano jemljo vam sinove, može, brate in delajo iz njih pohabljence. Ali se to sme? Ne, to ni greh. Greh je, če hočete vi živeti, če nočete krvi, če hočete, katerega ni bilo mostu. Obstali so pred njim in si niso vedeli pomoči; niso znali priti na drugo ■ train. Bili bi celo pripravljeni na vse, toda — kaj ? Za kaj naj pograbijo? Kaj naj store? Ne- da bi Vam bilo dobro. Le rodite I kaj. Toda kaj? Zažgati kaj, ali otroke in jih redite, da bi oni koga ubiti? To bi bilo premalo, imeli kaj daviti, le dajajte jim Več je bilotreba storiti, nekaj v;se, dokler ne pridete na beraško | edinstvenega, kar bi potreslo palico, saj ste vendar živina!" "Da, da," se je razvnemal ves svet in jih za vselej zapisalo v njegov spomin. Nekoliko preplašeni in v zadregi so gledali predse. Kakor bi bil čutil, kaj jih vznemirja, je Adam Hlavaj rekel: "Najmanjše vprašanje je, kaj. Samo popri- In dvojčka, češče sem mislil na nju t" kramar, ženam je na lica stopila rdečica. Tudi Andrej Ko ren je z glavo pritrdil. "Oko za oko, zob za zob," je nadaljeval Adam Hlavaj z isto vnemo. "Kdor trpi zlo in se mu I To bo samo prišlo ne upre, mu pomaga, in kdor sel leti moramo, ne brani, kadar je napaden, ne zasluži drugega, kakor da pogine. Ali mislite, da smo se mi bo jcvali zase ali za vas tukaj ? Kaj še! Kaj je komu do vas ali do vaše zemlje? Zemlje je dosti. Mi smo se bojevali za domovino, za tisti velikanski jarem, v katerega nas je vklenila tolpa trotov, da bi mogla brezskrbno Tudi ta soba, ki je izgledala prej kakor plemenitaška soba, polna zakladov, je bila docela iz-ropana. Joahim se je bil le malo spremenil. Edino nos je izgledal daljši in tanjši, a ob sencih so se bile razločne j še in obilnejše kakor prej razpasle male žilice. Bil je bled in upadel, nič ni bilo na njem barve Vshoda. Apolonija se je bila vso pot utrjevala, da ne bo zopet jokala. In tudi je resnično zadrževala krč joka v svojem srcu, zato pa se je ve dla nekako okorno in odtujeno. On je pokazal na stene: "Saj veš . . . žrtvovano. Drugi potujejo s pomočjo ustanov, s podporo akademij, jaz pa sem moral vse le pri samem sebi odtrgati. Vendar pa ne zaman, kajti izplačalo se je, vsaj pred'me noj in pred večnostjo. Prajezi-ku sem se to pot resnično približal." Težko se je nasmehnil ter ji zopet segel v roko. "S teboj sem češče nekoliko govoril v tem jeziku. Izgleda pa, da si ga ti docela pozabila. Vsaj ti se mi ne odtuji! Tako sem si žele svidenja s teboj, sestričina, kajti midva sva resnično sorodnika, čeravno si ti zelo modra, a sem jaz vsaftršno kmetsko poreklo vedno zatajeval. S teboj že smem tako govoriti, ne da bi se bal, da me boš napačno -razume- la. Kajti glej, jaz sem vendarle bolan lev, ako ne bolno jagnje celo, in, celo sovražniki so me zapustili!" Sedaj pa vendar ni mogla več I prižge zadrževati solza. Tako čudež- "Pri nas no lepo se ji je zdelo, da si jelKorenka. želel nje obiska, si ga želel, kakor bi. mu imela prinesti tolažbe. Prijel jo je za roko in je ni več izpustil. "Apolonija, pozabi vse in bodi zopet otrok. Bodi pa tudi obenem tisto, kar si da Razveselili so se; težke, more če misli so se obrnile v drugo smer. šele takrat se je Ilčička spomnila, da je Adam gotovo lačen. Zato je naglo prinesla, kar ji je ostalo od večerje. "Prigrizni," mu je ponujala. A čeprav je bil Hlavaj lačen, se ni zmenil za skledo. Oči so mu zopet zažarele in previdno je prašal: "Kaj je z mojim Adamom?" To vprašanje mu je padlo iz ust kakor krik na pomoč; bilo je, kakor če kdo v temi svetilko li. da jo bil komaj za silo krščen 11 da je pri Sivonjki. "Kaj me on briga," je Adam jezno skomizgnil z ramenom. "Naj skrbi zanj isti, čigar je." Pa kakor bi hotel obrniti te črne misli v drugo smer, je takoj dejal: "Moker sem kakor miš." "Ja, lej 110!" se .je spomnila Ilčička. "Zakaj tega že prej nisi povedal?" Pohitela je v kamro in mu prinesla Štefanove hlače in opanke. Hlavaj se je v kuhinji preoblekel. Ko se je vrnil, je vprašal: "Ali niso popraševali po meni f;li me iskali po Raztokah žanri ar j i?" "Nič nismo slišali." šele tedaj so se zavedeli, da bodo Hlavaja iskali, da je prav za prav ubežnik, nevaren človek. Nekoliko so se prestrašili. Bojazljivo so pogledali v okna, obrnjena na cesto. "To je čudno," je pojasnjeval Adam Hlavaj. "Sporočilo je moralo že davno priti." "Pazi bolje nase!" so ga opozarjali. "Ne smeš se tako javno pokazovati." "Tudi sem si tako prišel," ga .ie karala Ilčička, "s ceste se skozi okno dobro vidi v sobo." "Prej ali slej itak zvedo. Toda mene ne bodo tako lahko dobili," je grozil. Komaj je to izrekel, so se zaslišali v veži težki koraki. Vrata so se odprla, med njimi se je pojavil črni žandarski klobuk s petelinjimi peresi. Svetli gumbi so se zasvetili, stopili naprej, s praga pa se je oglasilo vprašanje: "Koga imate tu?" Trajalo je komaj nekaj minut, toda Adama Hlavaja že ni bilo v sobi. Kakor senca je skočil v kuhinjo, žandar, visok, suh fant z brkami, se je začudil in se v zadregi oziral okrog, takrat pa je drugi žandar zaklical pod oknom: "V kuhinji je." Stopil je v kuhinjo, toda prepozno, kajti Adam Hlavaj .je ravno tedaj skočil skozi okno v vlažno jesensko meglo, žandar je stekel ven, slišati je bilo teči pod oknih dva človeka, potem klicanje 'stoj!', zatem pa je odjeknil v noči kratek strel. Bifo je po dvanajsti; ti pa, ki so sedeli v sobi, so odreveneli. IV. Ušel jim je, izginil v vlažni jesenski megli kakor prikazen; videli so ga še, ko je skočil v potok in se izkobacal na breg; ustrelili so za njim, toda takoj nato ni bilo ne duha ne sluha po njem. Dolgo so tekali po bregu in gledali, toda videli so samo meglo, kako se premika in vlači po zemlji in duši v sebi sleherni zvok. Vrnili so se in napravili zapisnik; drugi dan so-bili klicani na žandarmerijsko postajo vsi, ki so bili oni večer pri Ilčički in se razgovarjali z Adamom lllavajem. Izpraševali so jih, oni pa so odgovarjali na vsa vprašanja naravnost, odkrito, kot ljudje, ki nimajo ničesar tajiti, ki smatrajo vse za samo po sebi umeyno zadevo. "Od kdaj se potika tod okoli?" je med drugim vprašal An-kyal. "Samo oni večer je prišel, gospod vahtmajster," je odgovorila Ilčička odkrito. "Zakaj pa ste ga sprejeli?" "Saj smo vendar znanci. Prišel je k nam kot sosed. Ali bi ga morali spoditi?" "No ..." Angyal je hotel nekaj ugovarjati, pa ni vedel, kaj. Pogledal jc Ilčičko, potem na mizo in naenkrat vprašal: "Kam je zbežal?" Ilčička mu je z istim odkritim, poštenim glasom odgovorila: "Ne vem, gospod vahtmajster, zares ne vem. Pa če bi tu-1 'ii vedela, bi vam ne povedala." S Angyal je Iloičkina odkritost ganila. Pri vseh slabostih svojega stanu, pri vsem svojem sirovem življenju je znal ceniti odkritost in pogum. Zato je vstal, sočutno pogledal Ilčičko in dejal: "Moram vas dati odvesti v V ranov." "Nič ne de," je rekla lisička ravnodušno, "meni je to že vseeno." (Dalje prihodnjič) Debeli prešiči I naravnost z dežele g i . I S Vseh velikosti, živi ali osnaže- g 5 ni, ureKledani od mesta in jih g 5 pripeljemo kamor želite. Meso g 5 v kosih, šunke, plečeta, loins in g 3 vse druse stvari se dobe vsak 5 5 torek in petek, koljemo pa vsak g 3 pondeljek in četrtek. Pridite in g 3 izberite si sami. ! H. F. HEINZ [ S Vine St., Willoughby, O. | = S Tel. Wickliffe 110-J-2 g = I niiiiiiiimiiimiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiioit' o o o o o 4> O Dr. A. L. Garbas SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK G411 St. Clair Ave. v Slov. Nar. Domu soba it. 10 Tel. HEnderson 0919 je," je odgovorila "Zdrav?" "Kakor riba." "Ali še ni pozabil name?" Ko je izgovarjal to vprašanje, so se mu oči začele blažiti in razburkana duša se je začela SELITEV John Oblak 1161 E. 61 st St. Tel. HEnderson 2730 (Wed. Fri-) LED IN PREMOG TOČNA POSTREŽB k JOSEPH KERN SLOVENSKI RAZVAtALBO LEDU IN PREMOGA 1191 E. 167th St. Pokličite t KCEamor« 4S8I nes postala. Sedaj bodi — res I polniti z nečim bolj mirnim m ti! Ne morem ti povedati, kaj tihim, kakor prva brazda na po-so mi bila nekdaj tvoja vpraša- lju, razritem od granat. Ko je nja, tvoje čudenje, tvoji pomi- govoril o njem, je opazil pred se-sleki, tvoja graja — jezik srca. boj tudi skledo in je, ne vedoč Nič drugega ne moreš primer- prav kako, začel jesti. Čutil je, jati s srečo človeka, kateremu je kako se mu povrača zdravje, bila usoda mila, da mu je naklo- življenje, ki se mu je pred tre nila priliko, da popelje otroka s notkom zdelo še brezupno črno, čistimi očmi in brez laži prvič v je pognalo v svoji notranjščini svet. Morebiti sem grešil, ker nov cvet, novo radost, za katero sem pozabil, da je v naši krvi Me bilo vredno živeti. Ko je Hla-nemir in pa želja po popotova- vaj povedal Korenki, da ostane nju. Ono, kar je bilo nekdaj v čez noč pri nji ,da se bo mogel tebi, ne more biti danes isto, a poigrati z malim Adamom, je vendar si ne morem misliti dru- prešel razgovor tudi na Razto-gega, kakor da se razvilo in ke in skoraj na vse, kar se je v vzrastlo v še večji zaklad. Ka- njegovi odsotnosti dogodilo. Iz-dar se sedaj zaletim kakor spla- pregovorili so o Štefanu Ilčiku, sen golob in se oziram po ne- U Andreju Korenu in niti opa-čem, kar bi imelo biti dom, te- žili niso, kako naglo se čas pri-daj iščem sedaj — kaj čudno — bližuje k polnoči, le tebe!" O drugem otroku Hlavaj niti