tato 1872. 551 Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos LVl. — Izdan in razposlan dne 21. novembra 1872. 159. Pogodba od 18. novembra 1871, Cenena med c. in kr. vlado z ene in med paroplovstveno družbo avstrijsko-ogerskega Lloyda z druge strani o oskrbovanji pomorske poštne službe. Pogodba, katero * * * ene strani e. in kr. vkiipni minister vnanjih reci s pridržkom poustavue privo-e avstrijskega državnega zbora in ogerskega zbora in z druge strani paroplov-tacn» družba avstrijsko-ogerskega Lloyda o opravljanji pomorske poštne službe, niže postavljenega dne sklenila tako le: vel; 1 ta Paroplovstveno društvo avstrijsko-ogerskega Lloyda smatra se, dokler bode kraljevsko-ogerskim držav-dolocilom poštnih postav in ^ 2. C. kr. avstrijske in kraljevsko-ogerske pošte imajo pravico, vse prevažanju ljudi P°šti ladije parnice avstrijsko-ogerskega Lloyda na vseh njihovih vožnjah porabiti za bd" C P08tatve, zaradi česar se bodo v ladijnih pismih imenovale avstrijsko-ogerske poštne ko'JL (Paketbote) ter bodo kakor take enako c. kr. vojnim ladij am oproščene plačevanja Zvenih pristojbin pri vseh c. in kr. konzulskih uradih. Za Nasproti bodo te ladije v tuzemskih pristanih plačevale pristojbino od držine (bečev), Uiorsko-zdravstvo, stolpe svetilnike, patent in druge plovstvene pristojbine. ftj^ il pričujoča pogodba, za zavod štet k e. kr. avstrijskim in Prop'*>OS*n'm zavo(*om Ier Je kakor tak podvržen vsem dotičnim §. 3. Tudi po zdaj se parnicam avstrijsko-ogerskega Lloyda dodeljuje to pc da bodo zdravstveni in policijski uradniki po dnevi in po noči dolžni hoditi sami na ladij® parnico, dajat pri odhodu odprave in oh prihodu pratiko, kadar in kolikor bodo sploh z oZ' rom na namembo ladije ali na kraj, odkodar je prišla, zdravstveni in policijski organi na njej opravila imeli. §. 4. V takih časih, kadar je proti jut rovi deželi (levant!) ukazana zaprtija (kontu' macija), bode paroplovstvenemu podjetju avstrijsko-ogerskega Lloyda dopuščeno, na vse tistih vožnjah, pri katerih se po veljajočih pravilih rok za prti ji okra jšuje, ako so na lad'J1 zdravstveni stražniki (gvardijani), kateri med vožnjo dela v pomorsko-zdravstvenem P'aVI niku pisana opravljajo, zdravstvene stražnike brž pri odhodu iz tuzemskega pristanišča je mati na ladijo, potem ko se bode za-nje pri dotičnem pristanskem in zdravstvenem ura» prosilo. 5. Ladijam parnicam avstrijsko-ogerskega Lloyda naj se v vsakem tuzemskem p1'8*8, nišči, v katero pravilno zahajajo, dovoli in stanovitno odkaže, da bodo zložneje in hiti‘‘Je blago na se jemale in raz se dajale, določeno mesto na bregu, ali kjer bi kraj tega nikakor ne dopustil, posebno znamenje, kažoče, kje se lahko ustavijo. §. ti. Dolžnost, katero Editto politico naklada trgovinskim ladijam, prevažati nam'eC nepremožne državljane avstrijsko-ogerske monarhije iz vnanjih pristanišč v domačo deze , bode za parnice avstrijsko-ogerskega Lloyda veljala tako: a) Avstrijsko-ogerski Lloyd je dolžan, v vnanjih pristaniščih, v katera on zahaja. 1,9 pismeno povabilo c. in kr. konzulskih oblastev ali c. in kr. poslaništev, domov na n1® njene mornarje ali druge s pomorsko matico (matrikulo) previdene ljudi prevzemati 1 jih takrat prav zastonj, torej tudi brez povračila troškov vzdrževanja, prevažati v 11 ! Reko ali v drugo tuzemsko pristanišče, v katero se pride na vožnji, ako ne bi m°re j. dotična oblaslva potirjala troške za odpravo domov od ladijarja postavno dolžnega a od skupila za oteto iz morja blago. Ljudem po zgornjem zastonj vozem'm dajalo se bode mesto in vzdržavanje kak°^ potnikom 111. razreda, in poveljniku ladije parnice je na voljo, v slučaji primern0 med vožnjo porabiti jih za ladijno službo ; b) za druge, na pismeno povabilo c. in kr. konzulskih uradov ali c. in kr. poslani8^ domov vožene nepremožne ljudi avstrijsko-ogerske monarhije bode vsa k rat povrnit* tariti voznino za potnike III. razreda in troške za hrano, namreč po 50 kr. na dan. da se to izplača, napravi v Trstu ali Reki dotično pomorsko oblastvo po izkazani |,re vožnji. Takisto se hode tudi v slučajih ad a) izjetih, kjer se potirjavajo troški za v°zl^ mornarjev, pozneje povračilo Lloydu opravilo ; c) kadar se kdo domov pošilja bodi v slučaji ad a) ali ad b), bode se gledalo, da se ^ bolniki (tudi blazni), potem hudodelci in jetniki tako dajali na Lloydove ladije, 1 bodo potnikom delali nepristojne ovire ali nadlege; d) od takih ad a), ki hi se prav zastonj jemali, naj pravilno Lloydovi agenti in kap6*8" ne bodo siljeni, ako nočejo, čez čvetero ljudi na eno ladijo ob enem jemati. §• 7. Podjetje avstrijsko-ogerskega Lloyda se zavezuje, olajšila v vozninah, in oziro-a polno prostost, ki jih je po glasu svojega o kolnika od 31. decembra 1856, st. 535/c, vrstam popotnikov izimno dodelilo, tudi po zdaj vzdržati v toliko, kolikor se tičejo imenovanih civilnih služabnikov in vojaških ljudi, potem misionarjev in redovnih duhovnov. §.8. Paroplovsko podjetje Lloydovo se zavezuje, da bode v odpravo poslatev pisem-'J' vozne pošte, potujočih ljudi, denarjev in blaga priskrbovalo prav kakor treba, nareje-y v 111 dovoljno varnih ladij s prostorom pravilnemu prehodu ljudi in blaga primernim. °ZnJe za to potrebo bodo hrzovožnje in navadne vožnje. Za vožnje prve vrste bode država Povračevala po 4 goldinarje, t. j. štiri goldinarje, in za druge po 1 goldinar 15 kraj-CiJ1'Jev, t. j. en goldinar petnajst krajcarjev avstrijske veljave za eno mor-8ko miljo. To da ves znesek miljnin v enem letu ne bode mogel presegati 1,700.000 gl avstr. Veljave, •le ^‘,r08^’ katera naj se ob pravilnem vremenu dosega, ustanavlja se pri brzovožnji na . » in pri navadni vožnji na osem morskih milj v eni uri. I Vožnje, ki jih je Lloyd dolžan vzdržavati, razdeljene po različnih vrstah, kaže pri-^sta tistega kraja, odkodar ladij a odhaja, ali kjer med vožnjo So -1'b med vožnjo dobro hraniti in nepokvarjene oddajati jih v imenovanem kraji, kamor Omenjene, ali v takem postajališči, katero önemu najbliže leži. Op * osebni propisi uravnujejo izročevanje in prejemanje poslatev pisemske pošte med h*1"1 c. kr. avstrijskih in kraljevsko-ogerskih pošt in organi Lloydovega podjetja. |jcn< 11 Paroplovskemu podjetju avstrijsko-ogerskega Lloyda kakor takemu ni j dovolj. . 111 v domači ni v vnanji deželi nabirati pisma, ki jih je odpravljati z ladijami parnicami liiko*1 °1C0Vi,ti "‘•"'P’sovnikom tista pisma, ki se s parnicami kam pripeljejo ; ta opravila, in Pošlo, !U|I' pobiro pristojbin od istih pisem oskrbujejo c. kr. avstrijski ali kraljvvsko-ogerski ,|,..;.)v .1 ali Lloydove agencije, katerim je posebej izročeno, da poštna opravila na Vl" ‘acun opravljajo. Paroplovstvena družba avstrijsko-ogerskega Lloyda je torej dolžna in se zavezuje« braniti, da njeni postavljene! ne bodo brezoblastno poslatev pisemske pošte na njenih lanjj» vozili, ker sicer bi se po danih propisih delalo, kadar bi se kak prestopek zoper post»6 dohodke našel. A dopuščeno je ter poštne uprave smejo zahtevati, da se na samih parnicah na vseh vožnjah postavijo zaklenene nabiralnice za vlaganje in nabiranje pisem, ali kar pride piše111 va-nje, treba dotičnini poštnim postavljencem izročiti, da opravijo, kar so po svojej sluzi*1 dolžni. §. 12. Avstrijsko-ogerski Lloyd uživa kakor državni poštni zavod pristojbin pr<*st° odpravo in neposrednje izročevanje na svojih parnicah vožene službene korespondeiicij® s svojimi agenti in kore«podencije med temi agenti po vseh linijah, kamor Lloyd z ladijau*1 dohaja, s tem uvetom, da se na nadpisu imenuje tudi pošiljavec in pristavi opomnja „Sluz beni dopis Lloyda.“ ■§. 13. Ako bi se kak paroplovskemu podjetju izročen povezek (paket) pisem ali cas nikov izgubil, povrne družba poštnino, ob katero je pošta s tem prišla, in za vsako pr*P° ročeno pismo, ako se izgubi, plača dvajseti goldinarjev avstr, veljave. §. 14. V tujih državah bodo v tistih krajih, v katere Indije parnice avstrijsko-oger skega Lloyda zahajajo, c. in kr. poštne ekspedicije, katere so že ondi postavljene ali h> ^ še utegnejo napravili, opravljale uradno delo s poslatvami pisemske pošte, katere gr>'* v avstrijsko-ogersko monarhijo in prek nje in katere od ondod prihajajo. V vseh krajih domače ali kake vnanje dežele, kjer ima Lloydovo paroplovsko podjetji svoje agencije in nij posebnih c in kr. pošt, bodo gori omenjena poštna opravila »a r:,clin dotične državne pošte oskrbovale Lloydove agencije. Dalje bodo edino te agencije pisma, ki gredo z vnanjih na vnanje kraje in sc voZ'J® po Lloydovih ladijah, sprejemale in izročevale, tudi pristojbine od njih pobirale !» v P°stn° blagajnico odpravljale. Za ta trud prejmejo Lloydovi agenti delež poštnin, ki jih oni pohero. Paroplovstvena družba se zavezuje, da bode ostro zatrdila svojim agentom, na ^‘in^ držati se manipulacijskih prepisov, ki so jih prejeli ali jih še prejmejo od vkupnega min|S vnanjih reči. da bodo na to silila, da nemudoma odpravljajo dolžne primanjke, gl° e„ .fl kake povračila, in da bode sploh po moči pazila, da njeni agenti nikakor pošte ne ogolju a in oškodujejo. §. IS. Se ima Lloydovo paroplovsko podjetje dolžnost, na vseh svojih vožnjah P tozemstvu in po inostranstvu uradne poslatve vozne pošte, ako jih podjetju izroči ka^ posta, za edino povračilo za varščine, — ako namreč pošta zavarovanje zahteva, — 0,1 M «. ;;i, „„„„..L..»: >...»________ _... , «. >- .....ine si»eJ udar I l 1 », ■■«■■■i vv T in iiiijv «»««uv'’ jih parnicah prevažati med kraji, v katere njegove Indije hodijo. Ali te poslatve ne biti posamič čez 128 funtov težke, ako se pošiljajo zlati ali.srebrni denarji, in kadi za drugo vozno robo, ne sinejo presegati posamič 80 funtov. Ako je katera poslatev težja nego je tu povedano, ima Lloyd pravico, zahtevati p"*1^ za varščine od zavarovanih poslatev še povračilo voznine p« določilih veljajočih za pr'va voznopošfne poslatve. Zavarščina se po vračaj e po skupni vrednosti v en list (karto) zapisanih zavarovanih Uradnih poslatev, ki jih je od ene pošte do druge prevažati. Stvari državne samoprodaje Damenjene občinstvu v polrošenje in drugi pridelki erarialni ne morejo se šteti za uradne v°znopoštne poslatve in kakor take na Lloydove ladije nakladati. §. 16. Za privatne voznopoštne poslatve v kako domačo ali vnanjo deželo hode paro-^Ovsko podjetje avstrijsko-ogerskega Lloyda dobivalo voznino in od zavarovanih poslatev tudi morske zavarščine po svoji za občinstvo sploh veljajoči ali po tarifi, katera se pose-eJ dogovori'. Te pristojbine povračuje Lloydu državna pošta glede tistih privatnih poslatev j1® vozni pošti, ki mu jih katera pošta izroči za odpravo v tozemska ali vnanja pristanišča, ^er so e. kr. avstrijske ali kraljevsko-ogerske pošte postavljene za službo vozne pošte. j,°Vračilo se opravlja po skupni teži in skupni vrednosti od ene pošte k drugi voženih, v en ,ls* Opisanih privatnih voznopoštnih poslatev. Poseben propis uravnaje postopanje pri vza-Je|tinem izročevanji in prevzemanji teli poslatev vozne pošte. Zdanje Lloydove vozne tarife za blago —, kolikor se tičejo voznopoštnih poslatev, — ^ S|flejo se brez privolitve poštnih uprav povišati. §. 17. Poslatve za vozno pošto, katere prihajajo iz avstrijsko-ogerske monarhije ali 'Z *ujih držav poštnim uradom ter so namenjene, da jih parniee Lloydove odpravijo v kako *ei*isko ali tuje prissanišče, kjer nij c. kr. avstrijskih niti kraljevsko-ogcrskih pošt s službo °*Jle pošte, treba oddajati paroplovstveni pisarnici (bureau). Njena dolžnost je, od njih I z»e pristojbine v gotovem plačati, prej «m poslatev potrditi ter skrbeti za to, da se nemu-1113 dalje odpravijo in izroče, komur treba. Ako nasproti paroplovstveno podjetje prejme od zasebnikov voznopoštne poslatve, da ^ na svojih ladijab dalje odpravilo v kak kraj avstrijsko-ogerske monarhije ali v tuje fave, in če se želi, da se pošljejo po kateri e. kr. avstrijski in kraljcvsko-ogerski pošti, naJjih odda dotični pošti, in glede tega bode se ravnati po propisih za oddajanje vozno-P°stnili poslatev na pošlo sploh veljajočih. Za take voznopoštne poslatve bodo pošte in paroplovstvena uprava dobivale pristojbine a k°s, kolikor katera odpravo oskrbi s svojimi sredstvi, po dotičnih trdnih tarifah, in to Ij11' uradi po tarifi vozne pošte, katera pri njih velja, a družba avstrijsko-ogerskega J°y(la po svoji tarifi. §-18. Voznopoštne poslatve, ki pridejo v kraj svoje namembe po smrti nndpisovni-(adresatovi), in one, katerih nadpisovniki nečejo sprejeti, bodo se s prvo prihodnjo take nasproti, katere se, če ravno naznanjene, v dveh mesecih ne morejo izro-, ''adpisovnikom, bodo se po izteku tega roka nazaj poslale in vzajemno izročile, da se ^ir J« stori' z njimi, kar hode trebalo, in pri tem sc smejo zaračunjati dolžne poštnine, cesta-1,1 zdravstvene pristojbine. po I ^ ^ 0. Lloydova paroplovska družba prevzema za vse uradne in privatne voznopoštne llo; alve, katere ji izroči v odpravo kaka pošta, odgovornost v tej meri, da se zavezuje ter (i .* Zi> kako izgubo, kak primanjkljaj ali kako poškodbo, ki bi zadela poslatve ta čas, (|, ,vr jih Lloyd hrani, plačati polno odškodovanje po vrednosti pri. oddaji na pošto pove-Cçy1' ' izguba, pvimanjkava ali poškodba izvira iz kr", v nje ali pomote njegovih posta vij en-’ il*i iz naključja. Glede zavarovanih poslatev po vozni pošti odgovarja avstrijsko-oger- ski Lloyd tudi za pomorsko nevarnost in za nesrečo iz nepremagljive sile. Pri voznopostnih poslatvali, katerih vrednost pri oddaji nij bila povedana, znese odškodovanje brez razločka po deset goldinarjev avstr, veljave. Poštnega zavoda skrb bode dotičniku, kadar od njega voznopoštno poslatev sprejem > to dopovedati, da se bode znal ravnati. §. 20. Reklamacije o voznopoštnih poslatvah naj se vpolagajo pri prejeinni po»t>-Reklamacijam za poslatve po ozemljiji avstrijsko-ogerske monarhije se postavlja trimesečen» a reklamacijam za poslatve iz kake vnanje dežele ali v kako vnanjo deželo šestmesečen r° ' in ko preteče ta rok, prestane odgovornost mudečemu reklamantu nasproti. Kar se tiče zasebnikov, to jim je povračilo dolžan tist zavod, kateri je posla eV prevzel. Njemu se prepušča, hoče li se kdaj poprijeti regresa do tistega zavoda, pri katerem se izguba, primanjkava ali poškodba pripeti. §.21. V členih 13 in 19 omenjena povračila ali odškodnine dajo se neutegoma vZ®, jemno, ne čakaj e na to, da se najde krivec, brž kakor je pozvedba o izgubi, primanjkuj poškodbi popolnoma opravljena in razsodba o dolžnosti povračila izrečena. Tudi imajo p° pravico, kolikor znese povračilo ali odškodovanje, vzeti si iz denarjev, dolžnih podjetju, iz pogodbenega plačila za oskrbovanje pomorske poštne službe gredočega mu, in zastavljen? so vrhu tega vse bulije parnice; ki jih ima podjetje, in vsa njegova druga imovina. §. 22. Ako bi se dotični poštni upravi zdelo primerno, poštne poslatve po poštnih uradnikih ali tudi konduklérjih spremljati dati, naj se uradniku mesto I. razreda 1 konduktérju mesto II. razreda zastonj odkuže. Dalje je poštnemu uradniku dopustiti, da poštno manipulacijo v pripravni za to zapr* kabini opravi; a konduktérju naj se odkaže posebej zaprt prostor, kjer bodo poštne p°s shranjene. Tudi vizitacijnim komisarjem, ki jih pošla od ča^?' spisek svojih tirjatev do poštnih zavodov za voznine in pomorske zavarščine od voznop"s poslatev (§§. I!i in 1 (>). Za čisto priznana vsota se bode Lloydovemii podjetju na pl,|Cl (pohotni) list po c. kr. blagajnici poštnega ravnateljstva v Trstu plačevala. §. 24. Poštnine in pomorske voznine, ki jih Lloydove agencije p o bero od l>0,s^g8 dolžnih poslatev pisemske pošte, hode a vsi rijsko-ogerski Lloyd c. kr. blagajnici ravnateljstva v Trstu in isto tako dnliodarino, odmerjeno po pristojnih davkovnih obla» Tržaški deželni glavni blagajnici, oboje na račun vkupnih financ, odpravljal. §. 2!). Državno povračilo za vožnje po pogodbi (§. 8) pojde Lloydovemu v dvanajst mesečnih odplačilih ali mesečniiiah. A ker je sloprv konci leta mogoče najt' • vilko povračila v primeri k prehojenim morskim miljam, to se dodelč na račun tega |,|,v čila brezobrestni pivdvzemki iz državne blagajnice. Ti predvzemki se dajo: 1- S plačilom v času, dokler ta pogodba velja, dotekajočih letnin po štiri sto in Sedemdesct tisoč pet sto goldinarjev avstr, veljave, in oziroma po štiri !to Pet in sedemdeset tisoč štiri sto goldinarjev avstr, veljave, katere Lloydova paroplovska družba po dogovoru od 2. marcija 1858 v poluletnih odplačilih c' kr. priv. kreditnici dolžna opravljati, in 2. z nakazom od stotisoč goldinarjev avstr, veljave, o začetku vsacega 'neseca temu podjetju. . Po izteku vsakega solnčnega leta hode paroplovstvena družba avstrijsko-ogerskega ®yda dolžna c. in kr. vkupnemu ministru vnanjih reči predložiti izkaz svojih pogodbenih v®zcnj v celem letu, pri čemer se mora z uradnimi listi pristojnih prislanskih in konzulskih ystev dotrditi, da je res bilo toliko voženj in v tolikem razsežaji, kakor izkaz kaže. Brž kakor je ta izkaz preskušen in v čisto dejan, napravi se obračunek glede pred-!*e®kov, s plačilom omenjene letninc vred, ter se ostanek tirjatve Lloydovemu podjetja od-*JC) a kadar bi se primerilo, da bi tirjatev bila manjša nego so znesli predvzemki, odbije e’ kolikor hode preveč, od prihodnje mesečnine ali od več mesečni» in kadar prestane P°godba, utegne se v gotovini povrniti. Ako bi se pogodbene vožnje za dalj časa ustavile, to si državna uprava pridržava pra-!?°* g°ri zagotovljene mesečne predjemŠčine časno umanjšati ali celo ustaviti; vendar, ako ■I podjetje samo krivo, da se je vožnja ustavila, naj se Lloydu gredoče povračilo, z gori > enjenim plačilom c. kr. kreditnici vred, ne zniža izpod en milijon na leto. j v §. 26. Pričujoča pogodba se ne dotika tistih dolžnosti, ki jih je Lloyilova paroplovska u*l>u s pogodbo od 27. julija 1865 in dolžnim pismom od 1. maja 1866, glede naprej Mili treh milijonov goldinarjev, niti dolžnosti izvirajočih iz družbenih pravil. I §• 27. Ustanavlja se, da hode pričujoča pogodba veljala od 1. januarja 1872 do 0,u>y decembra 1877. 2^ ^ko bi se vendar, še pred no izteče zgornji rok, zveza čolna in trgovinska dne j Septembra 1867 med kraljevinami in deželami, zastopanimi v državnem zboru in med tanii ogerske krone sklenena na podlogi določila odstavka 2 člena XXII v isli zvezi od-a‘a, izgubi tudi pričujoča pogodba svojo moč tist dan, katerega omenjena zveza mine. avgt ,y izkaz tega sta se dva enakoglasna primerka te pogodbe, katerih eden je ob trosku i,,|.?',8k0"°gerskega Lloyda opravljen z dotičnim štempljem, v nemškem in ogerskem jeziku a 'n s potrebnimi podpisi in pečati previdela. Na Dunaji, dne 18, novembra 1871. Andrassy s. r. Baron Klin Morpurgo s. r. prezident avstr. Lloyda. Jožef Bordini s. r. trgovinski ravnatelj avstr. Lloyda. Izkaz o vožnjah po tozcmstvu 111 iuostranstvu, katere je paroplovstvena družba ogerskega Lloyda po pogodili dolžna vzdržavati. št. Označba voženj Število letnih voženj Število morskih nuU za vsako pol"0 pot. Tj e in na*»J 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 A. Vožnje, za katere država povracuje po 4 gl. avstr, veljave od morske milje. Trst- (Reka-) Krf-Aleksandrija in nazaj, brzovožnja......................... Trst-Krf-Syra-Carjigrad in nazaj, brzovožnja................................ Carjigrad-Varna in nazaj, brzovožnja .... ........................... B. Vožnje, za katere država povracuje po 1 gl. 15 kr. avstr, veljave od morske milje. Reka-Mali Lošinj in nazaj (v stiku s Carjigradsko črto)..................... Trst-Pulj-Dalmacija-Albanija do Preveze in nazaj............................ Trst-Pulj-Dalmacija-Albanija do Drača in nazaj.............................. Trst-Pulj-Dalmacija do Kotora in nazaj...................................... Trst-Reka in nazaj.................................................... .... Reka-Senj in nazaj.......................................................... Reka-Senj-Zader in nazaj ................................................... Reka-Lošinj-Zader in nazaj.................................................. Reka-Krk-Zadcr in nazaj..................................................... Reka-Losinj Veliki in nazaj ................................................ Trst-Jakin-Krf-Syra-Smirna in nazaj .... ........................ Syra-Pirej in nazaj......................................................... Carjigrad-Burgas-Ualac in nazaj............................................. Carjigrad-Trapezunt in nazaj................................................ Carjigrad-Solun-Volo in nazaj............................................... Carjigrad-Sinirna- Rod - Ciper - Bejrut- Jaffa - Portsajd - Aleksandrija-Smirna-Carjigrad................................................................... Carjigrad-Smirna-Aleksandrija - Portsajd -Jaffa - Bejrut - Ciper - Rod-Smirna-Carjigrad................................................................... 52 52 91 52 52 52 52 104 52 52 52 26 26 52 104 40 26 26 26 26 2.402 2.356 290 124 1.408 921 797 272 56 210 248 198 118 2.164 156 700 980 949 2.154 2.154 Zapisnik, Darejen pri c. in kr. vknpnem ministerstvu vnanjih reči na Dunaji dne 18. novembra 1871. V zvezi s pogodbo o opravljanji pomorske poštne službe skleneno današnjega dne 8 Paroplovstveno družbo Lloydovo prevzema omenjena družba te le posebne dolžnosti : Ona se zavezuje : 1. Da bode kakor zavod spadajoč k c. kr. avstrijskim in kraljevsko-ogerskim državnim P°stam po zdaj imela firmo „Paroplovstvena družba avstrijsko-ogerskega Lloyda. “ 2. Da bode eno izmed obeh vnanjih mest v upravnem svetu ob novi volitvi meseca maJa 1872 dala delničarju iz kake dežele ogerske krone. k 3. Da bode po levantinskih in dalmatinskih črtah imela prav enako tarifo za ljudi, „ a?° in denarje iz Reke in v Reko kakor za one iz Trsta in v Trst, ter preskrbela vse to, C?saVreba, da v odpravi z Reke odvažanih levantinskih transportov ne bode nikake zamude n'*' Zanemaritve v primeri z onimi, ki se na ravnost v Trstu izročajo. 4. Da bode, ko se železnica od Reke v Karlovec odpre, Aleksandrinsko ladijo (št. 1 . ®za pogodbi priloženega), ako bi se blaga za prevožnjo na mesec po 15.000 čolnih cen-v Poprek oddajalo, vsake štiri tedne enkrat, in ako bi se ga še enkrat toliko oddajalo, JJJib štirnajst dni enkrat na ravnost z Reke pošiljala. Kraljevsko-ogerska vlada bode do-,°Cl*ai kdaj naj začno te vožnje; to da družbi je pridržano zahtevati, da se zopet ustavijo, ,ar bi se gori povedana mesečna srednja množina v šestmesečnem obstanku naravnostnih V°Zenj ne dosegla. ., S. Da brez odobrenja c. in kr. ministra vnanjih reči ne bode jemala novih zajmov 1 fugace svojega imetka obteževala in da do zdaj še ne izdanih delnic za tri milijone dinarjev ne izda. >. 6. Da brez odobrenja imenovanega ministra ne bode stanu ladij parnic in nepremičnin, 80 svojina družbina, nič zmanjšala bodi s prodajo ali zastavo. 7. Da bode z ozirom na večja opravila, ki jih vladni prigled prizadene, in na trud Rednika, katerega postavi minister vnanjih reči, vsako leto poprek tri tisoč goldinarjev Cevala v državno blagajnico, katero minister vnanjih reči naznani. Andrâssy s. r. Raron Elio Morpurgo s. r. prezident avstr. Lloyda. Jožef Bordini s. r. trgovinski ravnatelj avstr. Lloyda. •ooggoo« Zgornja pogodba z zapisnikom vred sc po privolitvi obeh zbornic državnega °ra îu razglašuje. ^a Dunaji, 10. dne novembra meseca 1872. Auersperg s. r. Bauhaus s. r. Pretiš s. r.