KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XI. letnik Ljubljana 1963 1. zvezek Vsebina prvega zvezka: S. Vilfan : K zgodovini kmeokega kupčevanja s soljo — Stran 1 J. Gašperšič: Novo železarjenje v fužinah pod Jelovico v XIX. stoletju in njegov konec — Stran 12 R. O g r i n : Nekdanji Vrhničani — Stran 23 M. Pahor: Predipiisi o obrtnikih, prostih poklicih in trgovcih v statutih mesta Trsta — Stran 2? I. Z e 1 k o : Murska Sobota kot sedež arhidiakonata in cerkveno upravna 'pripadnost Prekmurja v srednjem veku — Stran 38 B. Reis p : Mandelčevi ljubljanski tiski v knjižnici Narodnega muzeja v Ljubljani — Stran 51 B. K i a u t a : Bakrorezi k Scopolijevi Entomologia carniolica — Stran 57 Z. Bufon: Ferdinand Schmidt in slovanski biologi — Stran 60 Na ovitku: Fužine v Kamni gorici v XVII. stoletju (po Valvasorju) Ureja uredniški odbor Odgovorni urediiikijrof. Zvone Miklavič Izdaja in zalaga Zgodovinsko društvo za Slovenijo, sekcija za krajevno zgodovino — Predstavnik dr. Jože Šorn- — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo in uprava v Ljubljani, Mestni trg 27/111 — Tekoči račun pri Narodni banki št. 600-14-606-85 (Ljubljana, Miklošičeva 8) — Letna naročnina 800 din, posamezna številka 300 din ČASOPIS ZA SLOVENSKO K 1! A J i: V \ O /. C, (W) O V 1 N O KRONIKA K ZGODOVINI KMEČKEGA KUPCEVANJA S SOLJO (GOSPODARSKO-PRAVNE PODLAGE POVESTI O MARTINK KRPANU) SERGIJ VILFAN V teku XVI. stoletja je vladar — ki je utrdil svojo oblast nad hribovskimi solar- nami — izvajal nenehen pritisk na promet z morsko soljo v slovenskih deželali, bodisi da ji je hotel utesniti območje prodaje, botlisi da je zviševal bremena na njen promet; če- prav je poskus z monopolnimi založišči mor- ske soli propadel, so vendar vsaj posredni davki prispevali k temu, da je cena soli iz- redno naraščala in ob prehodu v XVII. sto- letje tržne razmere gotovo niso bile ugodne.* Apalt 160911610 in stanovski razlogi proti njemu. Potem ko je odpor proti zvišanju na- bitka iz leta 1584 ostal brezuspešen, so za kranjsko trgovino kmalu nastale nove, spo- četka najbrž še mnogo hujše težave. Nekako okrog 1600 so Tržačani ponovno skušali okre- piti svojo vlogo v trgovini s soljo. Prepoved nakupa soli na Beneškem jim je omogočila tako podražitev, da je bila sol v Trstu štiri, pet ali šestkrat dražja kot na Beneškem. Zdi se, da je bil ta tržaški monopol kmalu pre- klican.* Stanovske pritožbe iz marca 1609 so na- perjene proti novi nevaruosti, proti namera- vani ali novo »odrejeni ali sklenjeni žitni in solni kupčiji«. Proti njej navajajo svoje raz- loge in posebej gospodarsko stanje Kranj- ske.^ Pod kupčijo (Handel) je v takih zvezah razumeti pogodbe, s katerimi je deželni knez odstopal zasebnim kapitalistom trgovski mo- nopol za določeno panogo zunanje, uvozne ali izvozne trgovine, torej to, kar so sicer označevali kot apalt. Kot zakupnik za izvoz žita se omenja Štefan de Rovere,' »deželno- knežji svetnik, točaj in glavar na Reki«.* Kot zakupnik-monopolist za uvoz soli je bil prvotno predviden neki Marin Battitori (Ba- thitori),^ dejansko pa je zakup po poznejših podatkih imel Jeremija de Leo,' član znane tržaške patricijske rodbine, ki je vsaj pozne- je imela na Kranjskem tudi zemljiško po- sest.' Deželnoknežja resolucija, s katero je Fer- dinand 1536 odpravil solne komore, je topot stanovom nudila najboljšo pravno oporo pro- ti ponovni uvedbi solnega monopola. Kot običajno pa so se tudi v pritožbali iz 1609/10 razen tega posluževali gospodarskih argu- mentov, ki so za nas posebno zanimivi. Kmet kupčuje na Laškem — posebno ob »nebrzda- nih surovih zimah« — z žitom, platnom, lod- nom, usnjem, medom, voskom, lanom, na- vadno živino, prašiči, mesom in drugim (na drugem mestu se navajajo še: slanina, mast, lesena posoda) in v zameno prinaša vino, sol, olje in drugo blago.* Kmetu je treba to kupčevanje dopustiti, kajti na svoji mali kmetiji prideluje hrane (na drugem mestu: kruha) le za dva ali tri mesece in mora zato iskati svoj obstanek v tovorništv^. Ce je to- vornik meščanu-trgovcu ali komu drugemu pretovoril dva. tri ali več tovorov blaga v Trst, je zato, da se ne bi prazen vračal do- mov in zaman trosil denar za pot, težko pri- služeno tovornino nekoč vlagal v Trstu za nakup tovorčka ali dveh soli, to prinesel v Ljubljano, včasih tudi na Dolenjsko in v Slavonijo, včasih na Štajersko ali Koroško, kakor je pač priložnost nanesla. Tam je sol protlal ali zamenjal za žito (drugič: pšenico) ali drugo blago, to zopet nesel v Gorico, Trst ali tam okrog, kjer se je pač najlx)lje prodalo, pa zopet vzel tovor v iiasprotiio smer in ga razpečal, kjer je pač najbolje naogel. Taiko je ob mnogih nevarnostih pri- služil kak denarič za vzdrževanje družine in za plačilo bremen. Vse to je opravljal zlasti v zimskem času. Te možnosti so kmetu zdaj odvzete. Deželni knez sicer misli, da bo imel večje dohodke od posrednih davkov (na- bitkov, mitnin in carin), pa je kazno, da gre po drugi poti v^e po zlu (in malliora). Včasih je kmet nosil svojo sol, kupljeno v Trstu, ne le po Kranjskem, Štajerskem in Koroškem, mar- več celo do Zagreba, im Hrvaško in v Slavo- nijo, od vsega tega pa plačeval nabitke, mit- nine in carine. Zdaj pa se iz Hrvaške in Sla- vonije zbira po 300 ali 400 tovornikov, ki gredo na Beneško, kupijo sol po nizki ceni, jo spravijo pri Bakru in tam okoli skozi Vinodol in po ozemlju Zrinjskega notranj- ščino, od česar nima Ferdinand ničesar.' Po- dobne navedbe se ponavljajo z nekaterimi 1 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KliAJKVNO ZGODOVINO odtenki: omenja se gotovinski nakup soli v Trstu; med blagom, ki so gu kmetje pri- našali v Trst za sol ali na prodaj, se omenja celo železo; tovorniki se označujejo kot hri- bovci in kmetje; njihova nova konkurenca so Hrvatje in »Slovaki« (Slavonci), ki pušča- jo Trst ob strani in kupčujejo naravnost na Beneškem, spravijo sol neovirano domov in imajo najboljše zveze na Štajerskem in Do- lenjskem prav (io Šmarja, dve pičli milji ])od I jubljano.'" Proti nekemu |)redlogi!, da bi se kranjskim tovornikom naložila »taksa« — mišljena je bila imjbrž tarifa za transpori tic storitve —, so stanovi navedli kot razlog iiestalnost to- voriiiške režije: Pred leti je mogel tovornik kupiti dobrega tovornega konja (Samkläp- per) za 24 ali 25 tolarjev, zdaj pa takega ni dobiti niti za 40 ali 50 dukatov v suhem zlatu. Star ovsa je nekdaj veljal 80 krajcar- jev, zdaj pa pozimi 2 renska goldinarja (120 kraje.) ali celo 2 dukata v suhem zlatu. Seno in slamo je na cesti proti Trstu in Gorici že tako težko dobiti. Na kamnitnem kraškem svetu je tudi prehrana tovornikov draga. Ceste so zlasti ob neurjih in pozimi tako slabe, da konji padajo, se ubijajo ali pogi- njajo. Sol se je podražila za tri do tri in polkrat." Čeprav so navedbe za zgodovino cen premalo uporabne, ker so navedene le konice brez letnic primerjave, vendarle osvet- ljujejo del gospodarskih vprašanj in narav- nih ovir, ki so se stavljale slovenskim tovor- nikom. Dejanski odpor tovornikov. — Tihotapstvo je bilo prav tako staro kot obremenitve bla- govnih transportov v prid javnih blagajn. Brž ko je šlo za količkaj pomembne dohodke, je zato tisti, ki naj bi jih pobiral, vzdrževal nadzorstveno službo. Levstik pravi takim nadzornikom »inejači«. Dvomljivo je, da bi ta izraz ustrezal staremu Ijiulskemu jeziku, ki je do nedavnega obdržal spakedranko »iblajtarji«, povzeto iz nemškega Überreiter. Mejač bi bil ustrezal graničarju in grenzerju (grenzaufseher), mejni straži. To pa iblaj- tarji v bistvu niso bili. Gibali so se na hitrih konjih po rednih in tihotapskih cestah, ustav- ljali tovornike in pregledovali potrdila o pla- čilu nabitka ali mitnine — »bolele«. Ce po- trdila niso bila v redu, so imeli nadzorniki pooblastilo za kazenske ukrepe. Iblajtarji so bili torej finančni nadzorniki na konjih, za katere slovenščina ni razvila posebnega iz- raza, ker ji je bila pač najbolj nazorna nem- ška sjiakedranka, ki je v slovenščini dobila nekoliko zaničljiv prizvok. Iblajtarji niso bili samo sovražniki tiho- tapcev, marveč tudi tovornikov, ki so imeli v redu poravnane svoje obveze. Zakaj, po- vedo podatki o njihovem dejanskem ravna- nju, pri katerem so daleč prestopali meje rednega nadzorstva. Spopadi z iblajtarji niso vedno samo praske tihotapcev s finančnimi organi, marveč imajo laliko mnogo širši po- men borbe proti krivici in imsilju nasploh. Primer Jurija Turna, ki je poslal proti mitničarju v Kostelu ob Kolpi svojega oskrb- nika s kakimi 50 podložniki,'^ p^g y bistvu le nezakonit postopek fevdalca. Tudi posa- mezni dejanski spopadi'^ imajo lahko raz- ličen izvor. Nasprotno pa imajo dogodki, ki jih poznamo iz začetka XVII. stoletja, ne samo otipljive gospodarske vzroke, marveč dobivajo tudi družbenozgodovinski pomen. Že v času, ko se je okrog 1600 podražila sol v Trstu, je po nekoliko poznejšem po- datku prišlo ob izvajanju finančne kontrole do ubojev, katerih žrtve so bili očitno tovor- niki.'' Zakupnik deželnoknežjega nabitka v Trstu, Tomaž Ustia, je po pritožbi iz začetka 1609 vzdrževal čez trideset nadzornikov, med katerimi je bilo več s preklicom kaznovanih (bandiziranih) oseb, ki so jim bile odvzete vse pravice (civiliter mortui) in ki so bili pripravljeni pri svojih nasiljih tvegati življe- nje. V Stari Postojni so na rednem tedenskem sejmu ubili kmeta, ki ni bil tovornik in še manj tihotapec, v Gaberniku (mišljen najbrž Gabemik pri Novem Gradu — »Podgradu«) pa izvršili posilstvo. Kakor hitro pridejo kmetje na ozemlje, na katerem opravlja nad- zor tržaški nabitninski urad, se zato zdru- žujejo v skupine po sto ali več, ki so vsi kar najbolje oboroženi.'^ V tem napetem ozračju je morala vest o nameravani uvedbi apalta za žito in sol le še bolj razburiti duhove. Poročila iz začetka septembra govore, da se kmetje zbirajo v skupine in preklinjajo, saj morajo že tako jesti nezabeljeno in nesoljeno kot živali. Kmetje pravijo, da bodo — če ne bo pravo- časne pomoči in če ne bo vzpostavljeno prejš- nje stanje — »odpovedali vsako pokorščino in rajši tvegali telo in življenje, kot da bi živeli v taki neznosni revščini. Na ta način je prišlo že tako daleč, da je položaj bolj podoben krvoločnemu uporu in strahotnemu poginu dežele«. — Splošno se razglaša govo- rica, da se hoče kmet teh krajev zbrati z oboroženo roko v velikem številu, udariti na beneško ozemlje, tam kupiti sol in se s silo upreti vsakomur, ki bi ga pri tem hotel ovi- rati.'^ Stanovi se hvalijo, da zadržujejo kme- ta od zadnjega koraka s tem, da zemljiška gospostva obljubljajo kmetom odpravo apal- ta, zakaj duhovi so zreli za upor. Kmetovo potrpljenje pa utegne miniti prej, kot se pri- čakuje." 2 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Kakšen je bil položaj v teku naslednje zime kot glavne tovorniške sezone, imm v po- drobnostih ni znano. Poznejše stanovske pri- tožbe govore o tem, da so iblajtarji izvršili kakih 60 ubojev. Čeprav je take številke težko preveriti, je zelo i^erjetno, da so kmetje skušali še naprej trgovati po starem in da so to deloma tudi dosegli, deloma pa postali žrtve nasilnih iblajtarjev. Proti poletju 1610 se je položaj do skraj- nosti zaostril. Stanovi poročajo o tem takole: Težave, ki so jih napovedali v zvezi z usta- novitvijo nove solne komore v Trstu, so se žal uresničile. Poročali so že, da so nadzor- niki ali iblajtarji vrhovnega solnega zakup- nika (»trgovca«) v Trstu Jeremije de Lea rubili podložnike na odprti cesti brez krivde ali povoda, čeprav so tovorniki imeli bolete in niso bili na poti po tihotapsko sol. Iblaj- tarji iztrgajo tovornikom, kar na njih vidijo — klobuke, pasove, Jiože ali podobne pred- mete, jih izzivajo, pretepajo ali celo ubijajo. Pri tem posegajo s silo in orožjem tudi na zemljišča, ki so last deželanov (Hallerjevo na Planini, Gallenburgovo) : kmetom — če- prav niso bili zasačeni pri tihotapstvu — jemljejo živino in drugo, kar imajo uporab- nega pri hiši, vlačijo podložnike v Trst v zapor in jih kaznujejo v gotovini čez mero njihove zmogljivosti. Kot je slišati, so na ta način odvzeli kmetom s silo čez 300 kojij, nad 60 ljudi pa so — tu povzemajo že ome- njeni podatek — na casti ubili. Konec maja se je pri Hrušici ob Brkinili (v novograjskem sodišču^, pripetilo — zopet kolikor moč po besedilu samih virov — tole: Nekateri tovorniki so skupaj potovali na prosti cesti nakupovat sol. Dobro oboroženi tržaški iblajtarji so jih ustavili.'^ Tovorniki so z velikim srdom in jezo padli po iblajtar- jili," štiri izmed njih takoj pobili in vrgli v neko jamo, dva so pa živa zakopali, da bi bolj in delj trpela. Ko so tovorniki odšli, je nekdo — ni znano kdo in kako — oba živa in nepoškodovana zopet izkopal. Baje so to- vorniki že prej enega živega razrezali.^" Naj- brž so iz poslednje navedbe kranjski stanov- ski odposlanci na dvoru pozneje v nekem manj točnem poročilu povzeli podatek, da so kmetje nekega iblajtarja odrli in mu iz- rezali srce.2' Piscem poročil so bili dogodki očitno znani le po posrednih pričevanjih. Po- datki o tovorniški okrutnosti so lahko samo plod govorice, ki so jo v poročilu navedli zaradi čim večjega učinka. Osnovni opis spo- pada v Hrušici pa je nedvomno točen. — Nekoliko se je treba pomuditi pri kraju, kjer je prišlo do spopada. V kateri smeri so to- vorniki potovali? Vsekakor proti morju, če so šli šele nakupovat sol. Hrušica je na cesti med Reko in Trstom, prav na polovici poti. ( Blizu nje je odcep čez Golac proti Buzetu, i torej v beneško Istro. Hrušica je bila na ; kraju, kjer je bilo tihotapstvo sicer možno, ! toda bila je že na redni prometni poti, na { »prosti« cesti. ! Glavni spopad pa je bil kak mesec pozneje j pri Postojni. Pri opisu se bomo zopet kolikor ; moč držali izvirnega besedila. V nedeljo, i dne 20. junija,je bil v Postojni redni teden-1 ski sejem, na katerem se je zbrala po oprav- j kih velika množica kmetov. S predhodnim j oblastvenim dovoljenjem so pritovorili tudi j precejšnje količine soli. Tam se je zbralo tudi j dobršno število iblajtarjev, od katerih jih je ; deset prišlo v trg. Ker niso pričakovali od- I pora neoboroženih kmetov, so iblajtarji iz- i rabili priložnost in začeli kmetom pleniti ' konje in drugo. Razkačeni ljudje so z žejiami i iu otroki — kar jih je le moglo dvigniti ali i nesti orožje ali kamne — s takim besom in j silo planili na iblajtarje, da so se ti morali ! umakniti v Andrejevo cerkvico. Preostali i iblajtarji so jim hoteli na treh krajih pri- i skočiti na pomoč, a so jih podložniki popol- , noma odbili. Tisti, ki so bili zaprti v cerkvi, \ so s streli skozi okno tako ali drugače napra- ; vili veliko škodo. Poštenega starega tržana, j ki je bil umeteln kovač, in enega kmeta so \ ustrelili, da sta obležala na mestu mrtva. Na- \ sprotno pa je ljudstvo — prav tako skozi j okna — prasketalo nadnje in tri do smrti i osmodilo. Ko sta oskrbnik gospoščine in tržni; sodnik, ki prav tedaj na vso nesrečo nista bjia prej doma, spričo takih izgredov v diru prijezdila k cerkvi in sta uporno kmečko ljudstvo nekoliko pomirila, se je začel oskrb- nik po posrednikih pogajati z iblajtarji, ki ; so bili zaprti v cerkvi. Na vero in poštenje ¦ jih je dal pozvati k prostovoljni predaji s j svarilom, da jih bo sicer besneča kmečka; množica premagala in vse skupaj pobila inj Postojna po Valvasorju 3 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO (la lie bodo odnesli niti ene cele kosti, če se lie predajo. Sprva so se oskrbniku nekoliko n|}ira1i in niso hoteli zaupati njcgoviin bese- dam, da jih bo do nadaljnjega sklepa vzel v zapor na grad Postojno in zavaroval nji- hovo življenje pred kmeti. Šele ko jim je dal podati skozi okno svoj pečatni prstan kot zastavo in znamenje, so se predali in oddali orožje. Oskrbnik je dal po sodnih slugah šliri izmed njih zvezali in jih je hotel (kI- vesti skozi trg Postojno proti gradu v zapor, ledaj je pritekla nebrzdana razjarjena kmeč- ka množica in je oskrbniku v nasprotju z za- povedmi vse štiri iblajtarje na odprtem trgu do smrti pobila, nato odhitela proti cerkvi in ubila še tiste, ki so ostali tam, razen enega, ki pa so ga tudi kot mrtvega vrgli med druge. Ko so trupla znesli skupaj in jih slekli, se je pokazalo, da jih je bilo osem obrezanili^ä in da so iorej Turki. Nad tem se je preprosto ljudstvo tako razsrdilo, da je bilo slišati glasove, da hočejo poiskati še tiste, ki so zbežali, in jih ubiti. Ugoiovitev, da so bili med iblajtarji sko- raj sami Turki, so stanovi izrabili za nadalj- njo podporo svojemu predlogu, naj se tržaški solni apalt odpravi. Ljudstvo je na ta način prepuščeno Turkom, ki lahko morijo in ro- pajo. Sovražnik ima tako tudi možnost, spo- znati najbolj skrivne mejne utrdbe in pre- laze. Znano je, da je baje lastni sin Jeremije de Lea, ki je ta čas poročnik v Seiiju, poslal svojemu očetu kakih sto takih tičev. Tisti, ki je preživel poboj v Postojni, je povedal, da jih je de Leo poslal na dober plen s tem, da dobe oni polovico. Ne le na Krasu in na Pivki, tudi drugod po deželi je kmet tako razjarjen, da grozi splošen kmečki upor, po- sebno še, ker tržaški iblajtarji napovedujejo maščevanje, križarijo po Pivki in poizvedu- jejo o razmerah in stanovanju gospodov in deželanov.^'' Tudi to poročilo stanov je nastalo na pod- lagi ustnih vesti, ki so prihajale postopoma in ki so vsaj prvotno vsebovale nekaj ne- točnosti. Pisar je te netočnosti popravil v osnutku spisa in skušal opis dog(Klkov tudi sicer kolikor mogoče uskladiti. Gornji po- vzetek vsebine se drži zadnjega besedila.^' Ko so pozneje stanovski odposlanci sestav- ljali svoj elaborat v zadevi solnega apalta kot dupliko^' vladarjevi pisarni, so v glav- nem in ne vedno popolnoma točno uporabili zgoraj navedene spise o teh dogodkih. Lah- ko pa so med bivanjem v Gradcu — bilo je že v pozni jeseni 1610 — dcnlali še nove na- vedbe: Z najnovejšo pošto se pritožujejo ne- kateri ljubljanski meščani, da so iblajtarji napadli njihove tovornike, ki so bili s kaki- mi 50 konji poslani v Trst po vino in jim oropali potnino, čeprav so imeli bolele in plačali vse pristojbine. In najbrž ne brez realne podlage so odposlanci napisali, da se kmetje trumoma zbirajo in pod izvoljenimi lastnimi poveljniki oboroženi hodijo v Bene- čijo (beneško Istro), kjer se jim dobrikajo." Ni jasno, ali je mišljena stalna izselitev pod- ložnikov zaradi kolonizacije ali pa le nasilna trgovska pot. Čeprav so stanovska poročila gotovo ne- koliko prikrojena namenu, smemo glavnim konkretnim navedbam verjeti. Teže si je ustvariti ustrezno podobo o splošni trgovski situaciji. Zdi se, da so podložniki kljub vse- mu še dalje trgovali in da tudi zvez z Bene- čijo niso opustili. Nekoliko z zvijačo in ne- koliko z oboroženim združevanjem so najbrž v splošnem vendarle dosegli svoje. V tem bo eden izmed vzrokov za to, da niso prešli v odprto borbo tam, kjer niso bili — kakor v Hrušici in v Postojni — neposredno iz- zvani. Nastanek splošnega upora je ob tej pri- ložnosti preprečilo predvsem dejstvo, ki ga stanovi ponovno poudarjajo, da je zemljiški gospod v zadevi solnega apalta stal na pod- ložnikovi strani. To dejstvo je položaju je- malo odkriti razredno borbeni značaj, čeprav je fevdalec zastopal kmeta samo zato, da bi ga sam laže izkoriščal. Toda kmetov otip- ljivi in vidni sovražnik je bil v tej zadevi iblajtar, in to je v danem položaju slabilo kmetovo odporno moč proti gospodu. Čeprav vse kaže, da je bil položaj dejansko zrel za širok odpor, do njega v teh pogojih ni prišlo. Spontani spopadi kmetov z iblajtarji in organizirani pohodi tovornikov pa kljub te- mu niso bili brez globljega družbenozgodo- vinskega pomena. Fevdalna država, utele- šena med drugim v deželnem knezu, je v go- spodarskih pogojih XVI. in XVII. stoletja iskala vire za obstanek v apaltili, torej v zgodnjekapitalističnili oblikah financira- nja. Podložnik je s svojo borbo proti temu načinu državnega financiranja slabil vla- darja in s tem tudi eno izmed glavnih opor fevdalnega sistema, čeprav se tega gotovo ni mogel zavedati. Stanovi kot predstavni- štvo deželnega plemstva, ki so v tem primeru po pravni poti zastopali kmetove težnje — bodisi iz skrbi za lastno mošnjo, bodisi iz strahu pred upori — so bili v trenju med vladarjevo blagajno in kmeti dejansko le stranske osebe. V splošnem velja, da so kmečki upori proti državnim dajatvam šele posebnost XVIII. stoletja.28 Čeprav so se kmetje 1609/10 borili proti organom kapitalističnega zakupnika, pa so se v resnici objektivno postavili po robu novi državni finančni politiki vsaj že 4 f-ASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA začetek XVII. stoletja, ko so premagali iblaj- tarje pri Hrušici in v Postojni. Morda je prvi pojav te vrste celo že okrog 1550, ko so se kmetje zaradi nove solne meje branili plače- vati dajatve in davke, vendar ¦so podatki o tem še presplošni, da bi mogli kaj določnega trditi. Vsekakor pa ni izključeno, da taki pojavi ne bi imeli neko sorodnost in skupno vzročno zvezo z upori v XVIII. stoletju. Ali so dogodki v Hrušici in zlasti v Po- stojni vplivali na razvoj zgodbe o Krpanu? Za zdaj je težko odgovoriti. Nedvomno pa je Krpan, ki sam premaga petnajst »mejačev«, predstavnik resničnih dogodkov, ki so se še mnogo bolj dramatično odigrali v zgodovini slovenskih tovornikov in ne le tihotapcev. Odprava apalta. Postopek, ki so ga kranj- ski stanovi sprožili za odpravo apalta za sol, je trajal od marca 1609 do decembra 1610, medtem ko je bil apalt za žito odpravljen že 21. 7. 1609.^' Sol je pač že zaradi posebnosti njene proizvodnje mnogo primernejši pred- met za monopole kot žito. — Deželnoknežji organi so se stanovskih pritožb v zadevi solf kar se da otepali, včasih ne brez pikrosti: »Zato da bi deželni knez kar na lepem pre- klical svojo besedo in odredbo, pač ni dovolj, če jo stanovi po sili prikazujejo kot neznosen jarem in presunljivo nesrečo ia zaganjajo tako hudo jadikovanje, navpomaganje in alarm, ki jih bojda nobena beseda ne more prav razglasiti in nobeno pero prav opi- sati. Ker pa najbrž zadeva le ni bila videti tako nedolžna, ker so morda tudi pričako- vane finančne koristi postajale dvomljive in ne nazadnje, ker so stanovi uporabili svoje staro orožje in napovedovali težave z odo- britvijo davkov, je isti dopis vendarle napo- vedal možnost pogajanj. Začetek pogajanj, pri katerih naj bi se sestali dve komisiji — stanovska in deželnoknežja — pa se je za- vlačeval. Deželni knez je sicer aprila 1610 izjavil, da je pripravljen sprejeti stanovske odposlance, vendar šele po povratku s poto- vanja. Nato je prišlo do dogodkov v Hrušici in Postojni in poleti se je začel postopek okrog priprave odposlanstva premikati ne- koliko hitreje. Avgusta so stanovi imenovali svoje odposlance (Tomaž Hren, Herbard Tur- jaški, Jurij Andrej Kacijanar in mestni sod- nik ljubljanski Adam Eppich). Po ponovnih odlaganjih dvora je odposlanstvo prišlo v Gradec najpozneje novembra 1610.^2 Dne 4. decembra 1610 je izšel deželno- knežji dekret, ki je odpravljal solno komoro pod dvema pogojema: prvič, da stanovi na prihodnjem deželnem zboru ustrežejo dežel- noknežjim predlogom (pri odobritvi davkov) in drugič, da se stanovi pogode z apaltator- jem Jeremijo de Leo glede 10.400 starov soli, ki jih ima na zalogi v Trstu, na Reki in v Devinu, in glede soli, ki jo je naročil iz Apulije.'ä Odpasianci so se seveda takoj za- varovali proti prvemu pogoju, glede drugega pa so se še istega dne ustno pogodili z navzo- čim Jeremijo de Leo.'* Ker prvega pogoja ni bilo jemati prav resno, je bila zadeva s tem opravljena.'" Stanovi so se kot na glavni pravni argu- ment sklicevali na odpravo solne komore 15%. deželni knez je trdil, da solno komoro odpravlja iz proste volje in milosti, dejansko pa so se vsi udeleženi z Jeremijo de Leo vred najbrž dobro zavedali, da je solni komori iz- podkopal tla slovenski tovornik. Ta je dobil — čeprav ne v lastne roke, pa vsaj v pre- cejšnji meri po lastni zaslugi — vladarjevo »pismo«, da bo tovoril sol po svetu, podob- nega kot si ga je zaželel in izbojeval Martin Krpan. Poznejši apalti. Prizadevanje primonsko- italijanskih trgovskih kapitalov, da bi si v Benečiji ali na Kranjskem pridobili apalte, je bilo v prvi četrtini XVII. stoletja nekako v zraku. Čeprav smo za zdaj o nadaljnjem razvoju apaltov na sol po letih 1609/1610 le površno poučeni, moremo tvegati vsaj pri- bližen prikaz razvoja. O poskusih posameznikov za pridobitev apalta je govor že v letih 1611 do 1615. Fran- cesco Neri iz Ancone si je v tem času pri- zadeval pridobiti pravico, ustanoviti solni komori v Trstu in na Reki in uvažati sol iz papeške države in iz neapeljskega kraljestva. Neki Martin Marchisetti je baje Benečanom predlagal ustanovitev solnih založišč (saliere) v Miljah in v Kopru, najbrž z namenom, da ju prevzame kot apaltator. Navedena po- skusa nista uspela. Pisar, ki je pozneje se- stavljal te podatke za kranjske stanove, pri- stavlja, da so izvedbo načrtov preprečili ti stanovi." Morda so kranjski stanovi že tedaj začeli misliti na to, da bi odvrnili nenehni pritisk Hrušica, pri Micnih (Iz fototeke Etnograf. muzeja t Lj.) 5 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO primorskih in iujili kapitalistov, s tem da bi sami vskočili v kupčijo. Vsekakor so se dali ])isnieno obvestiti o količinah prometa s soljo od oktobra 1612 do septembra 1614. Iz teh obvestil izhaja, da je znašal letni promet pri Jiabitninskih nradih do 45.000 tovorov soli, od česar je bilo nad 41.000 tovorov uvožene in le malenkostni del domače, to je tržaške. IJobra polovica uvožene soli je prešla čez mejo pri Žavljah, slaba tretjina v Trstu (po- morski transport), nekako sedmina pa je prešla mejo na cesti Črni kal—Klanec.'' Leta 1618 so bili baje zopet v načrtu novi apalti, razen za sol topot tudi za platno, med in žeblje. Tudi ti načrti niso uspeli.'" Mnogo nevarnejši so za kranjsko trgovino utegnili postati načrti za apalt soli, o katerih so bila pogajanja 1625. Ta apalt naj bi imel nekak meddržavni značaj. Čeprav sta ga organizirala zasebna kapitalista — Angelo della Porta in vsaj spočetka tudi Pietro Fu- stigioni — naj bi apalt posredno povezaval beneške in habsburške finančne interese. Zdi se, da sta se kapitalista pogajala z beneško republiko za odkup določenih količin soli s Paga, Habsburžani pa naj bi jima dali iz- ključno pravico za njej uvoz. Kranjski sta- novi so si seveda zagotovili sveža poročila z dvora in najbrž tudi niso stali negibno ob strani. V avgustu se je Angelo della Porta mudil na pogajanjih v Gradcu. Ker je bil zavrnjen, se je baje vrgel na tla in tulil. Izjavil je, da je dal v Benetkah 40.000 goldinarjev poro- štva za sklenitev tega apalta. Oktobra je bil položaj za sklenitev apalta ugodnejši. Iz ne- koliko nejasnih in nepopolnih poročil se zdi, da so Benečani že prej enostransko uvedli apalt, da je Angelo della Porta v Gradcu nekaj dosegel in da so nasprotniki apalta pripravljali uvoz soli od drugod, da bi z boj- kotom prisilili Benečane k odstopu od apalta. Slede poročila o izkrcanjih apaltatorske soli, o sredstvih za borbo proti beneškemu apaltu, o tihotapstvu z beneško soljo v Trstu in o količinah soli, ki jih je apaltator Angelo della Porta nakupil na Beneškem." Kakšne pravice je Angelo della Porta pridobil na slo- venskem ozemlju in koliko časa so trajale, bi bilo treba vsekakor še raziskati."" Medtem se je politični položaj bistveno spremenil. Z izgonom zadnjih protestantskih plemičev je bila odporna moč plemstva proti deželnemu knezu zlomljena in centralistič- nemu absolutizmu se je odprla prosta pot. Prve posledice so se pokazale na finančnem področju. Deželnoknežja blagajna je svoje ogromne dolgove prevalila na deželne sta- nove, ki so na to prevalitev hočeš nočeš pri- stali. Deželni knez jim je sicer ob tej pri- ložnosti odstopil ali na novo podelil določene pravice do javnih dohodkov v deželi"' in na prvi pogled se je morda zdelo, da so stanovi s tem pridobili večjo samostojnost pri oprav- ljanju deželnih finančnih zadev. V resnici pa je političnemu zlomu deželnih stanov samo sledila še njihova finančna prezadolžitev, po- vrhu pa še vedno nove finančne zahteve de- želnega kneza, ki se jim stanovi niso več mogli uspešno postavljati po robu. Ko so kranj.ski stanovi leta 1634 prevzeli svoj delež tako imenovanih komornih dolgov, jim je vladar med drugim odstopil tudi do- ločene finančne koristi iz prometa s soljo. Z deželnoknežjo resolucijo 21.IX. 1634"^ so. stanovi pridobili izključno pravico do pro- daje inozt^mske morske soli s tem, da so smeli k nabavni ceni pribiti 1 goldinar; če so vzeli v prodajo tudi domačo, to je tržaško sol, pa so smeli pribiti 30 krajcarjev."" 3. novendira 1635 jim je bila ta pravica ponovno potr- jena."" S tem so kranjski deželni stanovi sami do- bili apalt, ki so ga toliko časa branili zaseb- nim apaltatorjem. Razlogov, da so to storili, je bilo najbrž več. Omenili smo že, da so mogli zmotno pričakovati od prevzema fi- nančnih virov večjo samasiojnost. Neposred- no pa je bila odločilna misel: če se je že bilo težko otepati nenehnega pritiskanja zaseb- nih kapitalistov na dvor, je apalt deželnih stanov le-tem nudil vsaj možnost, da ga upravljajo v soglasju s svojimi lastnimi in- teresi. Ti interesi pa so bili predvsem v tem, da apalt izkoristijo za javne namene samo do tiste mere, ki ne bo bistveno prizadela gmot- nih interesov posameznih zcjuljiških gospo- dov. V drugi vrsti so nedvomno stanovi pri- čakovali, da bo apalt soli pomagal iz zadreg prezadolženi deželni stanovski blagajni in da se bodo na ta način izognili prevelikemu zvi- ševanju neposrednih davkov, ki so jih po- samezni fevdalci mnogo bolj občutili kot posredne davke na promet s soljo. Že v lastnem interesu stanovi najbrž niso imeli namena, da s pomočjo apalta na sol v pretirani meri pritisnejo na tovornika. Toda brž ko so prevzeli sami vlogo apalta- torja soli, se je sestava sil v borbi okrog kmečkega tovorništva spremenila. Zdaj so bili deželni stanovi tisti, ki so od tovornika pobirali dajatve in razredna struktura je tudi v prometu s soljo jasno in vsakomur občutno stopila na dan. Najbrž ni slučaj, da je prevzemu komornih dolgov in s tem zve- zanemu — vsaj pričakovanemu — stanov- skemu apaltu na sol takoj sledil eden izmed največjih kmečkih uporov na Slovenskem, upor leta 1635. 6 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Stanovi seveda niso imeli sredstev in apa- rata, da hi apalt neposredno upravljali. Zato so storili to. kar so dotlej deželnemu knezu najbolj branili: sklenili so apaltatorsko po- godbo z zasebniki. Leta 1635 je bila solna trgovina za šest let prepuščena Ivanu Krst- niku Giudottiju.*^ Pod zvenečim naslovom »ministro dell'Appalto de sali« je na Peki začel 12.4.1636 prodajati sol Anton Jakob Corsi.*" Prevzem apalta je za stanove pomenil tudi prevzem različnih s tem združenih križev in težav. 1637 je prišlo do nekih neredov, menda na Reki.*' Preglavice je delalo zlasti tihotap- stvo čez Baker in Volosko;*** Benečani so se pritoževali zaradi nasilstev.'" Skratka: de- želni stanovi kot skupnost deželnega plem- stva se tudi s prevzemom apalta niso odkri- žali težav okrog kmečke trgovine s soljo, marveč so si jih kvečjemu še povečali. Če- prav je bil pribitek k luibavni ceni maksimi- ran, je bil razmeroma visok in 3. nov. 1645 je bil znižan.'" Cesar Leopold I. je 1661 odpravil apalt iia sol. s čimer je bila ukinjena omejitev uvoza na monopolim uvozna skladišča."' Zelo ver- jetno pa se je apalt že prej dejansko spre- menil iz resničnega monopolnega skladišča predvsem v obliko pobiranja posrednih dav- kov na promet. Kljub vsem težavam tudi apalti kmečkemu tovorjenju iu kupčevanju niso mogli do ži- vega. Valvasorjevi opisi kmečkega tovorjenja soli in trgovanja z njo so sicer nastali po ukinitvi apaltov. toda ne vsebujejo ničesar bistveiu) novega, marveč samo doi^olnjujejo podobo, kakršno so nudila tudi že prejšnja stoletja. Na Notranjskem »se mnogi preživ- ljajo s soljo, jo gredo iskat k morju ali pa v Cerknico (tja so jo očitno prinašali Kra- ševci iz obmejnih krajev — S.V.) in jo pre- našajo na tovornih konjih ne le po deželi, marveč tudi na Štajersko. To so marljivi ljudje, ki se ne boje nobenega truda, da bi zaslužili kak denarič.«"^ Posebej pove o Do- brepoljcih, da so tovorniki soli in razloži ta pojem: »V kranjskem načinu govora so to ljudje, ki kupujejo sol v Cerknici ali na morju, jo potem po vsej deželi raznašajo na majhnih konjičih in jo prodajajo za de- nar ali pa zamenjujejo za žito. Za dobro žito dajo enako količino soli. Ce pa je žito slabo, jim je treba dati poldrugo količino žita. Zato so ti ljudje malokdaj doma in so v tujini bolj domači kot v svoji domovini.«** Pri tem je najbolj zanimivo, da se razmerje v menjavi soli za žito 1:1 ni razlikovalo od razmerja v XVI. stoletju in od verjetno še mnogo starejšega razmerja.'"'' Razen Cerknice je bila točka za menjavo tudi v Senožečah, kamor so prinašali sol iz Trsta in jo vsakj teden prodajali.'* Senožeče so bile staro trži-; šče za menjavo žita in soli. Že v XVI. stoletju j so hodili kmetje iz tržaške okolice »kupovat« i žito" v Senožeče in na Planino, pri čemer je; pač mišljena tudi zamenjava za sol, saj je | knmin nato govor, da se ti kmetje preživ-; Ijajo s tovorjenjem soli.*' Nakup žita v Seno^ žečah je v zvezi s starodavno navado žensk i v tržaški okolici, da so pekle kruh za mesto Trst.*8 Tudi zdaj je tu in tam prišlo do neredov. Leta 1679 je prišlo v Konjicah do nastopa proti cesarskemu predstavniku zaradi pre- povedi trgovanja z morsko soljo.*" Medtem ko namreč vse kaže, da se je dotlej morska sol kljub postrožitvi solne meje v njeno škodo (1648)"* brez posebnih težav razširjala po Slovenskem Štajerskem, se je kmalu po uki- nitvi solnega apalta za monsko sol (1661) za-j čenjal po vladarjevih uradih krepiti pritisk v prid ausseeski soli, ki ga je bilo čutiti tako na Štajerskem kot na vzhodnem Koroškem, j Poskus ustanovitve državnih (erarialnih) | skladišč iz 1663/1664 se je sicer 1668 pokazali za neizvedljivega, ker so vozniki in tovorniki ; še nadalje transportirali sol. Zato so se vla- darjevi organi najprej zadovoljili s tem, da so priznali prost promet soli, toda izključili so od njega morsko sol. Da praktično ni bilo mno- ; go uspeha, pričajo že navedena Valvasorjeva mesta, ki prostodušno govore o tem, kako Kranjci tovori jo sol na Štajersko. 1679 so po- novno uvedli državna skladišča, ki pa niso bila toliko monopolna kot namenjena za bor- bo proti uvozu morske soli." To je bil torej neposredni povotl za nemire v Konjicah. Proti prepovedi uvoza morske soli v celjsko četrt so 1684 združeno nastopili kranjski in j štajerski deželni stanovi.'^ Vse kaže, da so | vsi državni ukrepi, ki naj bi globlje posegli v starodavne navade pri kupčevanju s soljo, v XVII. stoletju le s težavo in kvečjemu del- no uspevali. Hrušica, Kosova hiša (Iz fototckc Etnografskega muzeja, Lj.; 7 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJI^VNO ZGODOVINO Razvoj do XIX. stoletja. V XVIII. stoletju se je položaj spremenil toliko, da si je država pridobila številnejši upravni aparat, s kate- rim je mnogo uspešneje uveljavljala svojo finančno politiko kot doslej. Vsemogočen pa tudi ta aparat ni bil in promet s soljo se je kljub vsemu že zaradi gospodarske nujnosti v mnogem držal starih navad. Razvoj držav- ne finančne politike o tem vprašanju bi pri nenehnih spremembah, poskusih in reformah zahteval posebno razpravo. Tu naj zadošča le navedba nekaterih najbolj dosegljivih po- datkov, vzetih največ iz starejšega zgodovin- skega slovstva; taki podatki so uporabni le za približno skico in jih ne kaže iaueti za dokončno utrjene. Načrti iz 1702 za uvoz ogrske in sedmo- graške soli v naše kraje"' pač niso bili realni in zopetna prepoved, ki je zadela uvoz mor- ske soli 1706, tudi če naj bi veljala za naše kraje, očitno ni uspela. To bo veljalo tudi o patentih 1718 in 1721, ki sta posebej prepo- vedovala uvoz miljske, koprske in paske soli; prepoved tihotapljenja te soli naj bi zašči- tila domačo in barletsko sol. Skoraj v isti sapi s temi prepovedmi so naanreč (14 5. 1721) ponovili določila generala iz 1602, ki je — resda nasproti težnjam mest — dopuščal v bistvu kmečko kupce van je s soljo; s tem so posredno priznali obstoj tega kupčevanja tudi nasproti državni blagajni in zelo ver- jetno je, da se kupčevanje v praksi ni ome- jevalo le na dovoljeno sol.** Brez dvoma je na današnjem slovenskem ozemlju še nadalje prevladovala morska sol proti ausseeski in so podložniki še nadalje dokaj prosto z njo kupčevali, kar jim je bilo 1737 menda še po- sebej potrjeno."" Zdi se celo, da je pomen nekaterih podeželskih sejmov za ta promet še porasel."" Upor podložnikov gornjegrajskega gospo- stva v Zadrečki dolini in Lucali leta 1749 proti davkom na soP" je že posledica novih zaostritev, ki so nastopile sredi XVIII. sto- letja in ki so postajale čedalje bolj pogoste. Konec leta 1750 so na primer »Cičem«, stanujočim v območjih socerbskega in novo- grajskega deželskega sodišča (dejansko so to bili večidel Slovenci), kot znanim tihotap- cem prepovedali nošnjo orožja."' Na Štajer- skem so tedaj že delovale dvorne prodajalne za sol v Slovenjem Gradcu, Slovenski Bi- strici, Konjicah, Ljutomeru in Schladmingu, ki so zdaj imele pogoje za močnejši nastop proti morski soli. 1751 so začeli nastopati proti prosti trgovini s soljo bankalni uradi. Koroško so izvzeli iz območja slovenjgra- škega založišča in prenesli zanjo založiščno pristojnost na celovški magistrat. 1752 pa so ustanovili tudi državne prodajalne za mor- sko sol v Celju, Braslovčah, St. Juriju in Frajštajnu, nato pa so nastala v severnejših krajih nova založišča za aussecsko sol. Na Koroškem je bila prosta trgovina kmalu za- dušena, na Štajerskem je ostala načelno do- voljena, vendar se je dejansko čedalje bolj krčila. Na podlagi dvornega dekreta iz 1801 je bila praktično uvedena izključna prodaja erarialne (državne) soli in pri tem uvedena normirana cena. ki je bila višja od prejšnjih. 1804 so o tem sledile nadaljnje odredbe, ven- dar prosta trgovina formalno ni bila prepo- vedana."^ V avstrijskem Primorju in nekoliko po- zneje tudi na Goriško-Gradiškem je že v za- četku vlade Marije Terezije delovala posebna Vrhovna direkcija za morsko sol."" Na Kranj- skem so tedaj vistauavljali državna založišča za morsko sol in 1752 so bili postavljeni »ira- presarji« za prodajo soli.'" Določen je bil menda rok, v katerem morajo tovorniki pro- c'ati svojo sol solnim založiščem." Vendar je ostala kupčija Kranjcem in Hrvatom iz Pri- morja načeloma dovoljena.'" Pač pa se je država sicer skušala vmešavati v prodajo soli, pri čemer je zadela tudi tiste, »ki so bili doslej upravičeni uvažati ceneno sol iz Ba- kra«.'2 Priprave iz 1765 kažejo na to, da je država nameravala vzeti v roke tudi trans- port." Položaj, ki je nastal v teku merkaiitilistič- nili posegov državnih organov v gospodar- stvo, osvetljuje patent o soli za Kranjsko iz 1778, ki načeloma vzdržuje v veljavi tudi prejšnje patente. Uvedena so skladiščna me- sta, ki jih vodi glavni zakupnik po svojih založnikih. Skladišča se oskrbujejo sama, s posebnim dovoljenjem (!) pa smejo prinašati sol iz primorskih skladišč tudi druge osebe. Za vsako nedovoljeno prinašanje soli so dolo- čene stroge kazni: zaplemba soli, stopnjujoča se denarna kazen po številu ponovitev in za- plemba transportnega sredstva. Ob neizter- ljivosti kazni se je lahko izrekla kazen pri- silnega gradbenega dela v trdnjavah do treh let. Ce bi se pa tihotapci združevali ali pa — čeprav posamič — oboroževali, je bila možna najvišja kazen v primeru ponovitve — deset let težkega zapora v okovju.'" Ta patent je bil vsaj načeloma v veljavi še 1817. Kmalu po izidu tega patenta je bil 1780 ukinjen zakup pristojbin od soli in je bilo kupčevanje s soljo — s pogojem, da so bile plačane mitnine — zopet bolj sproščeno.'" Kranjci, posebno pa Ciči so se sploh držali nekdanjih solnili mej in trdili, da smejo pri- hajati z morsko soljo do Drave in so to de- jansko izvajali (med drugim so prihajali v okolico Maribora in do Apač). Mariborska Kresija je opozorila ljubljansko, da veljajo 8 ČASOPIS ZA SLOVENSKO K R A J i: V N O ZGODOVINO KRONIKA solne meje po pateiitu iz 1784.'« Za tovor- jenje soli v državni režiji so izhajali sirogi predpisi, ki naj bi tovornikom preprečili pri- laščanje tovora." V francoski Iliriji je bila sol državni mo- nopol. Ker je obmorsko solarstvo v Istri in Kvarnem po propadu Benetk (1797) nazado- valo in so dovažanje po morju lahko motili Angleži, so Francozi pospeševali popravilo ilirskih solarn, toda ovirali so izvoz morske soli im ozemlje, ki je ostalo pod Avstrijo, zlasti torej na celjsko in celovško območje. Uvožena sol, kf so jo skušali dobiti po za- sebiiih posredovanjih, je bila dejansko »an- gleška«, kolikor so Angleži uvoz dopuščali; prihajala ni v promet samo po dovoljeni poti, marveč tudi tihotapsko.'^ Po odhodu Francozov je na ozemlju Ilirije ostal v veljavi strog monopol. Na Kranjskem so delovali »solnj uradi«, ki so jim bili pri- deljeni prodajalci na drobno, pri čemer so se cene za prodajo natanko določale.'^ Po- sebna določila so izhajala za beljaško okrožje, ki je kot bivši del Ilirskih provinc spadalo še pod Ljubljano.*" Založišča za prodajo soli so bila v območju ljubljanskega gubernija: Beljak in Spital na Koroškem, Ljubljana, Novo mesto, Radovljica in Postojna na Kranj- skem. Promet na drobno je bil prost na Pri- morskem; v Istri, na Kranjskem, Koroškem in v civilni Hrvatski pa so bili postavljeni pooblaščeni prodajalci na drobno.^' Medtem ko so spočetka skušali beljaško okrožje pri- deliti območju morske soli (istrske solarne so bile zdaj v celoti avstrijske!), so v solnih uradih Beljak in Špital 1827 dovolili tudi jjrodajo halleinske soli po isti ceni kot mor- sko so 1.8- Nci področju ljubljanskega gubernija so po vsem povedanem skušali še nadalje v po- sebno močni meri obdržati promet s soljo v državnih rokah. Državna so bila ne le skla- dišča za prodajo na debelo, marveč je oblast hotela držati v rokah tudi prodajavce na drobno. Strogi monopolni sistem, prevzet od fran- coske uprave, pa ni ustrezal gospodarskim razmeram na Slovenskem. Tako so dolenjski kmetje 1816 zahtevali prosto prodajo za sol in nižje cene. Čeprav so oblasti na to za- htevo sprva odgovorile s preiskavo zaradi hujskanja in nedovoljenega zbiranja de- narja,*' pa je kmalu postalo očitno, da bo treba popustiti. 26. sept. 1818 so način pro- daje omilili. Trgovina »na debelo« je ostala pridržana »cesarsko kraljevim založiščem«, ki so jih vodili »oskrbniki prodajanja soli«. Prodajna cena iz teh založišč je bila nekoliko znižana. Sproščena pa je bila prodaja na drobno, vendar s tem, da se na Kranjskem ohranijo obstoječa solna založišča (tudi za prodajo na drobno) vse dotlej, dokler se ne pokaže, da jih je moč brez škode ukiniti.*'' Nasprotno ]ia je bila v naslednjem letu še post rožena prepoved uvoza tuje soli, češ da je pričakovati, da bo glede na zaloge in po- večanje domače proizvodnje mogla državna finančna uprava izhajati brez nje.*" Isto- časno pa se je prodaja donuiče soli na drobno sploh sprostila. Tako imenovana »prosta kup- čija s soljo« (Salzfreiliandel) je bila dejansko samo oblika državnega monopola, ki ni segal v prodajo im drobno. Država pa je zasegla vso produkcijo soli in imela v rokah trgovino na debelo. Medtem ko so taka načela uvajali do 1827 le s predpisi za nekaj dežel, so jih s tem letom posplošili in prešla so nato tudi v Carinsko in državno-monopolni red iz 1835. Ta red je s svojimi glavnimi načeli o držav- nem monopolu ostal v veljavi še po marčni revoluciji in do začetkov XX. stoletja.*" V tem času pa monopol spričo razvoja novih transportnih načinov nima več zveze s to- vorništvom in skoraj nič z njegovim nasled- nikom — furmanstvom. Zaključki. V dobi do nastanka železnic (druga polovica XIX. stoletja), predvsem pa v dobi do nastanka velikili komercialnih cest z vozovnim prometom (XVIII. stoletje) sta bili kmečko tovorništvo in kupčevanje s soljo, zlasti pa zamenjava soli za žito nu>d morjem in približno mejo Drave med najbolj bistve- nimi potezami slovenskega gospodarstva, ki navezujejo brez dvoma na tradicije iz dobe. Hrušica, Očkova liiša (Iz fototckc Etnograf. muzeja v Lj.) 9 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ko nam te dejavnosti na podlagi zgodovin- skih virov še niso neposredno izkazane. Ce- lotna gospodarska struktura Slovenije je pri- šla iz ra\aiotežja, kadar so skušali te dejav- nosti znatneje omejevati in vedno znova jih je bilo treba sprostiti. Odkar se je pojavila država s svojimi fi- nančnimi zahtevami, sicer ta dejavnost ni bila nikdar popolnoma prosta. Vendar so imele omejitve lahko zelo različne stopnje: pritegnitev proizvodnje ali deleža pri pro- izvodu v roke države; nalaganje posrednih davkov na promet; solna pota in meje; urav- navanje ponudbe; uvedba monopolnih zalo- žišč, ki so diktirala cene, ki pa so samo v primorskih mestih zalagala tovornike, nakar je bil promet prost; strožje oblike monopola, ki so skušale zajeti neposredno ves promet itd. Slovenski kmet se je v posameznih polo- žajih moral znajti, kakor je vedel in znal in ostre meje med tovornikom in tihotapcem najbrž nikdar ni bilo. Slo je skozi stoletja za nenehna trenja med zahtevami državne bla- gajne in nujnostmi gospodarskega življenja, ki jih je zastopal slovenski kmet. Kadar je bil neposredno izzvan, je kmet uveljavil svoje interese tudi s silo in ne brez uspeha. Fran Ilešič — ki je očitno pripisoval Lev- stikovi domišljiji precejšen del sestavin zgodbe o Martinu Krpanu — je po tedaj zna- nem zgodovinskem gradivu skušal datirati pogoje za nastanek osnovnega jedra v prvo polovico XVIIL stoletja.^' Po vsem doslej po- vedanem pa so bili pogoji bolj ali manj dani vse od srednjega veka do XIX. stoletja. Ce bi nam bila glavni smoter razpravljanja čim preciznejša datacija zgodovinskega jedra, bi nas taka končna ugotovitev morda raz- očarala. Toda ali prav ta ugotovitev ne daje povesti o Martinu Krpanu tem večji pomen? Ali je ne dviguje čez pomen slučajnosti in epizodičnosti do mnogo značilnejšega in splošnega pomena, splošnega tako časovno kot krajevno? Tak splošnejši pomen neka- terih sestavin povesti — zlasti soli — se kaže tudi v samem ljudskem pripovednem izro- čilu, v katerem nastopa sol tudi v drugih značilnih zvezah.** Sicer pa tudi oseba tiho- tapca-junaka z nedavnim odkritjem povesti o Lölu Kotliču v Reziji,*' ki kaže mnoge po- dobnosti z Martinom Krpanom, utrjuje svoje mesto med splošnejšimi motivi ljudskega iz- ročila. Ne izključujemo možnosti, da bi se ta ali ?na sestavina zgodbe o Martinu Krpanu mo- gla časovno in morda celo krajevno opre- deliti. Ze zdaj nas posameznosti zgodbe spo- minjajo na resnične zgodovinske dogodke: na borbe z iblajtarji, na ponovna pisma, ki so dovolila tovoTJenje soli, na pot iz Bakra, na majhna kljuseta, na redne trgovske poti iz Trsta čez Kras. Celo domnevni Turki med tržaškimi iblajtarji nas nekoliko spominjajo na Brda\"sa, ki zopet spominja na že na pol mitičnega Pegama. Pa tudi če nam uspe razložiti in datirati vrsto posameznosti, s tem splošni pomen zgodbe ne bo niti najmanj prikrajšan. V zgodovini kmečkega to vor jen ja soli in kupčevanja z njo je imel vsak posa- meznik vsaj nekaj potez Martina Krpana. S tem pa Martin Krpan ni le utelešenje sloven- skega tovornika ali tihotapca, marveč tudi predstavnik stoletnih osnov starejše sloven- ske gospodarske zgodovine. Še več. Koder se je premikal tovornik s soljo, je povezoval kraje, v katerih je živela slovenska beseda in v politično razbitih pokrajinah je prav on prispeval k medsebojnemu spoznavanju in vsaj k zavesti jezikovne skupnosti. Ali ni širša gospodarska meja morske soli, ki jo je raznašal slovenski tovornik, pripomogla k čvrstejši gospodarski povezavi dežel, iz ka- tere je pozneje rasla slovenska narodna za- vest? Ali ni po tej poti Martin Krpan tudi predstavnik starejših gospodarskih podlag, ki so po svojih učinkih vplivale na oblikova- nje slovenske narodnostne celote? OPOMBE * Podrobneje o tem prvem delu te razprave, ki je pod istim naslovom izšel v Kroniki X/3-1962, str. 129—144. Medtem sem v zbirki listin DAS ugotovil tudi originalni akt kralja Ferdinanda o odpravi solnih komor z dne 1. novembra 1536; s tem je treba dopolniti podatke v prvem delu razprave, op. 113 in 114. Ukinitev je bila vezana na odobritev zvišanega nabitka, razen tega pa je kralj postavil pogoj, da stanovi iz 6-letne odo- britve davkov (recesa) rešijo z obročnim odpla- čilom iz zastave deželnoknežji nabitek na živino v Ljubljani, ki je bil zastavljen za 34.000 ren. gld deželnemu glavarju Janezu Kacijanarju; za ta namen je bila stanovom prepuščena tudi 6-letna pomoč Goriške. (Zaradi Kacijanarjevega poraza v naslednjem letu je vprašanje, kako so ta po- goj dejansko izvajali.) V tem smislu je treba precizirati podatek v zgoraj citiranem prvem delu razprave na str. 140, ki je bil delno povzet po Dimitzu. — Listina je uvodoma formulirana nekoliko nejasno, kakor da bi bile solne komore na Kranjskem; to je najbrž zavedlo Dimitza, da je komoro postavil v Ljubljano. Da so bile ko- more dejansko v obmorskih krajih, je iz drugih virov jasno in sem to že v dosedanjih tekstih upošteval. 1. Poročilo o tem je ohranjeno v dveh varian- tah, konceptu in čistopisu pritožbe 28. 3. 1609 (gl. op. 2), vendar ni jasno, za katero leto gre; prim, tudi A. Dimitz, Gesch. Kr. III, Ljublj. 1875, str. 438. — 2. 28. 3. 1609, DAS St. a. f. 208a. — 3. Ibid. — 4. 21. 7. 1609, ibid. — 5. Kot v op. 2. — 6. 26. 6. 10 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA 1610, DAS St. a, f. 208a, dalje spodaj navedeni spisi o odpravi. — O rodbinski posesti v Brki- nih, zlasti S. Vilfan, Zgodovinske slike iz Brki- nov, Kronika 1/1955, str. 127. — 8. Kot v op. 2. 9. 8. 9. 1609, DAS St. a. f. 208a. - 10. Nedat. be- ležka argumentov za kranjske odposlance 1610 in nedat. duplika odposlancev proti koncu 1610, DAS St. a. f. 208a. — //. Nedat. beležka kot v op. 10. — 12. B. Grafenauer, Zgod. slov. nar. Ill, 67. — 13. Kakor navaja za Trst 1563 A. Globoč- nik, Übersicht einer Verwaltungs- u. Rechtsgesch. d. L. Krain, Ljubljana 1893, str. 55. — 14. Kot v op. 2. — 15. Ibid. — 16. Kot v op. 9. Po prejšnjem črtanem besedilu koncepta so kmetje nameravali napasti Trst in se tam polastiti zalog ali pa raz- rušiti solarne. — 17. Nedat. beležka kot v op. 10. O nadaljnjem prim, medtem tudi B. Grafenauer, Kmečki upori na Slovenskem, Ljubljana 1962, str. 284—286. ,— iS. V prvotnem konceptu je pove- dtino, da so iblajtarji kmete napadli ter jim skušali odvzeti konje in drugo, kar so imeli; ta trditev je črtana, ostala pa je navedba, da so iblajtarji tovornike »fürgewart«, kar bi lahko pomenilo samo, da so jih opazili. To pa bi bilo za postopek kmetov tudi psihološko šibka raz- laga. Smiselno bo najbolj prav, če tekst preve- demo, da so kmete ustavili. — 19. Črtano: »jim odvzeli plen«. ~ 20. 26. 6. 1610, DAS St. a. f. 208a. — 21. Nedat. po 26. 6. 1610, ibid. — 22. Da- tum ni točen; 20. 6. je bila sreda. Gre za opis po spominu in pripovedovanju. — 23. Mohame- danci poznajo obrezovanje, ki je razširjeno po vsem svetu, razen po Evropi in po ne-semitski Aziji. »Neob rezan« je pri Arabcih psovka. Funk & Wagnalls, Standard dictionary of Fol- klore, Mythologie and Legend, New York 1949 pod Circumcision. — 24. 26. 6. 1610, DAS St. a. f. 208a. — 25. Razlike po prvotnem osnutku: v pr- votnem besedilu so iblajtarji označeni kot Spä- her oder Überreiter, popravljeno v Aufseher oder Überreiter. Napad iblajtarjev na kmete je bil prvotno opisan obsežneje: trgali so kmetom z vratu mošnje z denarjem, ki jih kmetje nosijo običajno na prsih, obešene na vrvici (gradivo za kmečko nošo!), jim celo odtrgovali pasove in nože ter rezali pasove. Kmetje so udarili plat zvona, ko so udarili na iblajtarje. Iblajtarjev je bilo vsega 22. Prvotno poročilo je trdilo, da so l)ili spočetka vsi iblajtarji v trgu, a jih je dva- najst ušlo. Po popravku jih je prišlo v trg deset, drugi so že spočetka ostali zunaj. Po prvotnem besedilu so bili trije obleganci med borbo samo ranjeni, po poznejšem popravku pa takoj mrtvi. Črtana je navedba, da so mrtve iblajtarje naj- prej zložili na profaniranem pokopališču in da so jih nato pokopali v skupni veliki jami, prav tako je pri označbi Turki dosledno črtan prista- vek »in pogani«. Črtana je tudi pripomba, da bi nastal grozen pokol, če bi kmetje dohiteli onih dvanajst pobeglih iblajtarjev. — Kar zadeva premike iblajtarjev, gre nedvomno za popravek prvotnega opisa, kakor ga je poznal pisar. Glede drugih popravkov je včasih težko presoditi, ali prvotni zapis ni bil točen ali pa so koncept po- pravili le zaradi krajšanja ali pa morda zato, da jih na dvoru ne bi prijemali za besedo. — 26. O postopku med deželnim knezom in stanovi, gl. S. Vilfan, Pravna zgodovina Slovencev, Ljub- ljana 1961, str. 327. — 27. Nedat duplika, DAS St. a. f. 208a. — 28. Grafenauer, Zgod. slov. naroda IV. 94; isti. Km. up. 315; Zgodov. narodov Jugo- slavije II., Ljubljana 1959, str. 762. — 29. DAS St. a. f. 208a. — 30. Cit. ob dosedanjih izvajanjih tudi v 1. delu. — 31. 16. 1. 1610, DAS St. a. f. 208a. — 32. Akti na pregledanih mestih niso ohranjeni v celoti; uporabljeni so: 14. 4. 1610, 17, 7. 1610, 26. 7. 1610, 6. 12. 1610 in nekateri drugi v DAS St. a. f. 208a in 102/2. — 33. 4. 12. 1610, DAS St. a. f. 208a (resol.). — 34. 4. 12. 1610, prav tam (odg.). — 35. Čeprav mi končni akt za zdaj ni znan, je iz poznejših dogodkov jasno, da je bila solna komora tedaj dokončno odpravljena. — 36. Dva poznejša izvlečka, najbrž po 1640, DAS St. a. f. 513, 513b. — 37. Nedat. DAS St. a. f. 513; nadrobnejše številke o teh količinah kot tudi sicer o proizvajanih in prometnih količinah. — F. Gestrin, Trgovina slovenskega zaledja ... av- torjev tipkopis, zlasti stran 33. — 38. Izvleček v DAS St. a. t. 513b. — 39. DAS St. a. f. 513, zlasti akti U. 8., 7. 10., 14. 10., 1625; 14. 8. 1626 in nedat. poročilo o količinah soli, ki jo je kupil Angelo della Porta. — 40. Prim. J. Zontar, Kranj 199 do 200. A. Globočnik o. c. 98 navaja, da je bil apalt uveden 1625 in da je kljub protestom stanov ostal v veljavi do 1661, le da so Kranjci dosegli po- pust pri carini na sol. Ker virov ne navaja, je navedbo za dobo 1625—1634 težko preveriti; da je bil položaj pozneje nekoliko drugačen kot meni Globočnik, bodo pokazala naslednja izva- janja. — 41. Vilfan PZS 318. — 42. DAS St. a. f. 513. — 43. Po nekem podatku v DAS St. a. f. 513 je bil pričetek novega sistema 21. 9. 1535. — 44. DAS St. a. f. 513. — 45. 28. 7. 1638, DAS St. a. f. 515: 5. U. 1655, vlož. prav tam med akti za 1657. — 46. DAS St. a. f. 513. — 47. 25. 12. 1636, ibid. — 48. 9. 6. 1638, ibid. — 49. 23. 7. 1638, ibid. — 50. DAS St. a. f. 513. — 51. H. Srbik, Studien zur Gesch. d. österr. Salzwesens, Innsbruck 1917, str. 98; Globočnik o. c. 98; Dimitz, Gesch. III, 458. — 52. Valv. Die Ehre II, 211. — 53. Isti, II, 214/215. — 54. Gl. prvi del te razprave pri opombi 62. — 55. Valvasor, Die Ehre XI, 523. — 56. 7. 6. 1560, DAS Viced, a. I. f. 62/XXV. — 57. 12. 5. 1573, ibid. — 58. Npr. 4. 5. 1627, DAS St. a., bivša škatla St. Servolo I, f. 520/14. — 59. Grafenauer, Zgod. IV, 95. — 60. Glej poglavje o solni meji v prvem delu te razprave, str. 135. — 61. Srbik o. c. 211 si. — 62. DAS St. a. f. 513b. — 63. Ibid. — 64. E. H. Costa V MHVK 1862, str. 71 si. z na- vedbo literature. Patenta 20. 4. 1718 in 17. 12. 1721, navedena tudi v zvezi z aktom po op. 69. — 65. Pat. 14. 12. 1737, Costa 1. c.; F. Vrhovec, Ljub- ljanski meščanje ..., Ljubljana 1886, str. 192. — 66. Ibid. 194. — 67. Costa 1. c. — 68. Srbik o. c. 212—219. — 69. 29. 10. 1746, DAS St. a. f. 513b. — 70. Srbik o. c. 210. — 71. Fat. 22. 6. 1752 po Costa 1. c. — 72. 20. 12. 1765, DAS St. a. f. 515b. — 73. DAS St. a. f. 513b k temu letu. — 74. Sammlung aller k. k. Verord. u. Ges. 1740—1780, VIII, Wien 1787 pod datumom. — 75. 7. 6. 1780, li KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO K1IAJEVNO ZGODOVINO MALj, lU'g'. 1. 44. Idi. 141: prim. Zoiitar. Kranj .253. — 76. MALj. I'>eg. I, 139. Potek solne meje iz 1784 n\i ni znan. — ?7. 4. 2. 1792 in 20. 6. 1792, MALj. Reg. 1. 139. — 78. M. Pivec-Stele. I.a vie ('¦coiiomiqiie des provinces illvrieiincs. Paris 1930, sir. 226—240. — 79. 7. 5. 1815,'MALj, Norm. 1, f. 2 ill 25. 8. 1815, ibid. — 80. 15. 9. 1815, MALj. Norm. II, f. 3. — 81. 50. 8. 1816, MALj. Norm. I, 1. 5. - 82. 21. 2. 1817, MALj, ibid. — 85. J. Mai, Zgo- dovina Slovencev, Celje 1928—1940, str. 574. — 84. 26. 9. 1818, MALj. ibid. in tudi Samnd. XV, Wren 1820, str. 358. Podlaga je odlok 8. 8. 1818, Aeljaven za kraljestvo Ilirijo. Prim. Mischler- Ulbrich, österr. Staatswörterlnicli IV, Wien 1909, str. 157 si. Za .Štajersko in Celovško okrožje so podobne odredbe izšle 1821. — 85. Samml. XII- XVII, Wien 1821, str. 223. — 86. Mischler-UIbricli 1. C — Lako je razumeti tudi podatke o »prosti« kupčiji s soljo, npr. Mal o. c. 574. 578: B. Paternu, F. Levstik. Martin Krpan. Ljubljana 1952, str. 72—73. — 87. F. Ilešič, O Martin Krpanovi »an- gleški soli«. Popotnik 24/1903, str. 50. — 88. 1. Gra- fenaiier. Slovenske prijjovedke o kralju Matjažu, Ljubljana 1951, zlasti str 74—75; razlaga Martina Krpana kot podobe trgovskega boja med bene- ško morsko in habsburško gorsko soljo je ne- koliko preozka — pri morski soli gre za elemen- tarno gospodarske interese slovenskega kmeta, torej borba ni samo med d\enia tujima silama. — Priin. dalje M. Matičetov. Kralj Matjaž v luči novega slovenskega gradiva in novih raziskovanj. Razprave SAZU. II. razr. 4. knj.. 1958. — 80. Za- pisul decembra 1962 M. Matičetov: Sodobnost 19'j3/3. — 90. Grafenauer, Km. iip. 332. PRIPOMBA IN POPRAVEK. K slovstvu, na- \edenem v Kroniki X/3-1962, str. 144 je moč na- vesti še M. Iskra. Solarstvo slovenskega primorja. Proteus XXIII, 1960/61. str. 210—213. čigar težišče jo na naravoslovni in proizvajalni plati. — V prvem delu te razprave v citirani Kroniki je na str. 137. levi stolpec, 2. odstavek pomotoma i/padlo nekaj besed v zadnjem stavku, ki se mora ])ravilii() glasiti: Le če so tudi kapitali, vloženi v take podvige, ustrezali pojmu kapita- lističnega gospodarstva, je mogoče govoriti o pra- vili pojavili zgodnjega kapitalizma. j .\f()VO ŽFLEZARJENJE V FUŽLNAH POD JELOVICO V XIX. STOLETJU IN NJEGOV KONEC JOZI-; GASPERŠIC Plavži ali visoke peči (Hoch-, Floss-, Stich- öfen) kot sestavni del fužin ob velikem kla- divu ali norcu (Wallaschhammer) so nado- mestili v prvi četrtini XIX. stoletja v Želez- nikih, Kropi in Kamni gorici stare peči na volka (Stuck- ali Stücköfen). Volk (vouk), na Koroškem in Štajerskem masa, mera železa, die Mass iz latinskega massa ferri, je bil proizvod talivnih peči srednjega veka s podpihavaiijeiu talivnega ognja iz drv ali oglja v peči s pomočjo na- ravnega vetra ali s sapo iz mehov, ki jih je gonila človeška sila, dokler in koder niso znali ali mogli vpreči vodnega kolesa za pogon meha. Z naslednjim izumom vodnega pogona kladiva se začenjajo naše fužine, enote talivnih peči in kladiv. Talitev železove rude v taki peči je tra- jala do 18 in več ur in volk' je bil neko- liko otrpla gmota raznoogljičnega železa v približni obliki podolgovatega hleba, široke štruce ali kepe, težke do 50 ali 100, pozneje pa po naraščanju višine in vročine peči do 1000 in več kg. Talina je med žarilnim po- stopkom kapala in polzela v skledo — dno peči. se tam sesedala in strjevala v volka. Po končanem taljenju so odmaknili izpred peči na valjarjih ležeča, do 3 m dolga koni- časta mehova, ki sta pihala v peč skozi lon- čen ižel (iz Düse?), in predrli ilovnate prsi peči, da sta odtekla žlindra in odvečno su- rovo železo, ki so ga, kakor Zois v Bohinju,^ imenovali sinter. Nato so odtrgali volka z vroče »postelje«, pokrili njegovo še žarečo sredino z mešanico,' da se ne bi preveč shla- dila, in ga zvlekli pred peč ali naravnost pod kladivo. Ne cele dele volka so odbili ali za- tolkli, pri čemer naj bi se zopet izločil sin- ter in sploh manjvredno železo. Preveč ohla- jenega volka so morali za razsek vnovič raz- žariti. O tem, da so bili volk ali njegove po- lovice merska in obračunska trgovska enota, vemo iz Štajerske in Koroške, kjer železa niso plačevali po teži, pač pa po številu mas. V kranj.ski trgovini železa z Reko menda ni bilo takih primerov.'' Pač pa so pozneje šte- vilo volkov z dogovorjeno težo 1400 funtov napovedovali v davčnih fasijali. Omenjene- mu odvečnemu železu so na Štajerskem in Koroškem pravili graglach. ime, ki mu je Štrekelj razložil nastanek iz prvotnega fu- žinarskega korena.' Edino ohranjeno peč na volka, znano kot »slovenska peč« v Dnu nad Kropo, so odko- pali 1953 iz zemeljskega plazu ali usada na najnižjem ovinku gorske, do takrat skoraj dograjene ceste Kropa—Jamnik, kjer je le- žala pozabljena in neznana od konca XV, 12 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA sloleija. Kol liiliviiii |)ee za liohovcc iii o1)ra- tovala prav do zenicij.ski' kaliislrole, ki je prišla iic|)ričakovaiio in iicnadoina. in so po-I iein začeli graditi ali iianu'i;nali graditi vi Spo'dnji Kropi drugo peč na hohovec s kla- ; divoiii, Spodnjo fužino, s katero bi dobili j drugi urbarni objekt — neues Hammer da-¦ selbst; Hammer na Kranjskem ne pomeni j vedno le kladiva, tejuveč celotno fužino. Ra- i dovljiški urbar iz leta 1198, ki navaja v' Kropi dve »kladivi«, ima poznejši pripis z i isto roko, da je eno kladivo odpadlo. Od-i padlo kladivo je bila nedxoniiu) peč na \olka! v Dnu; nova fužina v Spodnji Kropi je šte-j vilo dopolnila. Za iJogon Spodnje fužine so nioi-ali zgra- diti visok in dolg jez iz velikili skal. pre- obokati vodotok verjetno že obstoječega ali v načrtu se nahajajočega Spodnjega (Benko- \ega) mlina in nižje doli speljati vodo pod tem obokom v novi, nad terenom in nad ko- Areal Zgornje fužine v Kropi, spremenjen v vrtičke in ograjen. Neviden je severno stoječi vigenjc Vice, južno od tod je zasula cesta temelj plavža imiilikacijami ležeči, iz skal in zemlje zgra- jeni Spodnji bajer. Ta dela so bila obsež- nejša, kot jili je nekoč, morda kakih 100 let prej, zahtevala gradnja pogona Zgornje fu- žine. Zato so označili njihovo dovršitev z vzi- davo kamim z letnico 1558." V zagonu dela za napredek so fužinarji ta leta prišli po- novno v spor z radovljiškim gospodom Die- trichstainom; rezultat je bil Ferdinandov rudarski red za Kropo, Kamno gorico in Kol- nico iz leta 1550.' Spodnji bajer, priča iz tistih dni, služi še danes. Nekdanja peč v Zgornji fužini v Kropi, ki jo je zgodovinar Anton Koblar* postavil v XIV. stoletje, je bila seveda na volka. Železnikarski peči na volka sta bili dve, a nič bi se ne smeli čuditi, če bi v Železnikih in njih bližini dobili ostanke Se starejših peči kot odgovor na vprašanje, kje so freisinški kovači dobivali volke za kovaču ice ali fužine Ob fužinah so bile shrambe oglja, rude in starega železu ob Sori. Omenjeni peči v Spodnjem in Zgor- njem koncu Železniko\ omenja Miillner do- stikrat. Dvakrat si ju je ogledal in 1775 opisal učeni Hacquct kot dve »Wolf — oder Stücköfen«.'* Bleyhaus under Stainbuchl v navedenem urbarju je bila peč na volka. Njeno mesto »pod Kamno gorico« bi bilo treba poiskati. Sled morda vodi na teraso nad cesto pri prejšnji klavnici, ali še višje, na staro rudišče Druóvec. Označbo Bleyhaus beremo večkrat pri Miillnerju; iz nje se je razvila beseda »plavž« za današnjo visoko peč. Izposojamo pa si »plavž« tudi za sta- rejše peči, ki niso bile plavži v strožjem po- menu. Iz lokacije »pod Kamno gorico« opra- vičeno sklepamo na še eno peč na volkaj Delo \ štajerski fužini sredi XV. stoletju, po risbi na svoboščinski listini za Vordernbcrg 13 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZG0 1J0\IN0 \(t\k alL masa. d{Huiu'vnü iz peči iz okrog leta 1538 ill 1)0 njej rekoiistruiruno dno (po Pircheggerju, str. HS) ondi, luunrcč na ono »pod lipo«, kjer je v XIX. sioletjn nastal ])lavž kot zamena za staro peč. Pr(^?delana v plavž ni mogla več biti peč na volka v Kolnici, ki je nehala delati sredi XVII. stoletja in je opustele luso obnovili. Vsakodnevno ohlajanje in zatem polnjenje ter kurjenje peči na volka, popravljanje prsi ali velikega dela prednje stene in dna, dnev- na izdelava iželov iz kep dobre, mastne ilo- vice'" in njihovo vstavljanje v prsi, da so se v ognju zapekli, zlasti pa zaradi načina peči ^elika potrošnja goriva — lesnega oglja in s tem redčenjem gozdov — razen za peči so trosile fužine oglje še za kladiva — spori med fužinarji in kmeti zaradi gozdov, so si- lili k spremembam postopka za pridobivanje železa. Nekoč nezaželeno nastajanje in od- metavanje surovega tekočega železa — siii- terja in graglacha pri taljenju rude v volka" je kazalo pot. Opazili so, da železovo rudo vso lahko pretale v sinter, če nič ne preki- nejo talitve in če izpuščajo taleče se železo sproti vsakih nekaj ur. Zajeti ga je bilo treba na posebnem oboku v peči na vcKlni strani. 1'ogled v dno peči ali v ležišče volka v slovenski peči v Dnu ki ga je bilo treba preluknjati za izpust j tekočega surovega železa. Tako železo se \ shlajeno strdi kot se sinter v pogače.Po- trebno razogljičenje otrdelega surovega že- leza z enkratnim, če treba z dvakratnim razžarjenjem jim ni bilo Jieznano opravilo. Novost pridobivanja tekočega surovega že- leza iz rude so poznali v Bucelinnijevih pe- čeh v Planini pod Golico že v XVI. stoletju,'* izkoriščali pa so jo na Koroškem že v XVII. stoletju, ko so grodelj znali delati tudi v; Plavžu pri Jesenicah in na Savi. Samo gro- delj pa so delali v XVIII. in XIX. stoletju na Javorniku. Triglavski in jelovški bobovec I Kropa po razglednici iz okoli 1900. Zgornja fužina je blizu : apside farne cerkve, Spodnja fužina blizu spodnjega roba ! slike v sredini \ pa je držal naše železarstvo na prejšnji stop- nji peči na volka zaradi svojih geoloških in metalurških posebnosti. V Eiseuerzu nad štajerskim Erzbergom so se oprijeli dela s tekočim surovim železom 1. 1751, medtem ko so pod Erzbergom to teh- niko začeli uporabljati med letom 1759 in 1762. Dotlej so dobavljale štajerske peči še železo v volkéh — masah. Z novo tehniko je padla v Vordernbergu poraba lesnega oglja od 225 "/o na 160*/», proizvodnja železa pa je zrastla za 60*/». Zaradi prednosti surovega železa proti volkom je preurejanje peči na novi način gladko potekalo, čeprav so bile še v zasebni lasti. Ostale pa so celo pri prejš- 14 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA nji višini do 5 metrov in niso zahtevale po- sebnih sprememb v ravnanju.'^ Ni čudno, da so naši železarji že 1771 zve- deli za novosti pri severnih sosedih in so sprejeli spomenico o uvedbi plavžev in vrh tega o uniji fužin pod Jelovico.'^ Toda bile so deležniške in v njih so imeli številčno večino nepremožni, v stroki nerazgledani deležniki — nekateri so bili nepismeni — in vse je hromila neugodna perspektiva rudnih zalog na Jelovici. Tako je misel na plavže pod Jelovico spet zaspala, pred unijo pa je fužinarje plašila globoka medsebojna neza- upnost. Od 1781—1797 utihnejo poročila. Medtem je Zois v Bohinju prehitel naše fuži- narje, ko je 1789 podrl svoji enajst čevljev visoki peči'« na volka v stari Fužini in na Jfz, rake, skrinja in veha Srednjega mlina v Kropi iz kamnov Zgornjega |)lav/a Bistrici in je po nekaterih preizkušnjah, en- krat na Javorniku v svoji tamkajšnji visoki peči z bohinjskim bobovcem zgradil 1791 na Bistrici visoko peč ali peč na prebod, kakor je Vodnik prevedel Stichofen, z višino 22 čevljev. V zvezi s to reformo je preuredil svoje bohinjsko rudarstvo in dal napraviti tudi karto rudnih revirjev.'' Plavžu v Bohi- nju je služil za vzorec koroški plavž v Löl- lingu pri Hiittenbergu s profilom in opisom. Na nove opomine rudarske oblasti so pre- delali v Zgornji Kropi peč po novem kopitu — nach neuem Fuss —, pa so jo Se isto leto popravili nazaj na stari način. Pri takem motoviljenju se spomnimo na desetletja po- skušenj s plavži, graglachom itd. na Koro- škem, Štajerskem in pod Karavankami. A 27. junija 1815 so v fužinski knjigi (Streu- Spominski kamen v bajerjn Spodnje fužine iz leta l'"H vverksbuch) Zgornje fužine v Kropi zapisali pogodbo z mojstrom Lukom Poglajenom, da za 24 goldinarjev predela staro peč na novi način. Obe fužini sta potem akordirali Luko za nadaljnji dve leti, iz česar sklepamo, da je bil Poglajen ta čas nekak delovodja plav- žev in strokovni svetovavec fužinarjev.'* Zgornji plavž je bil visok 16, spodnji pa 18 čevljev. Leta 1815 sta fužini prosili škofijo, da smeta obratovati ob nedeljah in prazni- kih, ker plavžev niso mogli ugašati. V Kamni gorici »pod lipo« so predelali peč na volka isti čas. V poročilu o Železnikih od leta 1819 piše Miillner, da v tamkajšnji Zgor- nji fužini nočejo ničesar slišati o plavžu, čeprav jim rudarska oblast kaže na Spodnje Železnike pa tudi na Kropo in Kamno gorico, kjer delajo nove peči s pridom. Še 1828 se ni moglo obrazložiti nasprotovanje plavžu v Zgornjih Železnikih, a 1833 poroča Pren- ner'^ o dveh plavžih v tem kraju, iz česar sledi, da so si tudi ti deležniki premislili. Medtem so si železarji severno od Drave omišljali izboljšave v plavžih kakor dovoz rude z železnico namesto s konjsko vprego, dvigala za rudo in oglje namesto nošnje, gradnjo obstojnejših peči iz odpornega ser- pentina, bakrene ižele namesto lončenih, Bajer Spodnje fužine 1 15 KKONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Notranjščina valjavnicc na Jeseuovcu s štirimi stavlvi valjev skrinjasta pihala so zamenjala mehove iz ustrojenih kož. Tudi železarne takraj Jelo- vice, ki so jiii dušile nekatere temeljne sla- bosti in pomanjkanje rude, so si pomagale, da bi vzdržale. V Železnikih si je Johan Glo- bočnik, potem ko si je pridobil večino dele- žev obeh fužin, zgradil 1858^" valjamo za žebljarske čajne in palice, za katere sta mu dajala grodelj oba plavža. Globočniku se tudi pripisuje zamisel ogrevanja sape v plav- žih in pečeh in oskrba bakrenih iželov. Va- Ijarna v Kropi, postavljena 1. 1876,^' ustanova in last Spodnje fužine, je zahtevala odstra- nitev plavža.^^ Z valjarnama so prenehale delati fuiinice, ki so tenile z lažjimi kladivi palice v čajne; tako je obstalo v Železnikih, 5, v Kropi pa 7 fužinic. Pri Zgornji fužini v Kropi so opustili okrog leta 1850 starodavna velika in nerodna koiučasta mehova in mon- tirali v prizidku na severnem koncu fužine »inašino«.^^ trdno stoječe trodelno skrinjasto pihalo (Kastengebläse), ki je nepretrgoma in umerjeno dajalo močno sapo. V tek je »ma.šino« poganjalo veliko vodno kolo s korci Valjavnica na Jesenovcu pri Železnikih iz leta 1858 {slika- na pločevini) na spodnjo vodo. Pokrovi teh skrinj so se dvigali in vgrezali v trodelnem izmeničnem ritmu, vsrkavali zrak in ga potiskali po vko- l^anih ceveh, da je puhal v ognje treh peči. Delovanje plavža v Zgornji fužini v Kropi je opisal i)o sjiominu \alentin Žmitek, prvič leta 1940 in drugič leta 1962. Prvi zapis iz Žmitkoviii rodoviuh spominov je natisnil kroparski Zadrugar 1940. Pisec se je rodil 1. 1867 in živi kot zasebni uradnik v pokoju v Domu na Bokalcah pri Ljubljani, od koder je letos zopet ponovno obiskal kraj mladih spominov. Njegov praded Gregor se je pri- selil iz bohinjske Srednje vasi v Kropo in imel tu žago nasproti Pungarta in najnižjega Turbina valjavnice v Spodnji fužini v Kropi iz lota 1876 vigenjca s tem imenom pod Spodnjo fužino. Ded Matevž je bil žebljar.ski trgovec, poštar ali pošterovec^'' in mali fužinar,^' oče Šimen pa je bil žebljar, ravnavec žebljarskega orod- ja in ljudski knjigovez.^* Številna družina je stanovala v Kotlu nad Zgornjo fužino, kamor se je slišala pesem kladiv, so ropotale cokle kovačev in škripale sani oglarjev, vmes pa je šumela voda neštetih jezov in koles. Plavž v Zgornji fužini je po Miillnerjevem poročilu zadnjikrat talil rudo 20. maja 1880, potem ko je delal 65 let,^' oni v Spodnji fužini pa je ugasnil nekaj let prej,^* 1872 ali 1873, ko so ga morali zaradi valjavnice po- dreti. Z ugasnitvijo plavža v Zgornji fužini ni utihnilo veliko kladivo, ker so delali z njim in z varilno pečjo vsaj še leta 1890, kar 16 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA se vidi iz knjige s pogodbami zadnjega fu- žinskega ravnatelja Karla Pibrovca s fužin- skimi delavci. Morebiti so kupovali grodelj iu staro železo omašine« itd., narejena z brega potoka, je v zadnji vojni izginila, ko so jo poslali v Ljubljano modelerju prof. Severju, da bi po njej naredil maketo, do česar zaradi vojne ni prišlo. Njena značilna znaka, kamina obeh peči po fotografiji iz leta 1912, so žal 1919 ali 1920 razstrelili in porušili kot gradbeni material rak in male elektrarne v Srednjem Konservacija plavža v Železnikih mlinu. Temelj plavža, zasut pod robom nove ceste, bi morda kazalo izkopati. Žmitkov opis dela se nanaša na Zgornjo fužino v Kropi, velja pa mutatis mutandis tudi za druge fužine s podobno ureditvijo in okolnostmi. Plavž so pri nas imenovali s po- sebnim imenom »linova peč«, bržčas zaradi velike line, ki ga je vidno krasila na vodni strani za razliko od starih nižjih peči. Videti jo je na fotografijah plavžev v Kamni gorici in Kropi. Na maketi v juuzeju jo vidimo kot odprtino do žrela, skozi katero je bunavec vsipal v plavž rudo in posebej oglje. Ruda je morala biti čista, prebrana, zdrobljena do orehove debelosti in izprana. To delo so opravljali stari možje, prejšnji žebljarji ali Fužinski rudni voziček v Železnikih fužinski delavci. Korito za pranje rude iz hrastovega debla je ohranjeno pod vigenjcem Vice. Za pripravljanje in mešanje rude je fužiim imela s kamnitnimi ploščami tlako- van prostor pred rudnimi bajtami v fužini, ki so bile last posameznih fužinarjev. Za do- voz pripravljene rude v plavž je bil name- njen železen voziček, v katerega jo je naložil basavec. Voziček v Kropi je po Žmitkovem opisu visel na močni žici^' in se je dal po- tisniti skozi lino nad žrelo v plavžu. Ko je basavec porinil voziček nad žrelo, je sunil z nogo v premično dno vozička, da se je od- veznilo in je ruda zdrknila v plavž. Oglje, bukovo in na polovico zmešano z lažjim smrekovim, je naložil basavec v kolpernu v velik merni koš, ki ga je v samokolnici pripeljal na plavž in stresel oglje v žrelo. Dohod na Zgornji plavž so omogočale deske, položene preko rak. Z mostu s poti na Zgor- nji bajer se je prišlo na rake po eni ali dveh stopnicah. Pot z mostu po rakah do bne je bila kratka in razen basavca ni smel nihče stopiti nanjo. Ko je basavec prvič izsul rudo, Zgornja fužina v Kropi po ustavitvi obrata (slika iz leta 1904; Zadrugar, 1935) 17 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJICVNO ZGODOVINO Fužinica v Poljaiiki in njeni žlebovi in za njo oglje, je dal plajerjem^'^ spodaj znak z iidarcem kladiva, privezanega na vi- sečo železno ploščo. Dvakrat je udaril po drugem in trikrat po tretjem usipu rude in oglja. Potem so vsi čakali določen čas, ne- kako dve uri, da se je ruda raztalila. Plajerji, ki so odgovarjali za talivno delo plavža, po takratnih pripomočkih niso imeli drugega merila kot čas, ki je potekel od zad- njega preboja plavža ali od zadnjega basav- čevega znamenja. Ko sta minili dve uri ali drug določen čas, kar je basavec mogel raz- brati na dveh zvonikih, če ne, pa vsaj na enem — fužini sta v ta namen nagrajevali : Opuščeni plavž v Kamni gorici, podrl leia 1020 (Zadrugar, 1940) cerkovnika, ki je uro navijal — je po znaku ])!ajerjev hitro začel basavec bingljati po plošči s kladivom, kar je veljalo kot o])ozo- rilo. da je vsebina v peči zrela za preboj. Drogarji so prebili takoj peč na določe- nem mestu. Otroci iu gledavci iz Kotla so zavpili: »Že tolče!« in .so stekli na neki hod- nik »Za kabariieli« v višini poti gledat, kako »bo mleko teklo«. Blizu jih niso pustili. Iz- pust je bil malo niže, kot je zdaj zasut plavž. Kot najbolj težko je najprvo priteklo železo svetlo rdeče barve, za železom pa svetlo ru- mena žlindra, oboje v »fcociVce«, ki so ga poprej napravili drogarji iz suhe prsti in prahu v tleh pod prebito pečjo. Oboje se je razlilo po koritcu in se pričelo ohlajati. Zra- ven prvega koritca so pripravili za rezervo Se drugo, da bodo zopet ulivali, ko bo prva plošča ali fiata dovolj hladna. Koritce ali model je bilo kakih 140 cm dolgo, 25 cm široko in 6 do 7 cm visoko. Moralo je biti popolnoma suho, ker bi vlaga lahko povzro- čila eksplozijo, čemur je bil nekoč priča revež iz Železnikov, ki je izgubil po nepaz- ljivosti vid, ko je počila žlindra od vlage v koritcu. Hladečo se flato so privzdignili in ovili z verigo, da so jo potegnili vstran, kjer se je ohladila. Nato so žlindro odbili od železa. Žlindra je bila svetla, luknjičasta, gladka in precej lahka, da je marsikje služila namesto kamnov za pokrivanje ograjnili zi- dov. Tudi v prah za sušenje spisov so jo tu in tam drobili in mieli. Nato so »flato« surovega železa, ki so mu sedaj pravili »grodelj«, zlomili ali razbili na manjše kose, da so jo lahko dejali v Darilno peč ali frišarico, ki se ji zdaj pravi tudi pre- snovka. Taki peči blizu plavža sta bili dve, druga zraven druge, ena za rezervo, če so prvo popravljali. Pri varilni peči sta delala dva plajerja, čeprav nista bila popolna to- pivca kot plajerji pri plavžih ali pri nekda- njih pečeh na volka, od katerih so si izpo- sodili naziv. Ena od varilnih peči je nepre- stano gorela zaradi potrebe po hudi vročini in da je ni bilo treba kuriti, če bi ugasnila. Zato je delal prvi plajer podnevi, drugi po- noči. Peč je bila zgrajena iz trdega, odpor- nega kamenja kremena, ki so ga dobivali na Lancovem. Na prednjem delu so zapirale peč velike litoželezne plošče. Stala je nizko, pol- drugo ped od tal in je bila 3 m visoka: nad to mero se je podaljševala v zidan kamin, le nižji iu ožji kakor pri plavžu. Oglje za va- rilno peč je moralo biti smrekovo, ki je lahno in rado gori, ne tako kot bukovo, ki je težje in je iiezgorclo padalo v dno kurišča. Pred ognjiščem je bila nameščena litoželezna plo- šča za mizo ali polico, na katero so plajerji in poniagači devali razžarjeno lupo ali volka. 18 ČASOPIS ZA SLOVENSKO K R A J I-: V N O ZGODOVINO KRONIKA kot so rekli gmoti pri tem postopku, ko so jo vzeli iz ognja. Lnpa se je zvarila iz kosov razžarjenega grodlja in približno enake ko- ličine razžarjenega starega železa; obojega nmteriala je bilo približno 150kg.ä'a Preden so v peči zakurili, so morali odstraniti pepel in žlindro. Ko je bila peč razbeljena, je po- tegnil plajer s kavljem kose grodlja, že ne- koliko razžarjene, s prostora nad kuriščem, v ogenj. Z veliko lopato je vrgel nanje oglje, potem pa je z isto lopato pobral im tleh pri- pravljeno staro želez je ali reno in ga zmetal v peč. Vse želez je se je od velike vročine skoraj stalilo; plajer pa je vzel v roke žele- zen, 3 ali 4 cm močan in 2 m dolg, na koncu nekoliko razširjen in ošiljen drog in je z njim vse železje na ognjišču dvigal in skupaj spravljal. Trajalo je kaki dve uri, da je po- stal ta volk »zrel«, potem pa je plajer zaprl sapo, da se je zmes malo ohladila. Nato je z udarci kladiva na železno ploščo sklical pomagače: ogomoštra, udajavca in še kakega tretjega, da so z železnimi drogovi dvignili lupo iz peči na mizo. Ogomošter je prišel z velikimi kleščami, obešenimi na verigi na vzvodu, ki se je gibal od varilne peči do velikega kladiva, prijel z njimi lupo in jo peljal pod kladivo. Nato je udajavec s svo- jim drogom dvignil majhno zatvornico v žle- beh in je začelo, kladivo počasi udarjati na lupo. Vmes je ogomošter obračal s kleščami lupo, da bi se grodelj in staro železo pre- mečkala in se skovala v kos homogenega kov- nega železa. Ob težkih udarcih norca je te- koče železo lupe kar brizgalo naokrog. Zato je udajavec metal z lopato na lupo drobno žlindro in okujino, da je zavaroval lupo pred udarci kladiva, ogomoštra pa je varoval velik usnjeji predpasnik in so ga ščitila posebna očala. Lupa je postajala vedno bolj zvarjena in daljša. Potem so jo s sekal om ali dletom pod kladivom presekali v dva kosa, ki ju je kladivo vsakega zase še naprej kovalo v okroglo, nekako meter dolgo štruco, ki so jo imenovali mozelj. Oba mozlja so s kleščami v vzvodu prepeljali nazaj v peč, kjer so ju rdeče razžarili, potem pa ju posamič spra- vili nazaj pod kladivo, ki ju je v sredini prekovalo na 3 ali 4 cm debeline, da sta dala vsak po eno kepo, kakor so jima rekli. Vsaka kepa je prišla spet v ogenj varilne peči, od tam pa zadnjič v fužino pod kla- divo, kjer sta jih ogomošter in udajavec prekovala v Mange, palice, polizdelek fuži- nicain za žebljarske čajne ali šibike. Te 160—170 cm dolge in 4—5 cm debele palice s 4-oglatini prerezom so nosili iz fužin v cajnarice stari možje na ramah po 50 kg naenkrat. Njihov kamen za odmor pod vrtičem hiše v Poljanki ob poti v Kotel je Maketa /gornje iiižine v Kropi v Kovaškem muzeju pokazal stari tesar, Anton Ažman, Janezov brat. Fužinice »Streckhämmer« ali cajnarice, zadnji člen v fužinah, odkar so živele, so bile last posameznih fužinarjev ali njihovih družb ad hoc, sedma, to je zadnja v Kotlu, pa je bila na voljo malim fužinarjem. Fuži- nica je bila majhna fužina brez talivne peči s hitrim in lahkim kladivom. Kovač, cajnar, je razbeljene železne palice pomikal pod kladivom naprej in nazaj in jih sukal na obe strani, da so se tanjšale in daljšale, cajnarski podajauec pa je pazil na meh in ogenj, vda- jal ali jemal vodo ter podajal palice cajnarju Plavž in varilna peč Zgornje fužine v Kropi leta 1912 od zadnje strani 19 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KHAJENNO ZCODO\INO \ roke. Njuno delo jc hitro minevalo, dokler nista zvečer sortirala cajnov in jih vezala v butarice po debelosti: potem sta jih na ročnem vozičku odpeljala v shramlx> »go- spodu«. Včasih je bilo v fužinicah dela za dve izmeni cajnarjev, med katerimi so bili tudi kmečki ljudje. Po nastopu valjavnic so nekatere fužinice začele razpadati, druge so desetletje ali dve kovale velike žeblje ali orodje in se spremenile v sekirarice, kakor je bila Smelova, kmalu pa so vse preminile skoraj do plitvih temeljev. Preostala sta dva velika kamna iz zelenkastega porfirja, ki sta služila kot podstavek kladiva. Eden od njiju, s kovanim obročem, potegnjen s prvotnega mesta na sosednji travnik, je prosto viden, drugi je še v zemlji kot nekoč, pod nekdanjo fužinico v Poljanki. Nekaj več gradiva o fužinicah je po Zmitku prinesel Zadrugar 1940. Valjavnico so kroparski fužinarji kupili rabljeno nekje na Zgornjem Štajerskem. Se- stavljali so jo štirje pari valjev. Njen pogon je opravljala stara horizontalna turbina ne- znanega izvora. Voda na turbino je pritekala po navpičnem lesenem rovu iz žleba za po- gon fužinskega kladiva. Masiven vztrajnik z nad 2 m premera je imel tolik zamah, da so ga ustavljali z močnim lesenim drogom. Palice iz varilnih peči, ki so jih prej dobi- vale fužinice, so za valjamo razbelili v pri- merno podaljšani varilni peči in jih pod fužinskim kladivom razsekali v približno I Ravnatelj Zgornje fužijie v Kropi in svetnik Trg. zbornice v Ljubljani po letu 1850, J. L. Potočnik 30 cm dolge »caklje« v debelosti 3—4 cm. Odsekani cakelj je delavec vrgel s kleščami proti paru valjev, ki je bil najbliže vztraj- uika. Spretno ujetega je drugi delavec-va- Ijavec s kleščami vtaknil med valja, ki sta se vrtela vsak v obratni smeri. Nasproti čaka- joči valjavec je storil isto pri naslednjem ožjem paru valjev itd. Cakelj se je tenil in daljšal. Ko je šel skozi zadnja valja, ga je prijel s kleščami za to postavljeni fant in tekel z njim po valjavnici, da se ni zvijal in zapletal. Ko je bil fant s cakljem skozi, je prijel konec caklja s kleščami zadnji valja- vec in pomagal fantu, da sta cajii nategnila in zravnala. Potem so cajii razrezali v pol- drug meter dolge, gladke in okrogle šibike, ki so jih zložili in povezali v butarice okrog 25 kg teže. Valjavnica ni dohajala novih na- prav v železarnah v bližini iu po svetu in je po petnajstih letih obtičala. Likvidatorji Spodnje fužine so jo prodali za staro železo. Zgoraj omenjeni fant je bil 13-letiii Jurij Legat, ki 98-leten še živi kot upokojen žeb- ljar v Kropi. V zadnjih treh ali štirih sto- letjih ne pomni Kropa človeka take starosti. Kot valjavniški mojstri so bili prva leta na- stavljeni ljudje s Koroškega ali Štajerskega, ki jih je bilo treba dobro plačati. Od začetka je pa delal pri valjavnici (v bolcnu) doma- čin Lenart Bešter-Florjančnikov, najprej pri prvi progi, potem pa tudi na ostalih. Usposabljal se je s pomočjo fužinskega upra- vitelja Janeza Zupana-Bevca, s praktičnim delom, s prerisavanjem in študijem valjav- ničiiih delov. Po odhodu tujega mojstra je Bester stopil na njegovo mesto. Ko se je va- ljavnica v Kropi ustavila, je Bester odšel z družino v Železnike kot mojster v Globočni- kovi valjavnici, ki je še nekaj časa valjala. Ko se je tudi ta ustavila, je Bester odšel z družino v Ljubljano, kjer je nekaj pred prvo svetovno vojno umrl. Pri vodotokih, rakah in žlebovih za spe- Ijavo pogonske vode iz jezov, npr. iz Zgor- njega in Spodnjega jezu k fužinam v Kropi, so napravljali skrinje in s skrinjami vehe ali zatvornice. Mislimo si pravo, široko skrinjo brez pokrova in dna, vtopljeno v dno vodo- toka, kjer se prično z jezu žlebovi ali rake. Zajezena voda zasiplje skrinjo z blatom, pe- skom in drugim drobirjem, dokler ne začne teči po vrhu. Tedaj je treba dvigniti veho pri skrinji, ki zapira vodi pot v prosti, jalov tok, s čimer bo odtekla naplavina v strugo. To praznjenje skrinje se je videlo posebno pri nalivih. Veho v skrinji dviga vreteno, na katero se navija veriga, pribita na veho. A zatvoruičar obrača vreteno z železnim dro- gom, ki ga vtika v luknje na obodu vretena. Tako se veha z dviganjem odpira in s spu- 20 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA ščaiijem zapira. Teža vode ali naplavine pri- tiska zaviralno na veho. Skrinjo odpreii ali veho dvigniti je pomenilo Dodo vreči. Strešica nad veho naj bi varovala napravo in človeka v nalivih, kadar je treba najbolj hiteti. Zato si je Spodnja fužina omislila tehniške izbolj- šave zapiranja, izpuščanja, izkoriščanja vode itd.. Zgornja pa, ki ni več delala, je te stvari prepuščala žebljarjem iz prizadetih vigenjcev. Zdaj, ko teh ni več, so naprave v stari preprostosti odvisne od sredstev in do- bre volje tujih činiteljev. Vzdrževanje fužin, vigenjcev, mlinov ter njihovih vodnih naprav in koles, ki jih je samih bilo 50, je stalno zaposlovalo tesarje in njihove pomagače. Med njimi je ostal naj- bolj znan v Kropi rod Ažmanov iz Spodnje Lipnice, katerih opis in rodovnik je prinesel Zadrugar 1940, str. 106 do 110. Ti so zrasli s fužinarstvom od zadnje četrtine XVIII. stoletja in Janez Ažman, pravnuk prvega kroparskega Ažmana, r. 1878, u. 1955, je na- redil 1951/52 po spominu, fotografijah, ust- nih in pisanih podatkih maketo Zgornje fu- žine za Kovaški muzej. Izdelana v merilu 1 : 10 nam kaže plavž, varilno peč, »mašino« s pihali, kladivo in pogon v stanju, ko je fužina leta 1890 nehala delovati. Miillnerjeva knjiga str. 320 do 326 prinaša »fužinsko nomenklaturo« z izrazi pri pečeh, kladivu in vigenjcih, nabranih v pogovoru s Karlom Pibrovcem, zlasti pa iz arhiva v Zgornji fužini, ki se je ob Fibrovčevi smrti 1909 porazgubil. Besede so deloma slovenske, večinoma pa nemške in italijanske, ter pri- čajo, s katerimi deželami so fužine tehniško in komercialno občevale. Na drugi strani pa govore prav redki ostanki tehniških sloven- skih besed srednjeveškega železarstva,'' da so delovali tudi avtohtoni Slovenci v krajih, ki so sedaj nemški. Sto in več let pred koncem železarstva so tostran Jelovice izračunali, da imajo pri iz- delavi železa iz rude izgubo in da jih manj stane železo s Koroškega, da pa nekako iz- hajajo pri kovanju žebljev. Zaradi tega po- lagoma izginjajo rudarji z Jelovice, množe se pa nekoliko mali podjetniki v žebljarstvii, taki, ki sami kujejo žeblje in jih prodajajo, ali pa ki prekiipčujejo z žeblji in zaposlu- jejo po nekaj kovačev. Oboji so bili po koro- škem fužinsko-žebljarskem redu Marije Te- rezije iz 1759 »Störerji«, saj so motili stari rudarski red fužinarjev in so jih ti z rudar- skijn sodstvom preganjali. Od besede Stö- rer menda prihaja ljudski pojem »štera« za delo na naročnikovem domu, pa naziva »po- štar« v prvi knjigi oklicev župnije Kropa od 1823 do 1893 in pozneje »pošterovec« za male žebljarske podjetnike ali male trgovce z žeblji. Pozneje srečujemo tudi »žebljarske mojstre«, ki so prebili določeno dobo učenja žebljarskega kovaštva. Ob nediferenciranem, poznejšem nazivu »fužinski delavec«, dobimo v zgoraj imeno- vani oklicni knjigi'^ med 661 ženini 364 žeb- Ijarjev, ki jih vedno nazivajo s kovači, 6 po- štarjev in poleg 47 fužinarjev-posestnikov fužinskih deležev 9 plajerjev, 22 cajnarjev, 6 udajavcev vode (Wassergeber), 3 ogómo- štre, 1 basavca in 2 cajnarska podajavca ter 1834 edinega drozgarja Fortiča s koroških Vratc. Nadrobna statistika po knjigi bi ne- dvomno razodela, da je število diferenciranih fužinskih poklicev v drugi polovici XIX. sto- letja nezadržno padalo in da je tudi uvedba plavžev potem pa valjavnice v poklicih po- vzročila spremembe. O gibanju življenjske moči nekdanje žele- zarske naselbine še dvoje slik. Diagram, ki ga je prinesel Zadrugar 1940, str. 88, kaže 1720 ob prvem državnem štetju 1030, danes okoli 700 prebivavcev. Število se je v XVIII. stoletju dvignilo leta 1790 na 1230 ljudi, sredi naslednjega stoletja leta 1850 kljub posledicam prekucij in začetku tehni- ških preobratov na 1240 ljudi. Potem je šte- vilo prebiva vcev nezadržano padalo: 1880 na 1100, 1900 na 780, a 1930 na 578 ljudi. Zna- čilna je tudi vrednost fužinskih deležev. Ne- kdaj so jih po Zmitkovih spominih cenili po 600 ali celo 800 goldinarjev po deležu'' in so ob prenehanju fužin padli na 300 goldinar- jev in manj. Ko je ob prenehanju goldinar- ske veljave 1900 nastopila kronska vrednost (1 goldinar je bil 2 kroni), so bili deleži le še po 100 kron in manj. Le špekulacija dedičev in prekupcev jih je nekaj prodala Zebljarski zadrugi po 400 kron.'* Zadnji ravnatelj Zgornje fnžine v Kropi Karel Pibrovec (slika iz leta '.901) 21 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO OPOMBE /. Volka so na Štajerskem imenovali ])okvar- jeno maso. — 2. Glej članek Marije Verhičeve v kroniki 1956, IV. letnik, 1. zv., str. 6. — 3. Meša- nica v sredini mase je bila iz ogljene prsti, ilo- vice, prahu itd. — 4. O trgovini z Reko gl. Blaz- nikov sestavek v Loških razgledih 1962. — 5. Glej Pi, str. 12. opomba 24, spodaj. — 6. Glej sliko. - 7. O Ferdinandovem rudarskem redu glej sesta- vek v Kroniki. — 8. Glej sestavek o Gorenjskem železarstvu v XIV. in XV. stoletju v Kroniki št. 5, letnik Vil. — 9. Orvctographia carniolica 11. — 10. Za izkop ilovice se je pogodila cerkev sv. Le- narta z Zgornjo fužino in dobila zato en fužin- ski dan. Ilovico so kopali za cerkvijo. Pogodba za izkop ilovice je omenjena v Matriculi Paro- chiae S. Leonardi, Cropa, 15. junij 1685. — U. O besedi graglach prim, opombo 5. — 12. Po- gače so pravili strjenemu surovemu železu, glej op. 2. — 11. Glej separat Aleksandra Rjazanceva, Bobovci Julijskih Alp 1962. — 14. To in več o nastajanju plavžev v Wilhelm Schuster. Vordern- berg und seine technischen Denkmale 1959. Mon- tan Verlag. Wien. — /5, /8. Mü. str. 2?1~277. — 16., 17. Primerjaj sestavek Verhičeve o Bohinju. — 19. Prenner v Hohenwartovih Beiträge, zv. L, 1858. — 20. O valjavnici bratov Globočnikov na Jesenovcu pri Železnikih, ki so z njo in dvema frišarskima pečema zaposlovali. 56 delavcev, kro- parski Zadrugar 1934/35 na str. 102, v sestavku o Fortunata Warbt. Tam je tudi nekaj več za- pisano o valjavnici iz leta 1876 v Kropi. — 21. O tem jsrimerjaj poročilo v sestavku ;>Dva zna- čilna dogodka iz dobe propadanja železarske obrti pri nas« v Zadrugarju 1933/34, str. 26. — 22. Zmitkovi rokopisni spoinini. — 23. Priprava sredi XIX. st. je po pravici vzl)ujala vtis »niašine« in dela to še danes v maketi. — 24. O poštčrov- cih glej kasneje. — 23. »Malega fužinarja« so imenovali tistega, ki je imel le en fužinski delež. — 26. Za vezavo knjig, pesmaric, vzorčnih ška- tel ipd. si je dal prinašati iz Ljubljane usnje, papir, karton itd. Ohranila se je Mohorjeva »Ce- cilija« na koru. Sestrična mu je bila »Podnartov- čeva« Micka v Selcih, ki je slikala na steklo. Njen oče Gregor Hrovat je bil Zmitkov ded. Primerjaj Makarovičevo »Slikanje ljudskih slik na steklo na Slovenskem«, v Slovenskem etnografu, letnik XV, 1962 in Zmitkove Rodbinske spomine v Za- drugarju 1940. — 27. Müllner, str. 276. — 28. Po Zmitkovem rokopisu. — 29. Voziček za rudo iz Železnikov nima premičnega dna. — 30. »Plajer« izhaja po Schusterju, str. 75, iz plahen oder blä- hen, blasen. — 31. Glej opombe v Pirch. zgodo- vini »Das steirische Eisenwesen bis 1564«. — 31. a Staro železo za varilno peč je bilo po 1878 nekaj časa iz Bosne. — 32. Buch für die kirchlichen Aufgebothe der Ehen, ki se začne z letom 1823. — 35. Müllner, str. 289 in Zmitkovi spomini. — 14. Kronika Plamena, str. 18, 22, zlasd 28, 31, 35 in 56. Viri: Matricula Parochiae S. Leonardi Crop- j)a. — Ein Buch für die kirchlichen Aufgebothe der Ehen ... von dem ... Ordinariate Laibach ddto. 28. November 1822 z. Z. 1291 anbefohlen. — Radovljiški urbar iz 1498 v DAS. Literatura: Poleg literature, navedene v članku, še: Anton Globočnik: Der Berg- und Hammerwerksort Eisnern. Eine geschichtlich- statistische Schilderung in Regestenform. Lai- bach 1867. 22 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA NEKDANJI VRHNICANI . RAFAEL OGRIN Leta 1753 je cesarica Marija Terezija s po- sebnim patentom odredila, imj se popiše vse prebivalstvo po spolu, starosti in stanu. Po- pis so opravili župniki po svojih farah. Po tem popisu je imela Vrhnika tedaj 226 družin s 1401 prebivavcem. Od teh je bilo 711 mo- ških in 690 žensk. Po starosti je bilo 688 (49»/o) starih do 20 let, 530 (38»/») do 40 let, 92 (6.5 "/o) prebivavcev je bilo v starasti med 40 in 50 leti, 91 (6,5 «/o) pa preko 50 let.' Sko- raj polovica prebivavstva je sestavljala mla- dina in sicer je bilo 544 starih do 15 let in 144 od 16 do 20 let. Tako na Vrhniki sami kot tudi v vsej vrhniški fari je živelo tedaj več moških kot žensk. Ko so nato leta 1756 popisali vsa posestva zaradi poprave davčne osnove, je bilo med vrhniškimi posestniki le kakih 38 pravih kmetov, 178 pa je bilo poddružnikov in baj- tarjev. Po zaposlitvi je bilo med posestniki poleg trškega sodnika, mitničarja in poštarja še pet gostilničarjev, pet krojačev, šest čev- ljarjev, pet mlinarjev, dva krznarja, dva ključavničarja, dva tesarja, dva tkavca in po en branjevec, starinar, kuhar, mesar, so- dar, krovec, barvar, kovač in sodni sluga. Nadalje je bilo na Vrhniki še 39 čolnarjev.^ Med najstarejšimi kmečkimi rodovi so bili Jelovški. Ena veja je imela hišo ob vaškem potoku in je bila podložna logaškemu gospo- stvu. Druga je ijuela svojo hišo »na grabnu« in so zato rekli hiši »pri Grabenčanu«. Ti so bili podložni bokalški graščini. Prvi so bili logaški, drugi pa bokalški župani. Zadnji moški potomec prvega rodu, ki je umrl leta 1927, Gabrijel Jelovšek, dolgoletni vrhniški župan, je sestavil rodovnik, ki se začenja z letom 1428. Za prve štiri rodove, omenjene v rodovniku, nisem našel listin. Od leta 1584 dalje pa se rod lahko zasleduje po ohranjenih listinah in matičnih knjigah vrh- niške fare. Med leti 1637 in 1791 so gospo- darili po vrsti kar trije Jelovški z imenom Jurij. Ti so dvignili rod med najpremožnejše in najuglednejše vrhniške kmete. Okoli leta 1700 so si sezidali ob potoku mogočno hišo, o kateri pravi (Cankar, da je »zakleti gra- ščinj; podobna«. Po jožefinskem katastru je imel tretji Jurij 22 oralov orne zcjulje in 44 oralov travnikov in pašnikov. Letno je pri- delal 484 mernikov raznega žita in nakosil 686 starih centov sena.' Leta 1807 so Jelovški protlali svojo hišo ob potoku in si sezidali novo hišo ob Tržaški cesti pod hišno št. 183. Iz rodu je izšlo več duhovnikov, zdravnikov in pa zgodovinar Anton Jelovšek. Dva člana družine sta dobila ])lemstvo s pridevkom »Fichteimu«. Druga veja Jelovškovega rodu. Ciraben- čani, pa so ostali vedno na položaju srednjih kmetov in so izumrli leta 1856. Poddružniki so imeli poleg majhnega vrtička navadno še nekaj lazov. Ker so bile skoraj vse njive in pašniki v rokah veljakov in kmetov, so mali ljudje že ob koncu XVI. stoletja na lastno pest iztrebili Košaco in zemljo ob Beli in si napravili laze. Deželski sodnik je dobil leta 1588 nalog, naj te laze popiše in oceni, nato so se vpisali v urbar.* Na svojih lazih so poddružniki sejali nekaj soržice, ječmena in stročnic, na strnišču pa ajdo. Ker pa to malo kmetovanje ni zado- ščalo za življenje, so si morali poddružniki poiskati še kak postranski zaslužek. Delali so v tovornem pristanišču, bili so obrtniki ali čolnarji, ali pa so redili živino in pripregali vozarjem na državni cesti proti Logatcu. Pašnja je bila na določenih gospostvenih pašnikih za vse podložnike prosta. Drva in drug les so logaški podložniki dobivali brez- plačno, vsi drugi podložniki pa so morali drva plačevati. Tako so na primer podlož- niki graščine Bokalce plačevali za voz drva (4 stare cente) po 1,5 kr.^ Podložniki so si sami napravljali drva in les. Pri tem so neusmiljeno gospodarili v gozdovih. Sekali so ob nepravem času, ko je bilo drevje sočno in sicer tam, kjer jim je bilo najbolj priročno. Nekateri gozdi so bili zato izsekani, drugi pa pravi pragozdi. Ogljarji so žgali oglje na enem mestu, dokler ni bilo vse izsekano. Da so nabrali steljo, so obsekavali smreke do vrha, da so pridobili smolo, pa so smreke lupili.« Stara Jclovškova hiša, Ob potoku št. 21 (Cankar: »Zakleti graščini podobna«) 23 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Zaradi velike umrljivosti zlasti med mla- dino bi moralo število prebivavcev stalno padati. Tako je na primer leta 1802 umrlo v vrhniški fari 145 ljudi, med njimi 111 otrok. Od teh je 77 otrok umrlo za črnimi kozami. Stalni dotok novih prebivavcev iz okoliških vasi in iz tujine pa je število pre- bivavcev še večalo. Tako je imela Vrhnika leta 1821, torej kmalu po francoskih vojnah, 1910 prebivavcev.'' Posebno med obrtniki je bilo mnogo tujcev, ki so kot popotni pomočniki prišli na Vrh- niko in se tu oženili. Tako se je na primer priselil sedlar Anton Torezau iz Št. Mihaela pri Boznu, na kar še danes spominja hišno ime »pri Tirolcu«. Leta 1770 se je poročil na Vrhniki kovaški pomočnik Anton Lan- genwalter z Bavarskega. Njegovi potomci živijo še danes na Vrhniki. Okrog leta 1768 se pojavi na Vrhniki čev- ljar Auton Kette, prapraded pesnika Dra- gotina Ketteja. Tu se je poročil z Uršulo Shimon in je bil že leta 1770 lastnik hiše št. 136 (danes št. 5) na Stari cesti. Pri hiši se je reklo »pri Šuštarčku«. Njegov sin Jakob je opustil čevljarstvo in je bil zastopnik ne- kega prevoznika iz Logatca ter gostilničar. Leta 1822 je podrl svojo staro bajto in si sezidal enonadstropno hišo. Njegov vnuk Fi- lip je bil učitelj in oče pesnika Dragotina. Domci so kaj hitro prehajali iz rok v roke. V nekaterih primerih zato, ker ni bilo mo- ških potomcev, v drugih pa zato, ker so se vdove vnovič poročale. Zanimiv je košček zgodovine hiše št. 23 (danes št. 21) na Stari cesti. V svojem testa- mentu z dne 5. julija 1760 je mesar Pavel Mavsar zapustil svoji starejši hčeri Neži, poročeni z Janezom Eisenhartom, domec »Hudičevše« imenovan. Po Eisenhartovi smrti se je vdova leta 1764 -poročila z Janezom Luttrom iz Ptuja. Po njeni smrti se je Lutter Hiša Valentina Klemenčiča (Opekarska 5), mera ob franeo^ki okupaeiji v času Ilirskih provinc. Tu je avstr. cesaj Franc pričakoval ob ljubljanskem kongresu neapeljskega kralja poročil s Heleno Urbančič. Ko je leta 1789 umrl, se je vdova še dvakrat poročila, prvič leta 1790 z Urbanom Špornoni. drugič pa leta 1794 z Jožefom Pavlinom. lako je ta domec v 34 letih petkrat menjal svojega gospodarja. Popisi imovin, ki so jih imenovani posest- niki zapustili ob svoji smrti, nam nudijo ne- kaj vpogleda v tedanje življenje vrhniških poddružnikov. Popisi naštevajo njih listine (ženitne in kupne pogodbe), nepremičnine, dragocenosti, gotovino in dolgove. Pripove- dujejo nam, kakšno obleko so nosili, kakšno sobno in kuhinjsko opravo so imeli, kaj je bilo v njihovih shrambah in kleteh ter koliko živine so imeli v hlevu. Pavel Mavsar je bil petičen mož. Svojima dvema hčerama je zapustil tri domce ob Stari cesti. V gotovini je zapustil 914 fl de- želne veljave, med temi je bilo 70 zlatnikov. Na dolžna pisma je imel izposojenih 1529 fl in 99 dukatov ali 399 fl, brez dolžnih pisem pa 2786 fl. Za šest dolžnikov sploh ni vedel izposojenega zneska in je naročil, naj ga dolžniki sami javijo po svoji vesti. Za var- stvo so mu nekateri dolžniki zastavljali dra- gocenosti kot na primer ženske srebrne pa- sove, zlate prstane in uhane. Njegov zet Janez Lutter je zapustil prav- cato numizmatično zbirko denarja iz vse Evrope. Tu so bili francoski, nemški, holand- .ski, švedski, benečanski, španski cekini, to- larji in drugi kovanci. Tudi ta je izposojal denar. Med opravo je imel cinasto in ba- kreno posodo ter majolke. Njegova prva žena Neža je zapustila ve- liko obleke, zlato avbo, srebrn pas s 23 členi, zeleno in vijoličasto krilo iz rasa s svilenim životcem. Vsako krilo je bilo cenjeno kar na 26 fl. Nadalje je bilo v njeni zapuščini deset naglavnih rut, od teh nekatere iz finega plat- na in s čipkami. Naslednik Luttrov, Urban Šporn, je izpo- sojal denar na zemljišča. Ocenil je letni do- hodek zastavljenega zemljišča in določil, ko- liko sme posoditi, da bo dolg odplačan v do- ločenem času. Skupno je imel izposojenih 106011. V kleti je imel 250 bokalov vipav- skega vina, ki ga je vozil iz Vipavske doline in ga na debelo prodajal. V hlevu so bili štirje konji. Dodajal je vozarjem priprege in jih računal do Logatca po 51 kr ali 1 fl de- želne veljave. Špornov naslednik Jožef Pavlin je imel zelo pisano obleko: dva rdeča telovnika iz flanele, irhaste hlače, suknjič z rokavi in ci- nastimi gumbi, kapo iz zelenega žameta, ob- šito s kožiihovino, kmečki kožuh, suknjo iz modrega blaga, modre nogavice iz kmečke volne iu klobuk. Tudi njegova živilska shramba in klet sta bili dobro založeni. Tu 24 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA je bilo 900 bokalov vipavskega cebedina, 69 mernikov raznega žita, dva mernika krom- pirja, trije bolli slanine s 137 funti, 50 funtov prekajenega svinjskega mesa, 14 funtov sala in 13 škafov kislega zelja in repe. Niso pa bili vsi poddružniki tako premož- ni. Na klancu je umrl leta 1798 Matija Pišek, ki je imel poleg žene še tri otroke. Najsta- rejši je bil star 16 let. Lesena bajta št. 160 (sedaj Na klancu št. 8) je bila na pol podrta in so jo cenili le na 15 fl dežel, veljave. Poleg te je imel še tri majhne laze, ki so bili skup- no ocenjeni na 20 fl dežel, veljave. Redil je dve kravi in telico. Vsa njegova sobna oprava je bila miza iz mehkega lesa, ena postelja, dva lonca in dve lončeni skledi, štirje leseni krožniki, nečke in nekaj lesenih žlic. Nehote se človek spomni na Cankarjevega »Lavrina« in njegovo sobo, kjer so otroci spali kar na tleh, pokriti s starimi cunjami.^ Seznani vrhniških poštarjev je zaradi po- manjkanja listin nepopoln. Prva jezdna po- šta je po Valvasorju odšla leta 1588 iz Ljub- ljane preko Gorice v Benetke.' Prva poštni odpravnik na Vrhniki je bil sodnik Janez Flah. Njemu je sledil leta 1624 Hieronim Mu- regger. Oba sta bila tudi zakupnika mit- nice.'" Uradovala sta v svoji hiši, sedaj Can- karjev trg št. 8. Po Mureggerjevi smrti je odpravljal pošto okoli leta 1646 Gregor Cič, ki je umrl leta 1668." Naslednji poštar, ki se da ugotoviti, je bil Janez Jakob Hofmaii, ki je znan iz Valvasorja. Pri njem je Val- vasor leta 1684 poizvedoval o izvoru Bele nad Starim mlinom pri Vrhniki, kjer je >lint- vern« občasno bruhal vodo. Tu je poštar Hof- man ujel mladega »lintverna«, katerega je izbruhala voda. Bila je to človeška ribica, ki jo je voda vrgla na dan.'^ Hofmani so prišli na Vrhniko v drugi po- lovici XVL stoletja. Janez Hofman, posest- nik in krčmar, je znan protestant na Vrhniki. Ko je papež Sikst VL leta 1586 prepustil bistriški samostan avstrijski vladi v začasno upravo, je Janez Hofman dve leti upravljal samostansko premoženje." Napravil si je tako premoženje, da je posojal denar celo deželnim stanovom.'* Njegov sin Hieronim je feil' dolgoletni trški sodnik, njegov vnuk Janez Jakob pa je prevzel pošto okoli leta 1685. Hofmani so imeli na .sedanjem Cankar- jevem trgu hišo, ki je stala tam, kjer je da- nes št. 4. Tu sem se je preselila pošta in ostala do leta 1783. Janez Jakob si je pri- dobil plemstvo s pridevkom »Hohenpiichel« in je umrl leta 1717. Po njegovi smrti mu je sledil sin Franc Jurij (1717-43). Njegovo hčer je poročil Franc Anton Garzaroli iz Sežane, ki je vodil pošto do leta 1762, ko jo je prodal Gregorju Kodermanu. Ta se je preselil leta 1770 v Kranj'5 in prepu.stil pošto in hišo Jo- žefu Tadeju Garzaroliju (1770-83). Ta veja (uirzarolijevih se je pojavila na Vrhniki že sredi XVH. stoletja in je večkrat opravljala službo trškega sodnika. Jožef Tadej je pridobil hišo št. 7 (Cankarjev trg št. 1) ob Ljubljanici in jo zapustil sinu Jo- žefu Karlu, ki je po očetovi smrti leta 1783 prevzel pošto in jo preselil v svojo hišo ob Ljubljanici. Ob njegovem času so gradili pri tej hiši most čez Ljubljanico in napravili cesto proti Borovnici. Zgradili so jo podlož- niki iz Verda, Dola, Borovnice in Sabo- čevega, za kar so bili dve leti oproščeni cest- ne tlake.'« Jožef Karel je leta 1797 prodal svojo posest in pošto za 10.000 ft Jožefu Obrezi." Obrezov rod je voflil pošto do leta 1900, ko je izumrl. Tudi seznam trških so v času kuge 20 soldov; 20 soldov je prejel še za legalne prepise do- kumentov (pooblastila o skrbništvu, najemi, oprostitve dolga itd.); za druge vrste doku- mentov je prejel 20 soldov, če je šlo za vred- nost do 4 mark,-' pri presežku te vrednosti je računal še po 1 sold več od vsake nasled- nje marke; za prepis testamenta in inven- tarja je prejel 3 male lire, če je bila zapu- ščina vredna manj kot 50 dukatov;^^ pri vrednosti zapuščine med 50 in 100 dukati je računal 6 malih lir, pri vrednosti preko 100 dukatov je zaslužil 8 malih lir. Iz predpisa je razvidno, da so notarji za- pisane testamente polagali v vicedomski pi- sarni, kajti noben vicedom ni smel dovoliti notarju javnega prepisa testamenta, če ga ni ta tudi napisal. Prepis se je moral napraviti v vicedomski pisarni, na njenem oknu ali v njeni bližini in le v prisotnosti vicedoma; ta je moral original po prepisu spraviti spet v arhiv. Ce pa sta vicedom ali notar to do- ločbo prekršila, sta plačala 50 lir globe. Če je notar umrl, so morali mestni sodniki in pa providurji izročiti njegove spise drugemu notarju dobrega slovesa. Tega so iskali pred- vsem med pokojnikovimi sorodniki po oče- tovi liniji, nato šele med svaki in drugimi sorodniki, končno med najbojšimi prijatelji. Ce med temi niso našli nikogar, so zbrali vse dobre notarje in žrebali. Izžrebani je dobil pokojnikove spise in protokole. Ce je pokojni notar zapustil svoje spise dru- gemu notarju, se oblasti tej izročitvi niso upirale.^' Spisi, prepisi in dokumenti dolo- čenih, izžrebanih ali po dednem pravu poob- laščenih notarjev so veljali za zakonite. Tudi ribiče štejejo statuti med svobodne pokUce. Meščani ali prebivalci mesta, ki so bili ribiči in ribarili kjerkoli, so morali ujete ribe pripeljati v Trst, razen ob nezgodi na morju ali če pripeljane ribe ne bi bile sveže, ker so ribarili predaleč. Tudi tujci, ki so ribarili v tržaškem morju, so smeli svoj plen prodajati le v Trstu. Nihče ni smel kupovati rib za preprodajo. Ribiči so jih morali tri ure prodajati v ribarnici, šele potem so jih smeli nositi po mestu in po ozemlju. Ribe so veljale za sveže, če so jih ribiči prodajali na dan ulova ali največ en dan po ulovu. Ceno določajo statuti le za tunino. Libra tunine je stala 1 sold ali 2 beneška beca. Trebušni del je imel višjo ceno: 1 sold in pol ali 3 beneške bece za libro. Drugim ribam so določili ceno sodniki in provizorji vsake štiri mesece v sporazumu z ribiči. Pri tem so pazili, da niso določili prenizkih cen (zaradi ribičev), pa tudi ne previsokih (zaradi kup- cev). Upoštevali so tudi ceno rib v bližnjih mestih, npr. v Miljah in Kopru. Tako dolo- čeno ceno je zapisal občinski pisar v svojo knjigo, za kar so mu ribiči plačali 8 soldov. Globo 3 lir je plačal tisti ribič, ki je prodajal po višji ceni. Ovaduh je zaslužil pol zneska in so mu verjeli, da je le imel eno samo pričo.-* Statuti govore tudi o poklicu mornarjev. Toda iz besedila se vidi, da ne gre za mor- narje kot težake, kot fizične delavce, marveč za lastnika ali lastnike ladje. Predpis o njih ima predvsem finančni značaj, zakaj nje- gova določila se nanašajo samo na carino. Vsak mornar, ki v mestnem pristanu ali kjer- koli na tržaški obali vkrca kakršnokoli blago zato, da bi ga odpeljal dalje, mora plačati mitničarju po en sold od vsakega tovora (pod besedo tovor — salma, somma — razu- mejo tvorci statuta težo, ki jo lahko nosi en konj, t. j. 400 beneških liber). Ce bi naložil (natovoril) na konja, kobilo, vola, kravo, osla ali oslico, naj enako plača po en sold od glave.« Carine so oproščene tiste barke, ki prevažajo usnje ali sveže živalske kože za potrebe mesta Trsta, in tiste, ki prevažajo v tujino proizvode mesta ali ozemlja Trsta, kot na primer olje, vino in sadje. Meščani in prebivalci Trsta, ki na ladje nalagajo ka- kršnokoli blago iz lastne posesti, so carine oproščeni.^^ Denar, ki so ga mestni očetje pridobili s carino, so uporabljali za čiščenje pristanišča. Statut poudarja, da je bila carina uvedena prav zaradi tega. Ker imajo šolarji izrazito sezonsko in od vsakega drugega poklica drugačno delo, jih bomo obravnavali posebej, čeprav jih sta- tuti obravnavajo skupaj s koloni in to v predpisu, ki je prav kolonom posvečen. Do- ločila predpisa, ki pridejo v poštev za so- Pck Zdravnik 33 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO larje, iso naslednja: »Vsi tisti, ki bodo tuje solarne obdelovali na pol (od tod tudi ena- čenje s koloni) ali na drugačen delež, morajo biti v solarnah pred 1. aprilom. Tam morajo ostati podnevi in ponoči, dokler je v tistem letu mogoče pridobivati sol. Svoj poklic mo- rajo opravljati vestno, pridno in zvesto. V vsem času dela v solarnah morajo biti opro- ščeni službe mestne straže. Šolarji ne smejo prodajati soli v solarnah, niti je odvažati iz solarn z namenom, da bi jo prodajali; ne .smejo dovoliti, da se sol odnaša, niti priza- našati tistemu, ki bi jo odnašal brez dovo- ljenja njihovega gospodarja. Za prekršek je veljala globa 25 malih lir. Ovaduhu je ver- jeti, če ima eno pričo, iu zasluži pol zneska globe. «2" Pričakovali bi, da bomo zvedeli o šolarjih kaj več. Tako pa je razvidno le, da sO' bili spolovinarji, oziroma, da so delali tudi na drugačne deleže. Prav zaradi tega jih kljub vsebinsko drugačnemu delu predpis izena- čuje s koloni. O teb je govor samo v zvezi z vinogradi, čeprav se mimogrede omenjajo tudi druge kmečke posesti. Zaradi reda, ki ga navajajo za njihovo delo, isi oglejmo vsa določila, ki se tičejo kolonov: »Kdor bi najel vinograd ali kako drugo kmečko posest, da bi jo obdeloval na pol, naj dela vestno; trte naj obreze pred mesecem februarjem, jarke in zidove naj očisti in popravi pred marcem, trte naj priveze na kole pred aprilom, vino- grad naj okoplje pred julijem. Vse to naj napravi na svoje stroške in po gospodarjevi dobronamerni volji. Za prekršek teh določil plača 8 malih lir globe in za tisto leto izgubi svoj delež pridelka. Tega mora izročiti na- jemodajalcu. Vsa omenjena določila veljajo tudi v primeru dednih fevdov.«^' V predpisu, ki prepoveduje uporabo privatnih zaporov, je o kolonih še rečeno, da vsakdo lahko are- tira in izroči v občinsko ječo kmečke kolone in kmete, ki mu ne plačajo najemnin ali do- hodkov, seveda če so ti kmetje in koloni na delu v vinogradih ali posestvih na ozemlju občine Trst.^^ Drugega ni v omenjeni knjigi. Važno je poudariti delovni red, ki ga navajajo statuti. Notar Ribič ker se je tako zakoreninil, da se je v vsej tržaški okolici ohranil do danes. Knjiga statutov nadaljuje s hlapci in de- klami. Hlapec in dekla sta nastopila svojo službo po dogovoru z delodajalcem. Kaže, da je v pogodbi bil vedno tudi rok za trajanje službe, zakaj pred potekom tega roka nista smela brez vzroka zapustiti službe. Kdor je tak vzrok imel, ga je moral navesti mestnim sodnikom, ki so ga lahko edini opravičili. Kdor je zapustil službo brez vzroka, je bil na svoje stroške zaprt v občinskih zaporih. Ce ni imel denarja za vzdrževanje, je dobil od javnih organov 12 unč težak hlebec kruha in zadostno količino vode. Takšnega hlapca ali dekle ni smel nihče jemati v službo brez dovoljenja prejšnjega gospodarja. Kazen za prekršek je znašal 25 lir. Vsak gospodar se je moral pred najetjem hlapca ali dekle naj- prej informirati, če je prej služil ali služila pri drugem gospodarju. Ce bi ne mogel nič ugotoviti, naj se z bodočo deklo ali hlapcem pogodi v prisotnosti mestnih sodnikov, zakaj edino tako ne plača globe. Hlapec in dekla nista smela zamenjati, posoditi, zastaviti, prodati, založiti in plačati ničesar brez do- voljenja svojega gospodarja. Kdor je kaj ku- pil ali vzel na posodo, v zastavo itd. od hlapca ali dekle, je bil kaznovan z globo 25 lir.28 Dolžnosti hlapcev in dekel statuti ne navajajo, ker so morali gotovo ves dogovor- jeni čas biti na voljo gospodarju za vsa dela. Preostaneta še poklica prostitutk in zvod- nic. Tržaški statuti ju sicer tolerirajo, vendar ju uvrščajo med uredbe kriminalnega zako- nika. Prostitutke in zvodnice niso smele sta- novati nikjer drugje, kot v javni hiši ali bordelu, ki je bil med občinsko palačo in pristaniškimi vrati. Ce je kriminalni sodnik zvedel, da katera teh žensk prebiva drugje, jo je ukazal v spremstvu mestnih straž s poveljnikom in trobento na čelu odpeljati do bordela. Ce tega ni storil, je bil obsojen na 10 lir globe. Nobena prostitutka ali zvod- nica se ni smela okrasiti z zlatim ali pozla- čenim pasom, sicer so jo obsodili na 10 lir globe. Od tretjega zvonjenja stražarskega zvona do prvega zvonjenja pri sv. Justu mo- ški niso smeli v bordel. Kogar so v tem času tam zasačili, so kaznovali z globo 10 lir.*° TRETJA SKUPINA: TRGOVCI IN KRAMARJI | Kot mornarje, šolarje in kolone tako tudi \ trgovce in kramarje obravnavajo statuti v j četrti knjigi. Nekaj odstavkov o njih je sicer j tudi v drugih knjigah, vendar vedno v zvezi j z mestnimi upravnimi ali kontrolnimi organi. Tako npr. so kramarji (Bottegari ali apothe- 34 ČASOPIS ZA SLOVENSKO K RAJ EV.-NO ZGODOVINO KRONIKA cari) imenovani v predpisu o mestnih pro- vizorjih ter v zakonu o sleparstvu. Temelj za vprašanje trgovcev in kramarjev pa je predpis o trgovcih in trgo\"skem blagu, ki ga prinaša 4. knjiga. Pri tem predpisu pa so zopet upoštevani obrtniki in ljudje drugih poklicev. Kaj pravi? »Nihče pod nobenim pogojeni ne sme kupiti ali si kako drugače prisvojiti stvari, ki so bile prinesene ali pri- peljane na prodaj v Trst, razen v naslednjih krajih: Ribe se naj kupujejo v ribarnici, meso v mesariji, žito, rž, oves, proso, čičerka, bob in druge vrste žitaric ter sočivje v ob- činskem stariju ali fontiku. Kruh, kokoši, petelini, golobi, piščanci, jajca, drva, sadje, zelenjava in blago druge vrste se naj kupu- jejo ali drugače pravično prisvojijo na ob- činskem trgu. ki je omejen s kamnitimi mej- niki. Stvari, ki so bile v Trst pripeljane z ladjami, je dovoljeno prodajati v pristanišču ali v pristaniških vratih. Vsaka stvar, ki stane 2 solda ali manj, se lahko kupi kjer- koli. Nihče ne sme kupiti ali odnesti domov in nato preprodajati kako vrsto blaga, če to ni bilo pred tem vsaj eno uro razstavljeno na trgu ali na drugih prej omenjenih krajih, razen v primeru, če bi kupec lahko dokazal, da je za isto blago dal že prej predujem ali pa ga plačal v celoti. Meščan ali prebivalec mesta (tu so mišljeni mestni trgovci), ki je kupil in pripeljal ali dal kupiti in pripeljati po kopnem ali po morju iz več kot 40 milj oddaljenih krajev kakršnokoli blago, ga mora tri dni prodajati na drobno vsakemu drugemu meščanu, ki bi ga otl njega zahte- val, in to po isti ceni, po kateri je blago kupil brez pribitka stroškov, pa čeprav je tisto ceno plačal pred davnim časom (seveda, ko je bil denar več vreden) na katerikoli strani sveta. Prodajni čas treh dni je seveda veljal tudi za blago, pripeljano po morju v Trst, razen v primeru, če bi prisegel, da je kupil blago za lastno rabo in ga ne bo prodajal. Ce bi nastal dvom o resnični ceni, morajo sodniki zapriseči prodajalca in kupca iu vse tiste, ki bi o ceni kaj vedeli. Ce bi prodajna cena ne ustrezala kupni, se je prodajalec kaznoval z globo tolikokrat, kolikokrat je bilo to potrebno. Globa za prekrške proti temu predpisu je določena na 5 lir; polovico je pospravil ovaduh, čigar ime so obdržali v tajnosti. Krivca je lahko obsodil en sam mestni sodnik brez procesa, potem ko ga je poklical samo enkrat.«" Vse to je veljalo samo za tržaške trgovce. Videti je. da je bila mestna uprava do trgov- cev zelo obzirna, kajti redko kje srečamo sankcije tako milega značaja; globa 5 lir ni bila velika, pa tudi ton predpisa je zelo ;tmeren. Še bolj zmerni so bili nasproti tujim Prodajalec jestvin trgovcem, ki se jih obravnava na koncu pred- | pisa. O njih pravi določilo: »Nočemo, da bi tujci zapadli pod ta predpis, razen v pri- meru, če bi bili prej z njim seznanjeni in bi ga prekršili.«'^ Torej obzirnost nad vse. SKLP.NE POTEZE VSEH TREH SKLPIN Vemo že, da so vsi navedeni predpisi zelo nepopolni. Ko pogledamo tudi druga po- glavja gospodarskega zakonika, t. j. četrto knjigo statutov, vidimo, da izpolnjujejo za- konodajalci, kjer je mogoče, posamezne pred- pise s tem, da dajo trgovcem, obrtnikom in ljudem s svobodnimi poklici neke skupne poteze, po katerih sodijo, da so si podobni, če ne enaki. Iz te ugotovitve je treba delno izvzeti ljudi s svobodnimi poklici, ki nimajo enakih možnosti kot drugi dve skupini. Del- no zaradi tega, ker npr. ribičev ni bilo mo- goče popolnoma izvzeti. Predvsem je treba poudariti, da je v vsakem predpisu govor o tem, da mora določeni obrtnik, trgovec ali meščan z drugim poklicem pošteno oprav- ljati svoje delo. To priča, da so tržaški zako- nodajalci predpostavljali, da so ljudje nepo- šteni, ali vsaj to, da postanejo nepošteni ta- krat, ko se jim nudi priložnost goljufati ali kako drugače prevarati svojega bližnjega.. Gojitelj ostrig Solar 35 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kmet Kosec Iz te predpostavke izhaja vsekakor predpis o sleparstvu, eden najostrejših predpisov vsega gospodarskega zakonika. Ta predpis predvideva za notarja, ki bi napisal slepar- sko pismo ali dokument, krvno kazen izgube desne roke." Pod isti predpis spadajo še po- narejevalci denarja in tisti, ki vrednost de- narja zmanjšujejo s tem, da zmanjšujejo nje- govo težo z obrezovanjem (circumcisio ali tonsura). Poleg tega spadajo pod ta predpis v glavnem vsi obrtniki in trgovci. Naj nave- demo, kar predvideva predpis za gostilni- čarje: »Nihče naj ne kvari vina, ki ga pro- daja, s tem da mu primeša vodo ali drugo tekočino. Kazen znaša 25 lir. Poleg tega naj izgubi tudi vino, ki pripade tržaški občini, in povrne kupcu škodo. Isto naj se zgodi s tistim, ki je to opravil pred prodajo in ni obvestil kupca. Ce bi te globe ne mogel pla- čati, naj bo na voljo kapitanu, da ga kaznuje z bičanjem ali z mučenjem.«^^ Isti odstavek tega predpisa poudarja, naj se tako zgodi tudi s tistimi, ki bi pokvarili kakršnokoli tržno blago.^' Toda naslednji odstavek je še ostrejši: »Kar se tiče sleparskih mer in uteži, ukazujemo, da se kaznuje s 50 lirami vsak trgovec, kramar, obrtnik, krčmar, gostilničar, mlinar ali torklar, pri katerem bi našli v žitnici, skladišču, kramariji, krčmi, gostilni, mlinu, torkli ali mesnici sleparske tehtnice, mitre, libre ali drugačne vrste goljufivih mer ali uteži. Kazen naj se izreče vsakokrat, ko bi se to zgodilo.«'' Predpis dovoljuje mest- nim providurjem, redarjem in dacarju za uteži in mere, ki ga navadno imenujejo »da- car pravice«, iskati sleparske mere in uteži. Cc se je kaj takega našlo, so morali inkrimi- nirani predmet odnesti kriminalnemu sod- niku, kjer so krivca obtožili. Sodnik je moral krivca poklicati, ugotoviti, ali je bila mera Trgovec Kramar ali utež najdena pri njem, jo preizkusiti in ga kaznovati z omenjeno globo.'' Z isto globo so kaznovali trgovca, kramarja, krčmarja in vsakega prej omenjenih v primeru, če uradnikom niso hoteli izročiti mer in uteži v kontrolo, a so jih v njegovi prisotnosti raz- bili.Dacarjem in občinskim redarjem je bilo dovoljeno mere in uteži kontrolirati tudi tako, da so iz kupčevih rok lahko vzeli kup- ljeno blago, seveda preden ga je ta odnesel, ga stehtali ali izmerili. Ce se je izkazalo, da je bil kupec opeharjen, so prodajalca kazno- vali z 10 lirami. Z isto globo so kaznovali tudi kupca, ki ni dovolil, da bi kontrolirali kupljeno blago. V predpisu o sleparstvu se tudi poudarja, da morajo biti vse mere in uteži pečatene z občinskim pečatom. Kazen za prekršek, pa čeprav je bila mera ali utež pravična, je znašala 5 lir." Predpis o mest- nih provizorjih poudarja še to, da so provi- zorji dolžni »delati red med mesarji, obrt- niki, krčmarji, gostilničarji, trgovci, kra- marji, mlinarji in torklarji.« Vsi ti so morali imeti pravične mere in uteži, pečatene z ob- činskim pečatom in ne prodajati pokvarjene- ga ali ponarejenega blaga. Prekrške so mo- rali takoj prijaviti mestnim sodnikom; ti so poskrbeli za kaznovanje krivcev. Za pokvar- jeno ali ponarejeno blago so sodniki določili, da se sežge ali vrže v morje.*" Neko določilo istega predpisa daje možnost providurjem, da pokličejo izvedence, ki ugotove, ali je bilo meso, ki so ga prodajali mesarji, užitno.*' O vinu smo že ugotovili isto. Morda eo iz- vedence uporabljali tudi za drugo blago. Temelj tržaške pravice so bili v mnogih primerih ovaduhi. Toda ne samo v obrav- navanih primerih. Brez ovaduhov se je nam- reč redko kdaj ugotovil zločin že zaradi po- manjkanja krepke policijske ustanove. Pri tem izvzemamo mestne redarje in dacarje, ki so bili že po svoji funkciji neke vrste po- licaji. Toda tudi nje tretira predpis kot ova- duhe. Ce je, recimo, tak redar ali dacar ugo- tovil, da ima trgovec ali obrtnik nepravilne mere, je lahko fungiral za ovaduha in prejel nagrado, ki je bila v najslabšem primeru polovica globe. Proti enim človeškim sla- bostim je predpis izrabljal druge, ki pa so navadno dosegle pozitiven učinek. Ovadu- štvo je cvetelo v opisanih primerih verjetno bolj kot v drugih primerih, saj so bili v prvih primerih ovaduhi naravnost potrebni. Do drugačnih zaključkov ne bi prišli niti takrat, ko bi primerjali ali navajali predpise raznih redakcij tržaških občinskih statutov, zakaj predpisi se skorajda niso spremenili. Tako bi nam Szombotelyjeva ali Kandier jeva izdaja statutov povedala popolnoma vse ta- ko kot izdaja statutov po G. B. Fongariniju, 36 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA OPOMBE 1. statuta inclytae civitatis Tergesti per ... l''erdinanduni I... et per ... Carolum VI... im- peratorem ... ultimo loco confirmata et in qua- tuor libros distincta. Una cum Arciducalibus Au- striacae domus Principum declarationibus, refor- mationibus, moderationibus, decretis et literis, duplici, latino scilicet, et italico idiomate con- scripta. Utini, MDCCXXVII. Typis Jo: Baptistae Fongarini publici Tergestinae Civitatis Tipogra- phi. Liber Primus. Rubrica 15, str. 60—61. — 2 Istotam, Liber primus, rubrica 14, str. 58—59. — 5. Istotam, rubrica 25, str. 82—85. — 4. Liber quartus, rubrica 2, str. 280— 283. — 5. Poglavje o velikem vinskem dacu v 4. knjigi (gl. op. 4) do- loča, da se ima za prodajo na debelo vsaka ko- ličina od pol urne navzgor; količine od pol urne navzdol so imeli za prodajo na drobno. — 6. V Trstu je veljal 1 sold 2 črna beca oziroma 12 bagatinov ali perperjev ali malih denarjev, ki so jih imenovali tudi soldini. Če torej velja boca vina 5 bece ali 18 bagatinov, pomeni, da se je vino prodajalo po en sold in pol beca ali 216 soldov urna. — 7. Statuta inclytae civitatis Ter- gesti ... Liber primus, rubrica 26, str. 84—91. — S. Istotam, knjiga IV, str. 281—282. Od vina, ki ga je prodajal po 18 bagatinov oziroma po 5 črne bece ali poldrugi sold, je gostilničar plačeval 48 soldov in 8 bagatinov daca za urno 144 boc. Če je torej gostilničar plačal vino po 8 lir (160 sol- dov) urno in če je k ceni vina prištet še 48 soldov in 8 bagatinov, je od urne vina zaslužil 7 soldov in 4 bagatine. Pri tem niso všteti stroški za pre- voz. To pomeni, da je bil njegov čisti zaslužek pri ceni 8 lir za urno nekaj manjši. Ker pa je cena 8 lir za urno maksimalna, moramo z goto- vostjo računati, da je njegov zaslužek znašal ne- kaj več. Če je vino prodajal po 2 beca oziroma 12 bagatinov, je dacarju plačeval 32 soldov in 8 bagatinov. Če ga je vino stalo v tem primeru 5 lir (100 soldov) urna, je bil njegov zaslužek 17 soldov in 8 bagatinov (brez stroškov prevoza). Tudi v tem primeru je cena za vino maksimalna. Za vse vmesne prodajne cene vin se je dac do- ločil po zgoraj omenjenem razmerju. Zanimivo je, da se je gostilničarju bolj splačalo prodajati cenejša vina. — 9. Statuta, Liber primus, rubrica 28, str. 92—95. — 10. Ib., lUser quartus, rubrica 5, ¦ str. 282- 285. — 11. Obe železi sta shižili prven- stveno dacarju za kontrolo polovnjaka pa tudi ; gospodarjem oljk za kontrolo mere v prvem in I drugem polovnjaku; merjenje je bilo namreč v ] obeh primerih obvezno. — 12. Statuta, liber pri- i mus, rubrica 30, str. 94—97. — IJ. Ib., rubrica 31, str. 98—99. — 14. Ib., rubrica 32, str. 99—101. — 15. Ib., rubrica 33, str. 100—101. — 16. Ib., rubri- i ca ultima (42), str. 134—135. — 17. Zakon o testa- j mentih in drugih zadnjih voljah na str. 170—171 i druge knjige statutov ima tudi naslednje dolo- I čilo: »Si quis pauperibus, vel pauperibus Christi j reliqueri, non addito de cuius loci pauperibus senserit, volumus tale legatum deberi hospital! S. Insti, in quo degunt pauperes ...« Torej je bil tudi kruh, ki so ga zaplenili zaradi tega, ker je bil premalo jječen, izročen »pauperibus Christi«, to je »Hospitali S. Justi, in quo degunt paupe- res«. — 18. Statuta, liber primus, rubrica 29, str. 92—95. — 19. Ib., rubrica ultima, str. 134—155. — 20. Latinski tekst se glasi: »Notarius non redigat in puhlicam formam instrumentum alienationis praedii rustici, nisi addito numero perticarum ...« Redigere v puhlicam formam prevajamo v »pre- pisati«. Original je namreč ostal v notarjevem protokolu. Prepis pa so stranke uporabljale v javnosti. To pomeni, da je bil prepis javna ob- lika originala. Kar se pa tiče števila »pertica- rum«, naj omenim, da je bila »pertica« posebna dolžinska mera, ki je npr. v Piranu ohranjena. »Numerus perticarum« je torej točna mera ne- kega posestva. Pertiko so namreč rabili ne samo za tekstil, ampak tudi za zemljišča. — 21. V Trstu je 1 marka veljala 8 malih lir. — 22. Nisem še mogel točno ugotoviti, koliko je veljal v Trstu dukat. — 25. Statuta, liber primus, rubrica 24, str. 80—85. — 24. Ib., rubrica 27, str. 90—92. — 25. Ib., liber quartus, rubrica 10, str. 294—296. — 26. Ib., rubrica 11, str. 296—297. — 27. Ibidem. — 28. Ib., liber tertius, rubrica 26, str. 258—259. — 29. Ib., liber quartus, rubrica 14, str. 298—299. — 50. Ib., liber tertius, str. 250—251. — 51. Ib., liber quartus, rubrica 15, str. 298—301. — 52. Ibidem. — 33. Ib., rubrica 18, str. 244—245. — 54. Ib., str. 246—247. — 35. Ibidem. — 56. Ibidem. — 57. Ibidem. — 58. Ibidem. — 59. Ibidem. — 40. Sta- tuta, liber primus, rubrica 11, str. 54—55. — 41. Ibidem. 37 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO MURSKA SOBOTA KOT SEDEŽ ARHIDIAKONATA IN CERKVENO- UPRAVNA PRIPADNOST PREKMURJA V SREDNJEM VEKU IVAN ZELKO Na slovenskem ozemlju je v srednjem veku v cerkvenoupravni razdelitvi obstajala usta- nova arliidiakonatov. Kako je bilo porazde- ljeno slovensko ozemlje v cerkvenoupravnem pogledu, o tem podrobno razpravlja Milko Kos.' Prav isto stanje se je ugotovilo na so- sednjem hrvaškem in madžarskem ozemlju, o katerem nudijo z majhno izjemo točen pregled zapiski, sestavljeni ob pobiranju pa- peževe desetine v prvi polovici XIV. sto- letja.2 Ozemlje današnjega Prekmurja je v prvi polovici XIV. stoletja spadalo v okvir dveh arliidiakonatov: v beksiinskega in belmur- skega. Beksinski arhidiakonat je pripadal k zagrebški škofiji. O njem govori veliko za- nesljivih virov.' Drugače je z belmurskim arhidiakonatom, ki je vključeval gornje Prekmurje in o katerem govori edini doku- ment iz leta 1331, ko omenja arhidiakona v Belmuri: Archidiaconus de Beelmura.'' Ime belmurskega arhidiakonata je v lite- raturi neznano, pripadnost njegovega ozem- lja v doslej objavljeni literaturi sporna,' obseg nejasen in sedež arhidiakonata deloma neraziskan. Ker je zgodovinski zapisek o bel- niurskem arhidiakonu iz 1331 navezan na Mursko Soboto, hočem v zvezi s Soboto raz- pravljati o cerkveni pripadnosti, obsegu ter sedežu tega arhidiakonata in tako pripomoči k razjasnitvi teh vprašanj. Navedena pro- blematika pa bo vsekakor bolje pojasnjena, če razpravljanje o belmurskem arhidiako- natu povežemo z reševanjem še drugega pc^ membnega poglavja iz prekmurske zgodo- vine, namreč cerkvene pripadnosti prekmur- skega ozemlja na splošno. 1. PRITEGNITEV PREKMURSKEGA OZEMLJA V MADŽARSKO CIVILNO IN CERKVENO UPR.WO A. Madžarska cioilna upraoa. Pod madžar- sko cerkveno upravo je Prekmurje moglo priti šele po ustanovitvi zahodnih madžar- skih škofij, kar se je zgodilo v Györu okoli leta 998« in v Veszprému leta 1002.' Toda po ustanovitvi omenjenih dveh škofij ni prišlo do takojšnje podreditve prekmurskega ozem- lja pod madžarsko cerkveno upravo. Po ugo- tovitvah madžarskih znanstvenikov' je bilo Prekmurje pritegnjeno v madžarsko civilno in istočasno tudi v cerkvenoupravno oblast šele v času, ko so Madžari zasedli Slavonijo (okoli 1090) za madžarskega kralja Ladi- slava I. (1077—1095), ker je prvotna madžar-) ska meja (med leti 955—1075) potekala vzhodno od Prekmurja — in je v razdobju 955—1075 prekmursko ozemlje zopet cerkve- no upravljal Salzburg, kolikor je to zaradi nestalnih in nemirnih razmer ob meji bilo mogoče. Madžarska cerkvena uprava se je naslo- nila na civilno ureditev prekmurskega ozem- lja. Obe upravi sta povezano delovali in stoletna trenja na cerkvenem področju nam bodo jasna le glede na prvotno madžarsko civilno ureditev Prekmurja ob priključitvi. Pri nadaljnjem razpravljanju se predhod- no v kratkih potezah ozrimo na prihod Ma- džarov v Spodnjo Panonijo in njeno zasedbo — predvsem po madžarskih ugotovitvah in naziranju. Že leta 894 so Madžari prišli čez Donavo in opustošili Spodnjo Panonijo.' Toda za- sedli je še niso, čeprav so priprave bile že v teku. Trenutno jih je še zadrževal obzir do Arnulfa, s katerim so bili v zavezništvu zoper Veliko Moravsko.'" Leta 898 in spo- mladi 899 so bile madžarske čete na plenil- iiem pohodu v Italiji," kamor so prodrle ob Dravi in Savi, izognivši se Braslavovi kne- ževini ob Blatnem jezeru zaradi zavezništva z Arnulfom. V decembru 899 so Madžari v Lombardiji zvedeli, da je Arnulf vimrl. S tem je bila odstranjena ovira, ki jih je silila k prizanašanju Spodnji Paiioniji. Vračajoč se iz Italije, so madžarske čete planile na Spod- njo Panonijo in uničile Braslovovo kneževino ob Blatnem jezeru. Še v poletju 900 so se dvignila tudi druga madžarska plemena v Potisju in med Garamom ter Vagom presto- pila Donavo, zasedla Spodnjo Panonijo'^ in se tu naselila kot nomadsko ljudstvo, ki je potrebovalo obširno ozemlje zaradi svojega nomadskega načina življenja." Po odločilni bitki 5. julija 907 pri Brati- slavi je nehala obstajati Vzhodna marka in Madžari so zasedli Panonijo do alpskih pred- gorij. V območje madžarske oblasti je prišel tudi vzhodni rob današnje slovenske Šta- jerske.'* Po tej bitki je bila zaključena osvo- jitev nove madžarske domovine in ustvar- jena zahodna meja. V obrobnih pokrajinah se Madžari niso naselili, pač pa so tudi na tej zahodni meji, — ob meji svojega ozemlja kot drugod, — uredili širok ločilni mejno- obrambni pas, ki jih je delil od sosedov in varoval njihovo ozemlje pred sovražnimi vpadi ter jim nudil primerno izhodišče za vojaške podvige na zahod.'^ 38 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Ozemlje današnjega Prekmurja je bilo sredi širokega mejnoobrambnega madžar- skega pasu. O prebivalstvu današnjega Prek- murja v tej dobi pravi madžarski zgodovinar Hóman: »V jugozahodni mejni pokrajini so se manjše raztresene slovenske skupine ljud- stva umaknile v gozdove.«" — Z bitko pri Augsburgu leta 955 so bili končani plenilni pohodi Madžarov na zahod in Madžari so bili prisiljeni, da so se umaknili v notranjost svojih meja za niejnoobrambni pas.'' Prvotna notranja črta mejnoobrambnega pasu, t. j. prvotna madžarska meja, do koder so^ se naselili, je na odseku Prekmurja potekala vzhodno od njega, vzhodno od reke Krke z izhodiščem ob Muri pri Letenyju, dalje v severozahodni smeri mimo Pake in se je ob gornjem toku Krke približala tej reki ter se ob Hodošu stikala z današnjim prekmurskim ozemljem.'* Ozemlje Prekmurja je ležalo na zunanji strani mejne črte, čeprav v območju celotnega madžarskega mejnoobrambnega pasu. Sicer je ozemlje mejnega pasu spadalo pod madžarsko oblast, vendar ni imelo ena- kovrednega položaja z drugim madžarskim ozemljem. Značilna je Deérova trditev o prvotnih mejah Madžarske in o mejnem pasu: »Po osvajalcih zasedeno in v X. sto- letju osvojeno ozemlje je znatnO' manjše od zgodovinske Madžarske. Zemlja (prostor), ki se je razprostirala med naseljenim ozem- ljem in naravnimi mejami — v gospodar- skem pogledu za Madžare brez vrednosti — je služila v obrambne namene.«" Ko je ko- ]iec X. in v začetku XI. stoletja madžarska kraljevska rodbina organizirala upravo svo- jih obširnih posestev z uvedbo županij,^" je Prekmurje kot ozemlje, ležeče na zunanji strani prvotne mejne črte, ostalo brez te madžarske županijske upravne organiza- cije.2' Tudi ni bilo pritegnjeno v madžarsko cerkvenoupravno organizacijo, ki je delo- vala sporazumno s civilno. Po ocenjevanju, madžarskih zgodovinarjev je bil zunanjepolitični položaj Madžarske ob nastopu kralja Ladislava I. ugodnejši kot kdaj koli prej v preteklih desetletjih,^' ko so notranji boji za prestol po smrti sv. Šte- fana, L (1038) in upor poganske stranke (1046)2* slabili vojaško moč države. Naravna poLsledica notranje konsolidacije za kralja Ladislava I. (1077—1095) in utrditev central- ne oblasti je bila težnja, pritegniti do takrat zanemarjeno ozemlje mejnoobrambnega pasu v organizacijo kraljeve oblasti. Primer Vzhodne marke in Moravske, kjer sta nem- ška in češka oblast z vso silo pričeli nase- litveno akcijo in uvajali svojo cerkveno orga- nizacijo, je pokazal, da zanemarjanje terena v mejnoobrambnem pasu vodi do zasedbe po tujih silah. Zato je Ladislavovo kraljevanje stremelo za tem, da premakne meje od no- tranje mejnoobrambne črte navzven do skrajne meje inejnoobrambiu'ga pasu in tako celotno ozemlje mejnega pasu vključi v svojo državno upravo.^^ Kralj Ladislav je na področju Prekmurja storil odločilen korak z zasedbo Slavonije (1091). Ob tej priložnosti je bil mejnoobramb- ni pas v porečju rek Krka—Mura—Drava pritegnjen v madžarsko županijsko vipravno organizacijo in istočasno pod neposredno upravo madžarske cerkve.^' Na zahodu je madžarska oblast segala do črte Radgona— sotočje Dravinje v Dravo. Po pritegnitvi prekmurskega ozemlja v madžarsko civilno upravo je pretežni del Prekmurja postal madžarska kronska zemlja. Vsa stoletja fevdalizma prihaja do izraza dejstvo, da je velike zemljiške komplekse v Prekmurju podeljeval madžarski kralj: Leta 1208 podeli madžarski kralj Andrej II. zem- ljišče Lin du a (= Gornja Lendava) grofu Nikolaju in njegovim dedičem.^* V XIII. sto- letju prejme isto zemljišče v fevd rodbina Amadejcev. Leta 1275 ga podeli madžarski kralj Ladislav kot »naš grad, Lyndua ime- novan, ki je v Železni županiji« (... Castrum nostrum Lyndua vocatum in comitatu Castri Ferrei existentem, ...cum villis et terris).^' — Leta 1365 si isto zemljišče po kraljevi po- delitvi pridobi rodbina Széchy,'" ki ga je imela v posesti do 1685, ko je v moškem ko- lenu izumrla. Zaradi sorodstva s Széchyji je nato 1720 podelil madžarski kralj zemljišče Gornjo Lendavo rodbini Nadasdy." — Enako je ugotovljeno za druga prekmurska zemlji- šča: Belmuro, Dobro, Dolnjo Lendavo in zemljišče ob Rabi, ki ga je madžarski kralj Bela III. leta 1183 podelil cistercijanskemu redu.'ä Kronska zemlja je bila združena okoli kra- ljevih upravnih središč, županijskih gradov, od koder je kralj po svojem uradniku uprav- ljal in vodil posestva ter vladal sebi podložna ljudstva, ki so živela na kraljevih posestvih. Prekmurju najbližji kraljevi upravni sre- dišči sta bili: grad V as va r (lat. Ferreum Castrum) in Zalavar, ob reki Zali, na kraju nekdanjega Pribinovega Blatenskega kostela. — Ustanovitev obeh datira iz časa kralja sv. Štefana. Vasvar je bil že za Rimljanov naseljen kraj in prastaro skladišče železa za obmur- ske železne rudnike. Od tod so dobivali že- lezo tudi kovači benediktinske opatije v Pannonhalmi v XI.—XII. stoletju. Gotovo je, da od tod izvira ime Ferreum Castrum." Kolon-Zala. Prvotni središčni kraj poznej- šega županijskega ozemlja Zala je bil Ko- 59 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Ion, kakor je razvidno iz ustanovne listine veszprémske škofije leta 1002.Holub meni, da je morala biti tukaj neka slovenska utrd- ba, grad, do katerega je bil lažji dostop, kot pa do Blatenskega kostela, ležečega na Za- linem otoku. Zakaj ni postal središče kra- ljevih ljudi in posestev nekdanji Pribinov Blatenski kostel, ali pa v rimski dobi in v dobi preseljevanja narodov pomembna Mo- gentiana (Mogentianae, poznejši madžarski Keszthely), kjer so še gotovo stale nekdanje zgradbe, čeprav v razvalinah, na to tudi ma- džarski zgodovinarji ne najdejo pravega od- govora. Toda kmalu po ustanovitvi benedik- tinske opatije v Zalavaru leta 1019 je bila sem prestavljena tudi uprava kraljevih po- sestev in ljudstev. Od tega gradu je dobila županija ime Zala.'' Tako je nekdanji slo- venski Blatenski kostel spet postal važno središče. Gornje Prekmurje je bilo pritegnjeno k upravnemu središču v Vasvaru. Zemljišče Belmura s svojim središčem v Murski Soboti pripada županijskemu gradu Vasvar. Tako leta 1297: . . . terram et posses- sionem Belmura vocatam in Comitatu Castri 1: Področje madžarskega mejnoobrambnega pasu (gyepüelve) na odseku Prekmurja, kjer se Madžari v prvi fazi svoje na- selitve (ipo letu 955) niso naselili, niti ga niso pritegnili v svojo redno državno in cerkveno upravo; 2: sedanja jugosl. državna meja na odseku Prekmurja; 3: reke in potoki; 4: mesta in kraji; 5; madžarska mejnoobrambna črta (gyepü- vonal) na odseku Prekmurja mod leti 955 in 1077 (Po J. IIo- lubu. Zala megye törtenete, I. Pees 1929, 112—113 — in j. Deéru, A magyarsäg a nomad kulturkozességben. Magyar müvelädestörtenet, I, 66). Ferrey existentem .. — Listine iz let 1208,'' 1214,'* 1275^' in pozneje" navajajo zemlji- šče Gornjo Lendavo v Železni županiji. Leta 1350 je magister Nikolaj iz Nagy- martona odstopil oba Kroga in Rakičan, ki sta v Železni županiji, Oliverju, kraljevemu zakladniku, v uporabo in obrambo ter da naseljuje to področje: ». . . duas Kurungh, ... et Reketye vocatas in Castriferrei existen- tes, quas ipse magister Nykul ... ob zeluiii nostre proximitatis nobis dedit et commisit ad utendum, protegendum, efficere popu- losaisi«.*« I udi služba madžarskih mejnih stražarjev (speculatores), ki je bila v X11L stoletju še v polni veljavi, je bila koncentrirana v žu- panijskem središču. Ko določa madžarski kralj Štefan V. z listino iz 1270 pravice in dolžnosti »stražarjev« v Monyorósdu (Öri- magyarósd, severovzhodno od Hodoša), pra- vi, da v sporih med poveljnikom stražarjev in podložnim stražarjem razsoja grof iz Vas- vara (prohibemus ut maior speculatorum su um servientem contra eos agentem indicare non presummat sed corniti Castriferrei reser- vet iudicaiidum). Njihovo področje se je razprostiralo od Radgone in od meja župa- nije Zala vse do kraja Lug (danes Lugos, v bližini Magyarósda).*! To je jasno označeno ozemlje gornjega Prekmurja, ki je spadalo tudi sicer pod upravo kraljevega gradu Vas- var. Dolnje Prekmurje pa je bilo nasprotno pri- tegnjeno h kraljevemu upravnemu središču v Zalavaru. Ozemlje županijskega gradu Zalavara je mejilo na Železno županijo v bližini krajev Velemér—Bogojina in dalje v smeri Murske Sobote, kakor nas pouči listina iz 1208.*^ To pa je meja med bivšima okrajema (Dolnja) Lendava in Murska Sobota in stoletna meja med škofijama Zagreb in G y 6 r. H gradu Zala je spadalo zemljišče Lindua (1192) ob dolnjem toku reke Ledave,*' ki je v XIV. stoletju zavzemalo ogromen kompleks ozemlja in je vključevalo pretežni del dol- njega Prekmurja."*'^ — Kraj Kobilje se ome- nja 1271 kot zemljišče, ki pripada h gradu Zala (... terram castri Zaladiensis Kebele vocatam).** Področje turniške pražupnije, ki ga je ma- džarski kralj Ladislav podelil 1278. leta Šte- fanu, Haholdovemu sinu in slavonskemu banu, obenem s porušenima gradovoma Dol- njo Lendavo in Lenti, se navaja v županiji Zala: castra diruta Lindua et Nempthy ve- čata iuxta fiuuium Kereka et oppida et pos- sessiones, villasque Cserneczszegh vocatas, ad eadem pertinentes, in Szaladiensi .. .*5 — Izraz »Cserneczszegh« je v XIV. in XV. sto- 40 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA letju izražen z latinsko-madžarskim poime- novanjem: in tenutis Cherneclimegye (1428), in tenutis Cliornech (1430)*« — in pomeni območje (okoliš) turniške pražupnije. Težko je pojasniti in zadovoljivo odgovo- riti, zakaj je bilo gornje Prekmurje priteg- njeno v upravo gradu Vasvar in zakaj dolnje v Zala. Ali segajo sledovi take ureditve na- zaj v staroslovensko dobo? Cez dolnje Prek- murje je vodila stara rimska cesta Blatenski kostet—Ptuj*' — in gotovo so ti kraji tja gravitirali. Vzhodna vrata v gornje Prekmurje so pri Hodošu. Tu so Madžari v X. stoletju naj- dalje prodrli s svojo naselitvijo. Tudi turške čete so v začetku XVII. stoletja ob Krki pro- dirale na zahod in sta izmed vseh prekmur- skih krajev Hodoš in Šalovci najprej prišla pod delno turško oblast, in sicer že pred letom 1627.*8 Tudi razdalja Hodoš—Vasvar ni prevelika. Iz danega razpravljanja spoznamo, da je že od XII./XIII. stoletja in ves čas madžar- skega gospostva gornji del Prekmurja spadal pod upravo Železne županije in dolnji del v Zala. In ni razloga, da bi bilo drugače ko- nec XI. stoletja, ko so bili ti kraji vključeni v madžarsko civilno upravo. Razdelfenost Prekmurja na civilnem pod- ročju je bila vzrok, da je bilo Prekmurje do I7t7 tudi cerkvenoupravno razkosano. B. Madžarska cerkvena uprava. Dolnje Prekmurje pod Zagreb: Kmalu po madžarski zasedbi Slavonije (1091) je madžarski kralj Ladislav ustanovil leta 1094*' za priključene pokrajine novo škofijo s sedežem v Zagrebu. Novi škofiji je bil podrejen tudi velik del ozemlja severno od reke Mure, vključivši dolnji del sedanjega Prekmurja. Ker so tudi velike pokrajine severno od Mure prišle pod jurisdikcijo zagrebškega škofa, sklepajo iz tega madžarski zgodovi- narji, da je šele po letu 1091 bilo pritegnjeno v madžarsko civilno upravo vse tisto ozem- lje, ki je okoli 650 let spadalo pod Zagreb in da najsevernejša meja zagrebške škofije in prvotna madžarska meja (pred letom 1091) sovpadata.^" Qa so pokrajine severno od Mure v cerkve- noupravnem oziru spadale pod Zagreb, iz- pričujejo naslednja dejstva: Leta 1256 se je zagrebški kapitelj pritože- val, da mu Hahold, zemljiški gospod dolnje- lendavskega dominija, že pet let ni plačeval desetine od svojega zemljišča in je tudi pre- prečeval pobiranje desetine po zagrebškem kapitlju od zemljišča bratstva (generatio) Jure (Guri) na področju turniške pražupnije. Spor se je obravnaval pred zagrebškim pod- banom Aleksandrom leta 1256, kjer se je Hahold obvezal, da bo poravnal kapitlju škodo za nazaj, in sklenil s kapitljem do- govor o načinu plačevanja v bodoče.'* — Leta 1278 je po imenu znan arhidiakon (Gre- gor) tega področja, ki je bil kanonik zagreb- škega kapitija.'^ — Pripadnost ozemlja se- verno od Mure k zagrebški škofiji je doku- mentirana z mnogimi dokazi. Predvsem po zagrebških statutih iz leta 1334, popisu žup- nij zagrebške škofije leta 1501°' in s števil- nimi listinami, ki so v zagrebškem državnem arhivu (na primer iz let 1500, 1505, 1507,1513, 1517 in druge), ki razpravljajo o desetini beksinskega arhidiakonata, pripadajoči za- grebškemu in čazmanskemu kapitlju.'* — Za novejši čas so najvažnejši vizitacijski zapisniki zagrebške škofije iz XVII. in XVIH. stoletja.'" Severno mejo zagrebške škofije na pod- ročju severno od Mure za XIV. stoletje ugo- tovimo tako, da po zapiskih zbiralcev pape- ževe desetine iz let 1332—1337'* poiščemo južno mejo veszprémske škofije ter jo izpo- polnimo po podatkih iz zagrebških statutov iz 1334 in popisu župnij iz 1501." Za XI. stoletje nimamo določenih dokazov, h kateri škofiji so pripadali kraji, ki so od XIII. do XVIII. stoletja bili v okviru bek- sinskega arhidiakonata in pod cerkveno upravo Zagreba, ker ustanovna listina za- grebške škofije, iz katere bi bile razvidne prvotne meje, ni ohranjena.'* Vendar pravi madžarski zgodovinar Holub, pisec monogra- fije Zahske županije: »Glede cerkveno-admi- nistrativne organizacije je nedvomno, da so ozemlje beksinskega arhidiakonata takoj po ustanovitvi škofije priključili zagrebški ško- fiji. Ce bi se to zgodilo pozneje, bi bilo treba te pokrajine odcepiti od veszprémske škofije, kar si moremo težko predstavljati tudi v tem primeru, če bi bil govor o zelo oddaljenem in redko naseljenem ozemlju, torej o ozemlju z manjšim dohodkom.«" Zares, kako bi si mogel Zagreb protipostavno priboriti juris- dikcijo nad ozemljem, ki bi prej spadalo v okvir madžarske škofije, in ga več kot 650 let braniti, upoštevajoč, da je bil le sufra- gan madžarske nadškofije v Kalocsi. Beksinski arhidiakonat. Župnije, ki so le- žale severno od Mure, so bile združene v višjo cerkveno enoto, v poseben arhidiakonat zagrebške škofije. Po današnjem kraju Becse- hely (severovzhodno od Letenya, ob cesti v smeri Velike Kaniže), katerega zgodovinsko ime je Bekchyn, Bekchin, Bexin,*» se je ime- noval bekčinski ali beksinski arhidiakonat.** Kakor poročajo zagrebški statuti iz 1334, so že pred tem letom združili beksinski in do 41 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO tedaj posebni medjimurski arhidiakonat. Nato se je uveljavilo ime prvega za oba.'^ Toda tudi po združitvi se v administrativni terminologiji večkrat zaporedoma rabita obe prejšnji imeni, na primer: Decime de Bek- chyn et Draua—Murakuz (1334)83 — in Pri- vilegium quondam domini Nicolai episcopi Zagrabiensis super resititutione decimarum de Bexin et inter Drawam et Muram.'" S preučevanjem beksinskega arhidiako- nata, njegovega postanka in cerkvene pri- padnosti je tesno povezano vprašanje, kje je potekala prvotna madžarska meja v raz- dobju 955—1090 na odseku današnjega Prek- murja. Pod jurisdikcijo zagrebškega škofa so v srednjem veku in do leta 1777 pripadale le župnije dolnjega Prekmurja, to je ozemlja, ki je bilo za madžarskega gospostva podre- jeno županiji Zala. Gornje Prekmurje pod Györ (lat. Jauri- num). Soboška cerkev se leta 1394 navaja v gyorski škofiji: ...ecclesie sancii Nicolai de Murasombatha, Jaurinensis diocesis.'^ To je razmeroma pozen podatek. Starejši je poda- tek o pravici vasvarskega in pozneje györ- skega kapitlja do desetine v Krogu, ki posred- no priča, h kateri škofiji je pripadal kraj. Leta 1298 sta grof Machya, jobagio Železne županije, in njegova žena Helena z oporoko darovala cerkvi sv. Mihaela v Vasvaru (kapi- teljska cerkev!) kraj Krog ob Muri, ki ga je Helena podedovala po prvem možu Isouu. Li- stina o podelitvi se je ohranila v arhivu vas- varskega kapitlja.^ Pravica do cerkvene dese- tine v kraju Krogu je pozneje prešla na gyor- ski kapitelj, ki si jo je ohranil vse do srede XIX. stoletja. V pogodbah iz let 1841 in 1847, s katerima daje pobiranje desetine v najem, se gyorski kapitelj sklicuje na svoje staro- davne pravice: »Mi podpisani gyorski kapi- telj dajemo v najem desetino in desetinski dohodek, ki se nas z vso pravico tiče že od davnih časov, kateri nam pripada v Železni županiji ležečem kraju Krogu in katerega smo si dali zbirati deloma v gotovem denar- ju, deloma v različnem blagu in pridelkih, — ali pa ga izdajali imenovanemu kraju Krogu v najem, kdaj za večjo, kdaj za manjšo na- jemnino .. .«^^ Leta 1347 in 1348 nastopa vasvarski kapi- telj kot zemljiški gospod v Murskih Petróv- cih.«* Gyorski kapitelj je imel pravico do desetine tudi v Andrejcih, o kateri poroča zgodovinski vir iz XVIII. stoletja.8' Zapiski zbiralcev papeževe desetine, ki so jo pobirali v prvi polovici XIV. stoletja, za gyorsko škofijo niso ohranjeni. Pač pa si iz enakih zapiskov za sosednjo veszprémsko škofijo, datiranih z leti 1332—1337,5« more- mo ustvčiriti točno sliko o teritoriju vesz- prémske škofije. Gornje Prekmurje ni spa- dalo pod Veszprém, marveč pod Gyor, kakor to izpričujejo obširni gyorski vizitacijski za- pisniki iz let 1698, 1713/14, 1756 in 1758™ in prikazujejo gornje Prekmurje kot staro- davni del györske škofije. — V kakšnem odnosu pa so si bile györska, zagrebška in veszprémska škofija na ozemlju gornjega iu dolnjega Prekmurja, o tem bo govor v jmslednjem poglavju. 2. ODNOSI MED ŠKOFIJAMI GYÖR-ZACREB-VESZPREM NA PREKMURSKEM OZEMLJU Pisatelj »Starin železnih in salajskih Slo- venov«, Jožef Košič, je točno opredelil cer- kveno pripadnost gornjega in dolnjega Prek- murja, ko pravi, da so Slovenci v Železni županiji bili podrejeni gyorski škofiji, Slo- venci v županiji Zala pa Zagrebu.'' — Po- doba je, da je v tem oziru povzročila ne- jasnost Kovačičeva opomba, češ da je bilo v Prekmurju sporno ozemlje med zagrebško in veszprémsko škofijo,'^ ker se gornje Prek- murje v slovenski zgodovini nekajkrat pri- kazuje kot ozemlje veszprémske škofije.'* V srednjem veku se meje treh škofij, vesz- prémske, györske in zagrebške, stikajo ali se vsaj približujejo ozemlju današnjega Prek- murja. Dejansko so obstajala trenja med ško- fijami prav na prekmurskih tleh. Zato ni nič čudnega, če se je glede cerkvene pripadnosti pojavila nejasnost, predvsem še zaradi tega, ker se o tem pri Slovencih ni razpravljalo temeljiteje. Razmerje Gyor-Veszprém: V ustanovni li- stini veszprémske škofije iz leta 1002 je na- tanko označeno ozemlje, ki bodi podrejeno novo ustanovljeni škofiji, in sicer županije Veszprém (Wesprem), Fejér (Alba civitas). Kolon (Colon), pozneje Zala in Visegrad (Wsagrad), kasneje Pills.'* Teritorija Železne županije madžarski kralj Štefan I. ni pod- redil veszprémski škofiji, in gornje Prek- murje je po dokazih iz XIIL stoletja spadalo k Železni županiji. O stanju mej veszprém- ske škofije v XIV. stoletju nas v vsej po- drobnosti poučijo zapiski zbiralcev papeževe desetine iz let 1332—37, ki zapisujejo sko- raj vsako župnijo in sicer po arhidiakona- tih." Te meje so iste kot v ustanovni listini." Veszprémska škofijska meja se je današnje- mu Prekmurju najbolj približala z župnijo Pacsa, ki je bila v okolici Zalalövoja." Toda do Prekmurja ni segla, niti ni vključevala drugega ozemlja Železne županije. V vizita- cijskih zapisnikih iz XVII. stoletja'* se ugo- tavlja isto. Skratka, ni nobenih zgodovinskih 42 CASOPISZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA podatkov, iz kateriJi bi se moglo sklepali, da je gornje Prekmnrje spadalo kdaj k vesz- prémski škofiji. Ustanovna listina györske škofije, iz ka- tere bi mogli spoznati prvotne škofijske me- je, ni ohranjena.'' Kljub pomanjkanju nepo- srednih dokazov moremo vendar z gotovostjo sklepati iz posrednih dokazov na prvotno razprostranjenost györske škofije. V XIV. stoletju vlada popolna gotovost in jasnost glede györske škofijske meje. Županija Že- lezno (Vas) je vključena v györsko škofijo^" in z njo tudi tisti del Prekmurja, ki je admi- nistrativno pripadal k upravnemu središču Železno (Vasvar). Tudi v XI. stoletju ni moglo biti drugače, ker je županija Železno obsta- jala že v času madžarskega kralja Štefana I.** in je bila že takrat opredeljena tudi cerkveno- upravno. Ker iz ustanovne listine veszprém- ske škofije (1002) spoznamo, da županija Železno ni podrejena škofiji Veszprcm, zato ostane še edina možnost, da je županija Že- lezno že od prvega začetka bila podrejena škofiji v Györu, kakor to izvaja Ortvay*^ in kakor zatrjujejo györska škofijska uradna poročila (. .. A primaeva sua fundatione ex- tendebatur ad terras Comitatus Györ, Sopron, Vas, Moson et potiores partes Komarom exiguamque partem Veszprém . . .).*' Gornje Prekmurje ni bilo v nobeni dobi podrejeno veszprémski škofiji in sicer iz razloga, ker ozemlje Železne županije v cerkvenem oziru ni spadalo niti prvotno niti pozneje pod Veszprém. Drugačen je bil odnos Györa do Zagreba. Razmerje Györ-Zagreb: V visokem sred- njem veku, do koder nam zgodovinski viri razjasnjujejo cerkveno pripadnost gornjega Prekmurja, pripada gornje Prekmurje prav- no györski škofiji. Toda za XI.—XII. stoletje je györska juridičnost problematična. Po- znejši odnosi do Zagreba vzbujajo dvom o pravicah Györa do gornjega Prekmurja ob ustanovitvi zagrebške škofije (1094). Kakor poroča Krčelic, je že v XII. stoletju nastal spor. Slovenci iz Železne županije so se v cerkvenem oziru podredili zagrebškemu ško- fu Prodanu, ki jih je tudi sprejel. Györski škof Mikulin se je temu uprl. Spor je bil odstranjen na cerkvenem zboru v Györu leta 1176, kjer so bili navzoči papežev poslanec Gualterij, škof Andrej iz Kalocse, opat Gre- gor iz Panouhalme ter škofa Mikulin in Pro- dan. Obveljala je kraljeva razsodba, da se cerkvena meja ravnaj po županijski meji.** Krčelicevo poročilo je pozno, iz XVIII. sto- letja. Tudi ni razvidno, iz katerega vira je črpal. Zato bi utegnilo biti dvomljive vred- nosti. Ako preverjamo Krčelicevo poročilo, ugotovimo, da so osebe, ki nastopajo v sporu iz 1176, zgodovinske. Za györskega škofa Miku lina (tudi Micudinus in Micuvinus ime- novan; györski škof med 1176 in 1187) iz- vemo iz listine madžarskega kralja Bele III. leta 1186, ko nastopa v pravdi med eszter- goniskim nadškofom Jakobom in plemičema Markom in Petrom iz Vajke.*' Sodobnik Mi- kulinov je zagrebški škof Prodan.*' Ker so se težnje Zagreba, da bi si podredil celotno slovensko Prekmurje, v zgodovini po- novile, pridobi Krčelicevo poročilo na svoji verodostojnosti. Zaradi kraljeve razsodbe iz 1176, da se škofijska meja ravnaj po županij- ski meji, gravitacija gornjega Prekmurja k Zagrebu in težnje Zagreba, izvajati cerkveno jurisdikcijo nad tem področjem, niso pre- nehale. V XVI. stoletju se Zagreb zopet po- javi v gornjem Prekmurju. Leta 1547 je kralj Ferdinand naročil grofu Nikolaju Salniu, generalnemu kapetanu, naj plačuje od svojega zemljišča Gornje Lendave (Felso lindva) desetino zagrebškemu kapit- lju, ki mu jo je odtegoval že tri leta in se je zaradi tega skrčila ne samo služba božja, temveč zanemarilo tudi utrjevanje obmejnih 1: Ozemlje györske škofije; 2: Ozemlje veszprémske škofije; 3: Ozemlje zagrebške škofije; 4: Reka, potok; 5: Sedanja jogosl. drž. meja; 6: Zupanijska meja; 7: Meja med škofi- jami; 8; Bivša avstro-ogrska meja; 9: Mesto, kraj 43 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO gradov." V prvi polovici XVI. stoletja naj- demo rodbino Salm v zakonski zvezi s Szé- chyji. Od tod izvira pravica do zemljišča Gornja kendava in z Clornjo Lendavo zdru- žene Sobote iu Dobre. S Štefanom Szccliyjem je 1535 gornjelendavska rodbina Széchy v moškem kolenu izumrla. Nikolaj Salm je bil poročen z Marjeto Széchy, hčerjo Tomaža Széchyja. ki je v bitki pri Mohaču 1526 pa- del.'* Oba sta bila vneta privrženca prote- stantizma.*" Morda je versko ozadje vplivalo na zadrževanje desetine zagrebškemu kapit- Iju na gornjelendaviskem zemljišču. Iz Ferdinandovega naročila moremo skle- pati, da jc tik pred reformacijo v Prekmurju Zagreb cerkveno upravljal tudi gornje Prek- murje. V dobi rckafolizacije pa je na isto področje prišla kaloliška duhovščina iz za- grebške .škofije. Gyorski vizitacijski zapis- nik iz 1698 ugotavlja v murskosoboški deka- uiji sedem katoliških duhovnikov. Izmed teh jih je pet iz zagrebške škofije: Matija Slavic iz Turnišča (v Mur. Soboti), Matija Pavel Tusilovič iz Pregrade (v Martjancih) — in naslednji trije iz Karlovca: Ivan Tomec (na Tišini), Gašper Brošic (pri Sv. Juriju) ter Matija Frankovic (v Markovcih). Iz Gorice je prišel Anton Pitročij (v Pertoči). Le eden je bil iz györske škofije: Jurij Stikili (v Gor. Lendavi) iz Pordanya v županiji Sopron." Kako so se na tem področju iz jezikovnih vzrokov križala vplivna področja med Ma- džari in Slovani tudi v cerkvenem oziru, o tem pričajo medsebojna trenja v XVII. sto- letju, o čemer razpravljam podrobneje v po- glavju o frančiškanih v Soboti. Razmerje Zagreb-Veszprém: Ozendje za- grebškega beksinskega arhidiakonata si je prisvajala tudi veszprémska škofija. L. 1249 je bil obravnavan spor glede škofijske meje med Zagrebom in Veszprémom. Razsodniki so določili reko Muro za mejo med Veszpré- mom in Zagrebom." Iz razsodbe je razvidno, da je ozemlje severno od Mure pred letom 1248 upravljal Zagreb. Vendar ta razsodba ni obveljala. V obravnavi o desetini v bek- sinskem arhidiakonatu leta 1256 je zmagal Zagreb.'^ — Spor zaradi škofijske meje med Veszprémom in Zagrebom se je ponovil v XIV. stoletju. Leta 1398 je kralj Sigismund izdal listino dolnjelendavskim Banffyjem: Štefanu, Janezu, Ladislavu in Sigismundu, v kateri jim strogo naroča, naj prekmurske župnije, ki so jih odtrgali od zagrebške ško- fije in jih pridružili veszprémski škofiji, vrnejo Zagrebu, kamor so pripadale vedno in od nekdaj (ad dioccesim Ecclesiae Zagra- biensis semper et ab antiquo pertinentes)." V poostreni obliki se je Veszprém boril' za ozemlje beksinskega arhidiakonata sredi XVIII. stoletja.'* Zagreb je zmagoval vse do leta 1777, ko je obveljalo madžarsko stališče in so bile zagrebške župnije severno od Mure vlelešene v novo ustanovljeno škofijo v Szom- baihelyju.'» Spor med Veszprémom in Zagre- bom zadeva le ozendje, ki je bilo v županiji Zala. Podanem zgodovinskem pregledu cerkvene pripadnosti Prekmurja v visokem srednjem veku in v začetku novega veka precizirajmo medsebojne škofijske spore glede cerkvenih meja v Prekmurju. Györ ljubosumno brani svojo pristojnost nasproti Zagrebu le v gornjem Prekmurju, to je na ozemlju, ki je bilo podrejeno župa- niji Železno (Vas). Za ozemlje dolnjega Prek- murja, ki je bilo del Žalske županije, se ne poteguje, niti nima spora z veszprémsko ško- fijo na področju Prekmurja. Spor med Zagrebom in Veszprémom pa zadeva ozemlje, ki je bilo v županiji Zala. Zakaj tako? — Že ob ustanovitvi škofij v Györu in Veszprému je bil določen obseg tema škofijama. Županija Zala je bila pod- rejena Veszprému, županija Vas pa Györu. Toda po Ladislavovi razširitvi (v letih 1077 do 1091) madžarskih meja se je ozemlje žu- pan i j Zala in Vas (Železno) povečalo s po- krajinami mejnoobrambnega pasu, ki so si ga Madžari priključili in pritegnili v svojo civilno upravo. Za priključene pokrajine je bila ustanov- ljena 1094 škofija v Zagrebu in iz stoletnih škofijskih sporov odseva dejstvo, da so ško- fiji v Zagrebu ob ustanovitvi cerkveno pod- redili vse ozemlje izven prvotne madžarske meje: dolnje in gornje Prekmurje. Vendar sta sosednji madžarski škofiji v poznejših sto- letjih zavzeli drugačno stališče. Po določitvi ustanovitelja kralja sv. Štefana pripada ozemlje županije Zala Veszprému in ta si je, ne da bi upošteval ali pa je pozabil, da je bil prvotni obseg županije Zala manjši, pri- zadeval Zagreb izriniti z ozemlja, ki je bilo v XI. stoletju priključeno Žalski županiji. Več kot 650 let je Zagreb uspešno branil svo- je pravice na zadevnem področju. Leta 1777, ob ustanovitvi somboteljske škofije, pa je bil prvotni obseg beksinskega arhidiakonata pri- tegnjen v upravo madžarske škofije, medtem ko v Medjimurju Zagreb vztraja tudi po 1777 kljub mnogim poskusom madžarske škofije v preteklosti, podrediti tudi to področje svo- jemu središču v Veszprému.'* Enako sitališče je zavzemal Györ: županija Vas Györu! V smislu tega načela pripadajo gyorski škofiji tudi po letu 1090 Železni žu- paniji priključeni deli, v našem primeru gor- nje Prekmurje. Več uspeha v svojih težnjah kot Veszprém je imel Györ. Pristojnost do 44 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA gornjega Prekmurja si je priboril že v XII. stoletju (1176), čeprav moremo iz poznejših posegov Zagreba na to po epiivonal) ; 13 — zemljiška posest raznih rodovin, kot Nadasdyjév, Petrov- .ske (PetTÓczi csalad, Henezlini), Benediške (Szentbenedeki es.) in Križevske (Keresztury) rodbine ter drugih manj pomemb- nih; I — Zemljišče Belmura (stanje leta 1366); II — Zemljišče Gornja Lendava (Lindwa); stanje v letih 1365 in 1366, ki ni povsem istovetno s stanjem iz leta 1208; III — Zemljišče Dobra; stanje leta 1587, medtem ko je bil leta 1213 obseg istega zemljišča znatno manjši; IV ~ Zemljišče cistereijanske opatije v Monoštru. — Po podatkih iz XIV. in XV. stoletja so bili pod zemljiško upravo cistereijanov v Monoštru tile kraji na področju južno od Rabe: Kethely, slov. Trosce, nem. Marckl (sedež pražupnije za cistercijansko področje južno od Rabe, do leta 1740 tudi za Monošter); SlO'Venska ves ob Rabi (1350: Tothfolua); Saikalovci (1350: Zakulfolua); Stevanovci (1350: Stephanfolua) ; Žida (1350: Sydoufolua); Cretnik (1350: Chyrenuk) in Gyarmat (1404). — Obseg cistereijanske posesti se je v stoletjih spreminjal. Do leta 1332 je spadalo pod upravo Monoštra še zemljišče Dobra. V XVI. stoletju pa se je njihova posest razširila na jug, vključivši kraje Verico (1387: Perbese, pozneje Permise), Andovee (1538: Orfalu), Dolence in Otkovce (1552: Bergelen) (prim. Kalasz, 128-139; Csänki, II, 850-851-; Heimb, 55-60). — Manjše vmesne zemljiške posesti v okviru navedenih zemljiških kompleksov in na neopredeljenem ozemlju je mogoče pojasniti le v podrobnem obravnavanju zadevnega področja 46 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA prihajali miloščino pobirat frančiškanski bratje iz Németujvara (Güsising). Naseli- tev in pobiranje miloščine po nmdžarskih frančiškanih naj bi ormoškim frančiškanom onemogočilo delovanje v Prekmurju in ob- iskovanje te dežele. Zaradi teh dejstev se je hrvaška provinca čutila prizadeto in je pričela iskati dokazov, da so v okolici Murske Sobote, Dolnje in Gor- nje Lendave že od nekdaj pobirali miloščino ormoški frančiškani. Niti ni bilo težko do- biti dokazov. Sam upravitelj soboškega zem- ljiškega gospostva Matija Sučič je to izpričal v pismu, ki ga je v ta namen izdal 15. januar- ja 1677. Enake izjave sta v posebnih pismih z dne 17. januarja 1677 podala Štefan Go- dina, sodnik (szolgabiró) Žalske županije, v svojem dvorcu v Crensovcih, in v Turnišču turniški župnik. Na podlagi teh dokazov je hrvaški pro- vincial Medjurečki pričel proces zoper ma- džarske frančiškane. Leta 1680 je franči- škanski general murskosoboško hišo prisodil frančiškanom iz hrvaške province in ma- džarski frančiškani so se morali od tod umakniti."* Ali so se nato v Soboti naselili ormoški frančiškani, ni znano."' Delovanje franči- škanov iz hrvaške province ni moglo trajati dolgo, ker je po 1690 nastopil v Soboti dušno- pastirsko službo Matija Slavic, doma iz Tur- nišča, duhovnik zagrebške škofije.*" V So- boto je prišel iz Bogojine, kjer je župnikoval še leta 1690."' Ormoški frančiškani so imeli težave z ma- džarsko provinco tudi v drugem oziru. Pred nevarnostjo, da bi ormoški samostan priklju- čili madžarski provinci Sv. Marije, so se bra- nili z jezikovnimi razlogi. Od Nikolaja Zrinj- skega in ljutomerskega trškega predstojništva so prosili in v oktobru 1660 tudi prejeli pis- mene izjave, da v ormoški pokrajini prevla- duje slovenski jezik in je madžarski jezik od njega tako oddaljen, kot je nebo oddaljeno od zemlje. 4. CERKVENA PRIPADNOST IN OBSEG j BELMURSKEGA ARHIDIAKONATA, - TOTSAG 1 Cerkvena pripadnost belmurskega arhi- diakonata je pojasnjena že z dosedanjim raz- pravljanjem. Spadal je h györski škofiji. V i srednjem veku je imel Györ v najjužnejšem i delu svojega škofijskega ozemlja poseben j arhidiakonat, katerega sedež je bil leta 1331 ) v Murski Soboti. O njem poroča listina iz j körmendskega arhiva, v kateri je zapisano: | »Archidiaconus de Beelmura«. Belmura je ' drugo ime za Mursko Soboto, saj pravi zgo- j dovinski zapisek iz 1436: possessio Belmura] alio nomine Murazombatliya.'" Papež Boni- facij IX. je 1394 imenoval soboškega župnika Mihaela za györskega kanonika,'*'' kar zopet priča o cerkveni podrejenosti murskosoboške cerkve györski škofiji. Teže je pojasniti obseg arhidiakonata. Na podlagi danih zgodovinskih podatkov ni mo- goče priti do končne razjasnitve, kolikšen je bil obseg in razsežnost arhidiakonata, kate- rega arhidiakon je stoloval v Murski Soboti. Toda na zadevnem ozemlju najdemo posebno cerkveno zgodovinsko ozemeljsko enoto, ki se je v novem veku uveljavila tudi na civil- nem področju in o kateri sklepamo, da se več ali manj ujema z obsegom belmurskega arhi- diakonata v začetku XI\. stoletja. Upravno enoto, v kateri so bile združene slovenske župnije v Železni županiji, so v györski administrativni terminologiji označevali z izrazom T ó t s a g , Slovenci-domačini pa imenovali Slovenska okroglina (kra- jina). Tótsag: Glede na ozemlje, ki ga vključuje, ima izraz Tótsag v zgodovini več pomenov: a) Najprej označuje ozemlje južno od Rabe do' Žalske županije in od avstrijske meje na zahodu do Örsega (Stražne krajine) na vzho- du. Le o tem bo razpravljanje v pričujočem sestavku. b) Zmanjšan obseg ozemlja, navedenega pod a), je distrikt Tótsag v XVIII. in XIX. stoletju, ki vključuje slovenske župnije v murskosoboški dekaniji.'" V istem pomenu so uporabljali izraz Tótsag tudi protestanti. Tako na primer: ecclesiae schlavonice (1627)"« in leta 1732: Tótsag.»" c) V drugi polovici XVIII. stoletja pred- stavlja cerkvena pokrajina Tótsag tudi na civilno-upravnem področju samostojen okraj, ki ga Korabinsky označuje: Bezirk der Wen- den (Tótsag) in pa Bezirk der Wenden Tót- sag genannt."* Č) Po podatkih iz XIX. stoletja je imel izraz Tótsag pri prekmurskih Slovencih širši pomen in je označeval celotno današnje Slo- vensko Prekmurje,"' tudi slovensko ozemlje v županiji Zala. Ko je opat Štefan Kazó leta 1698 vizitiral Železno županijo, je celotno županijsko ozem- lje razdelil v dve polovici: tostran in onstran reke Rabe (orientacija iz Györa!). Polovica onstran Rabe (za nas tostran, južno od Rabe) je bila porazdeljena v štiri distrikte. Četrti in zadnji je bil distrikt Tótsag, o katerem pripominja Kazó, da se tako imenuje zaradi (tamkajšnjih) domačinov, ki govore sloven- ski jezik, in se razprostira na zahodni strani do Štajerskega vojvodstva, na severu pa se končuje pri reki Rabi: Quarta demum vo- catur Tótsag: sic dicta ab indigents linguam 47 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO sclavonico-croaticam terentibus. Extensa ex parte occidentis usque ad ducatum Styriae; et ad septentrionera terminata per fluvium Rabam.'^" Vzhodne meje distrikta Tótsaga opat Kazó v uvodu ni označil, pač pa ob vizitiranju župnij. Po opravljenih vizitacijali cerkva na Hodošu (9. III. 1698), v Kerkaska- polni in Kerczi pripominja, da se tu konča distrikt Orség. Nato preide vizitacijska komi- sija na ozemlje Tótsaga, in sicer začne z Ve- lemérom ter nadaljuje vizitiranje v nasled- njem redu: Selo (12. III.) — Sv. Benedikt (13. III.) — Martjanci (14. III.) — Pečarovci (14. III.) — Pužavci (15. III.) — Murska So- bota (15. III.) — Tišina (18. III.) — Pertoča (19. III.) — Sv. Jurij (20. III.) — Gornja Lendava (21. III.) — Sv. Lenart v Bodoncih (22. III.) — Kuzma (22. III.) — Dobra (23. III.) — Sv. Martin ob Rabi (24. III.) — Cepinci (Markovci, 25. HI.) — Gornji Senik (25. III.) — Gornji Petrovci (26. III.) in Veliki Dolenci (27. III.). Ob koncu zapisnika o Velikih Do- lencih in njihovih podružnicah dostavlja opat Kazó, da se tu končuje distrikt Tótsag in v petih točkah poda mnenje o verskem stanju v navedenem distriktu.'^' Popolnoma enako opredeljuje to področje naslednji gyorski vizitacijski zapisnik iz leta 1714 in pravi: Districtus Tótsag contiuet pla- gam ex finibus Styriae usque ad fluvium Rabam et discriminai ab hoc regno. Pomenljivo je, da sta po definiciji iz let 1698 in 1714 pripadali k pokrajini Tótsag (k Slovenski krajini) tudi dve nemški žup- niji : Dobra (Neuhaus) in Sv. Martin ob Rabi, o katerih vemo, da sta bili v XVII. stoletju že v veliki meri ponemčeni. Razen teh še Velemér, ki je bila madžarska župnija. O župniji Dobri in Sv. Martinu ob Rabi pravi isti vizitacijski zapisnik, da sta nemški žup- niji. Po Kleblu je področje Dobre izgubilo slovenski značaj že v XII. stoletju,'^' kar je vsekakor problematično, ker so tukajšnja krajevna imena v XIV. stoletju še pretežno slovenska.'^* Po urbarju iz 1697 je bilo še mešano prebivalstvo (slovensko-nemško) v Gornji Straži (Ober Drosen), v Tauki in Griču (Gritsch).Gotovo je, da je bila v XII. stoletju ta pokrajina še slovenska in tudi naseljena. Saj je bil pri obhodu zemljišča Dobra leta 1213 navzoč duhovnik od Sv. Mar- tina ob Rabi, po imenu Peter.'^s In obstoj župnije predpostavlja naseljeno področje. V župniji Sv. Martina ob Rabi je bil še v XVII. stoletju med nemškim prebivalstvom v rabi slovenski izraz za mero pri dajatvah vinske gornine župniku: hergacza. Župniku se daje: datur ... de vino quantitas quatuor Pintarum, quae per vernaculum hujatem vo-' catur Sopfém vel slavonico-croatice Her- gacza.Ker se v nadaljnjem vizitacijskem zapisniku rabi le izraz hergacza (od slo- venske besede hrg, hrgica^^') in ne nemški izraz Sopfém (das Schöppchen, poliček), je to dokaz, da je bil slovenski izraz hergacza udomačen tudi pri nemškem prebivalstvu. Ta udomačenost izraza hergacza more datirati od nekdanjega tukajšnjega slovenskega pre- bivalstva. Izraz hergacza se v drugih prek- murskih župnijah leta 1698 ne javlja. Ker je bilo področje Dobre in Sv. Martina ob Rabi sestavni del Tótsaga — Slovenske krajine, nas to nagiba k sklepu, da poime- novanje Tótsag datira iz časa, ko je bila ta pokrajina še slovenska. To pa je bilo ne- dvomno v XI.—XII. stoletju, ko je bilo zem- ljišče Dobra istočasno z drugim ozemljem Tótsaga pritegnjeno v upravo györske ško- fije. Do enakega sklepa nas vodi dejstvo, da je župnija Velemér spadala v okvir Tótsaga; župnija, ki je bila v XVII. stoletju že popol- noma pomadžarjena. Zanesljivi zgodovinski viri iz X111.—XIV. stoletja prikazujejo Ve- lemér kot sestavni del Tótsaga. Da je pod- ročje velemérske župnije spadalo h gospo- darskemu središču v Gornji Lendavi, zvemo iz let 1208, 1365 in 1366.129 gg pravi, da je prišlo področje Velemérja pod madžarsko civilno upravo istočasno z drugim gornjelen- davskim zemljiščem, namreč šele ob priteg- nitvi mejnoobrambnega pasu po letu 1075. Ce pogledamo na zemljevid in zasleduje- mo-, kje je potekala prvotna madžarska meja na odseku gornjega Prekmurja v razdobju 955—1077, ter upoštevamo, da je cistercijau- ska posest v Monoštru v cerkvenem oziru eksemptna, potem nas preseneti okolnost, da je prvotni obseg Tótsaga istoveten z ozemljem madžarskega mejnoobrambnega pasu na odseku: med reko Rabo na severu, Štajerskim vojvodstvom na zahodu, žalsko mejo na jugovzhodu in Orségom — prvotno madžarsko mejo na vzhodu. Po navedenih razlogih se mi zdi upravičeno sklepanje, da se ozemlje belmurskega arhidiakonata uje- ma s prvotnim obsegom Tótsaga; to je ozem- lje mejnoobrambnega pasu, ki je bilo v XI. stoletju pritegnje?io v civilno-upravnem oziru k Železni županiji, v cerkvenem pa h gyor- ski škofiji. Zaradi jezikovne različnosti je že v viso- kem srednjem veku predstavljal belmurski arhidiakonat v okviru györske škofije po- sebno teritorialno enoto. Na ta način je imel Györ na najbolj oddaljenem koncu svoje škofije zastopnika, ki naj bi krepil naveza- nost na Györ in s tem zmanjševal težnje, da bi se ta slovenska pokrajina priključila slo- vanskemu Zagrebu. 48 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Pomislek zoper samostojen arhidiakonat, ki bi obsegal le slovenske župnije v gornjem Prekmurju, je morda njegov nmli ozemeljski obseg. Toda primer sosednjega beksinskega arhidiakonata pred 1334 in spet samostoj- nega arhidiakonata v Medjinuirju dokazuje, da so obstajali tudi arhidiakonati z manjšim ozemeljskim obsegom. Tako naziranje je iikrati v skladu z ugotovitvami madžarskega zgodovinarja Balanyija za celotno Madžar- sko, ki pravi, da so se prvotno (XI.—XII. stoletje) meje arhidiakonatov in županij na Madžarskem ujemale. Toda z razvojem žu- panij je naraslo tudi število arhidiakonatov. Pred priključitvijo velikili mejnoobrambnih pokrajin posamezni obseg škofij ni presegal 200—300 kvadratnih milj. Cerkvena ureditev sv. Štefana je ostala več kot pol stoletja ne- dotaknjena. Cas za razširitev škofijskih meja je prišel šele, ko so zaradi premaknitve meja navzven obsežna ozemlja mejnoobrambnih pasov prišla pod neposredno upravo madžar- ske Cerkve. To je bilo ob koncu XI. stoletja za vlade madžarskih kraljev Ladislava (1077 do 1095) in Kolomana. Tako György Bala- nyi.iä» Obseg Železne županije se je res povečal, ko je bil konec XI. stoletja k županiji pri- ključen zahodni mejnoobrambni pas na pod- ročju gornjega Prekmurja, in je nastal raz- log, da se ustanovi nov samostojen arhidiako- nat, ki se nam javlja leta 1331 s sedežem v Murski Soboti. OPOMBE /. Milko Kos, Zgodovina Slovencev od nase- litve do reformacije. Ljubljana 1935, 192—193, in priložena karta »Cerkvena razdelitev slovenske zemlje v srednjem veku«; isti. Zgodovina Slo- vencev od naselitve do petnajstega stoletja. Ljubljana 1955, 266—267. — 2. T. Ortvay, Geo- graphia ecclesiastica Hungariae ineunte saeculo XlV.e tabulis Rationes collectorum pontifico- rum a. 1281—1375 reterentibus eruta digesta illu- strata, I. Budapest 1891, 285—308 — in II. zv. (Budapest 1892), 727—768. — 3. Fran Kovačič, Gradivo za prekmursko zgodovino. ČZN, XXI. Maribor 1926, 4; T. Ortvay, op. cit., II., 732 do 734. — 4. D. Csanki, Magyarorszag torténelmi földrajza a Hunyadiak koraban, II. Budapest 1894, 726. — 5. Prim. F. Kovačič, Gradivo..., ČZN, 1926, 4—5; v Kosovi knjigi (Zgodovina Slov., 1933, 192—193; 1955, 264—271) in v Gra- fenauerjevi Zgodovini slovenskega naroda, Ljub- ljana 1955, II. zv., 132—136 — je izostalo obrav- navanje cerkvene razdelitve Prekmurja v sred- njem veku. — 6. Laur. Karolyi, Speculum Jauri- nensis ecclesiae, repraesentans tum ipsam cathe- dralem ecclesiam, tum episcopos, qui a tempore Divi Stephani, Proto-Regis praefuerunt,... lau- rini 1747, I, 38; J. Karacsonyi, Magyarorszag egyhiiztorténete föbb vonasaiban 970-töl 1900-ig. Veszprém, 1929, 7; Homan Balint-Szekfü Gyula, Magyar törtenet. Budapest 1939, I, 199; Balanyi György, Valläsos élet — iskoläk. Magyar müve- lödes törtenet, I. Budapest, str. 575 (brez letnice; izšlo po 1^1 1941). — 7. Hóman-Szekfu, n. d., L 198; L Holub, Zala iiiegye torténete a közep- korban, I. Pecs, 1929, 25—24, 331. — S. j. Holub, n. d., 1, 116, 405; Dečr Jó/.sef, A magyarsäg a nomad kulturközössegbcii. Magyar müvelödes törtenet, I, 66; Honian-Szekfü, n. d., I, 211, 350 do 331; Kniezsa Istvän, Ungarns Völkerschaften im XI. Jahrhundert. Budapest 1938, 96. — 9. Fr. Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev, H, št. 307. — 10. Hóman-Szekfu, n. d., 1, 118-119. — U. Fr. Kos, Gradivo, II, št. 323 in št. 323 b. — 12. Hóman-Szekfu, n. d.. I, 120; Deér, n. d.. I, 61. — 13. Hóman-Szekfu, n. d., 124, 161. — 14. B. Grafenauer, Zgodovina slov. naroda, II, 73. — 15. Hóman-Szekfu, n. d., L 121; M. Kos. K po- stanku ogrske meje med Dravo in Rabo. ČZN, 1933, 144—153; B. Grafenauer, n. d., II, 74. — 16. Hóman-Szekfu, n. d.. I, 127. — 17. Isti, n. d.. I, 147. — 18. Holub, n. d.. I, 405; prim, skico med stranmi 112—113; Deér, n. d., 1, 66. — 19. Deér, n. d., I. 74. — 20. Holub J., A kiralyi värme- gyék credete. Emlekkönyv Szent' Istvän kiräly halälänak kilenczszäzadik évfordulójan. II. Bu- dapest, 1938, 73—75; Homan-Szekfü, n. d., I. 211. — 21. Hóman, n. d., I, 213. — 22. Isti, n. d., I, 211. — 25. Isti, n. d., I, 325. — 24. Karacsonyi, Magyarorszäg egyhäztörtenete ..., 10—11. — 25. Hóman, n. d., I, 326, 328. — 26. Holub, Zala me- gye torténete, 1, 116; Hóman, n. d., I, 330—331; Balanyi, n. d., I, 576. — 27. M. Kos, K postanku ogrske meje. ČZN 1933, 144—147; B. Gratenauer, Zgodovina slov. naroda, H, 73. — 28. M. Kos, Gradivo, V, št. 900. — 29. G. Wenzel, Codex dipl. Arpadianus continuatus. XII. Budapest, 1874, 143. — 30. D. Csanki, Magyarorszäg torté- nelmi földrajza a Hunyadiak koraban. II. Bu- dapest 1894, 716. — 3/.'Fr. Ivanóci, Väzlatok a régmult korból. Szombathelyi Ujsäg 1900. št. 11; Visitatio canonica 1756, str. 1385. Škofijski arhiv v Szombathelyu. — 32. Th. Heimb, Notitia hi- storica de ortu et progressu abbatiae sacri ordi- nis cisterciensis B. M. V. ad S. Gotthardum dic- tae..., Viennae, 1764, 32; Kalasz E., A szentgot- thärdi apätsäg birtokviszonyai es ciszterczi gaz- dalkodas a közepkorban. Budapest 1932, 10, 16; Csanki, n. d., II, 850. — 33. Holub, A kiralyi varmegyék credete. Emlekkönyv, II, 106; Erdé- lyi Laszló, Fejlodés a legrégibb magyar tarsa- dalomban. Budapest 1916, 17. — 34. Hazai okmä- nytar, VI, 1. — Holub, Zala megye tort., I, 24—25. — 35. Holub, A kiralyi varmegyék credete. Em- lekkönyv, II, 103; isti. Zala megye tort., I, 26.— 36. Wenzel, Codex dipl. Arp. coni., X, 250—251. — 37. M. Kos, Gradivo, V, št. 900. — 38. Hazai okmanytar, VIH, 16. — 39. Csanki, n. d., II, 716. — 40. Zala värmegye torténete. OKLEVÉL- TÄR. I. Budapest 1886, 501 (= Zala Okl). — 41. Hazai okmanytar. Vili, 127—130. — 42. M. Kos, Gradivo, V, št. 900. — 43. Fejér G., Codex di- 4/) KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO plomaticiis Hungariae ecclesiasticus ac civilis. II. Budae 1829, 277; Holub, Zala megve tort. I, 92. — 43a. Csänki. n. d., III, 2, 129—131. — 44. Zala Okl., I, 57. — 45. Fejér, Cod. dipl., V/2, 431. — 46. Csänki, n. d.. Ill, 43, 130—131. — 4?. M. Kos, Zgodovina Slovencev, Ljubljana 1955, 115. — 48. Prim. Payr S., Egyhaztorténeti emlé^ek. I. So- pron 1910, 118; Barthos-Kurucz, Egyc^emes tör- ténelmi adasz. Budapest, 1932, 28. — 49. Tkal- tic. Monumenta historica Episcopatus Zagrabien- sis, I. Zagreb 1873, 1; Fejér. Cod. dipl. L 484; Wenzel, Cod. dipl. Arp., XI. 31; Dr. K. Draga- novié-J. Buturac, Poviest Crkve u Hrvatskoj. Zagreb, 1944, 33. — 50. Holub, Zala megye tort., I, 116, prim, zemlj. skico med stranmi 112—113; Kniezsa. Ungarns Völkerschaften im XI. Jahr- hundert. Bpest, 1938, 96; Deér, n. d.. 66. — 51. Wenzel, Cod. dipl., XI, 432—435; Holub, n. d., 417—418. — 52. Holub, n. d., 409, 414; Tkalčic, Monumenta hist, episcopatus Zagr., I. 194. — 55. Dr. Josip Buturac, Popis župa zagrebačke bi- skupije od god. 1334. Zagreb, 1944. 40—42. Zbor- nik zagrebačke biskupije 1094—1944; Tkalčic. n. d., II, 226; Fr. Rački, Popis župa zagrebačke biskupije 1334 i 1501. godine. Starine Jugosl. akademije. IV, 201—229; Kovačič, Gradivo za prekm. zgodovino. CZN, 1926, 6—8. — 54. Holub, n. d., 1, 419—423; Kovačič, n. d.. CZN 1926. 4—6. — 55. Kovačič. Gradivo za prekm. zgodovino, CZN 1926, 9—20; I. Zelko. Statistika prebival- stva v Prekmurju leta 1698, Kronika VI, 2. zv., 86. — 56. Ortvay, Geograph la ecclesiastica ..., I, 259—293. — 57. Prim. Holub, n. d., I, 410, 412. — 58. Tkalčic, Monumenta episc. Zngr., I, 45. — 59. Holub, n. d., I, 407. — 60. Tkalčic, n. d., I, 194; H, 31, 58, 95; Csänki, IH, 19; Holub, n. d., 1, 409. — 61. Kovačič, n. d., CZN 1926, 4; Buturac, Popis župa..., str. 40; O beksinskem arhidiako- natu v jjodrobnosti razpravlja Ivan Škafar v posebni razpravi: Prekmurski del beksinskega arhidiakonata v XIV. stoletju (rokopis). — 62. Tkalčic, Monumenta episc. Zagr., H, 58; Holub, n. d., I, 408. — 65. Holub, n. d.. I, 419; Fara ]., Murakoz torténetének rövid foglalata (Die kurz- gefasste Geschichte der Murinsel). Szombathely, 1942, 18. — 64. Holub, n. d., 1, 437. — 65. Bullae Bonifacii IX. P. M. 1389—1396. Budapest 1888, 257. — 66. Hazai okmänytär, IV (Gvörött 1867), 95—97; Wenzel, Cod. dipl. Xll, 627-629. — 67. Listini sta pisani v madžarskem jeziku in sta ohranjeni z originalnim pečatom. — 68. Nagv Imre, Codex dipl. Hungaricus Andegavensis, V, 111; Csänki, H, 857. — 69. Conscriptio Bonorum Totsägiensium de diversis Annis; spis je nastal kmalu po letu 1738 in se nahaja v župnijskem arhivu na Gornjem Seniku. V konskripciji so popisane kmetije na področju »Totsäga« (= gor- nje Prekmurje), ki so spadale pod upravo gra- dov Egervär in Pölöske. — 70. V škofijskem ar- hivu v Szombathelyu. — 71. Starine železnih in salajskih Slovenov. CZN 1914. 10, 12. — 72. Ko- vačič, n. d., CZN 1926, 4. — 73. Maks Miklavčič, Cerkvena uprava. Krajevni leksikon dravske ba- novine, Ljubljana 1937, 9; M. Kos, Zgodovina Slovencev, 1933, zemljevid »Cerkvena razdelitev slovenske zemlje v srednjem veku«, priloga; v drugi izdaji iz 1955, str. 385, je korigirano »Pod gvtirsko škofijo« ; B. Grafenauer, Zgodovina slov. naroda. H, Ljubljana 1955, 134. — 74. Holub, n. d.. I, 531. — 75. Ortvay, Geographia eccl., 1, 286—308. — 76. Prim, karto: Dioecesis Vespri- raiensis et Quinque-Ecclesiensis ineunte saeculo XIV. Th. Ortvay et Lad. Hrubant fecerunt — 1888; priloga h knjigi: Ortvay, Geographia eccl., 1; Balanyi, n. d., str. 426. — 77. Ortvay, Geo- graphia eccl., 1, 295. — 78. Visitatio Kazóiana 1698 (za gornje Prekmurje) — in zagrebški vizi- tacijski zapisniki prim. CZN 1926, 6—19. — 79. L. Karolyi, Speculum Jaurinensis ecclesiae..., laurini 1747, 30; Ortvay, Georg, eccl., I, 316. — SO. Ortvay, Geogr. eccl., 1, 316—317. — 81. Hó- man-Szekfü, n. d., 1, 212; Holub, A kirälyi vär- niegyék credete. Emlékkonyv, li, 106. — 82. Ortvay, Geogr. eccl.. 1, 316. — 83. Schematismus venerabilis cleri almae dioecesis Jaurinensis pro anno Domini 1928. Jaurini 1928, X. — 84. B. A. Kercselich, Historia ecclesiae Zagrabiensis, partis primae tomus I, Zagrabiae 1770, 34; Starine že- leznih in salajskih Slovenov, CZN 1914, 12; J. Gruden, Zgodovina slov. naroda, 557—558. — 85. L. Karolyi, Speculum Jaurinensis ecclesiae, 42 do 43; Schematismus... dioecesis Jaurinensis pro a. 1928, XIX. — 86. T. Smičiklas, Codex diploma- ticus regni Croatiae, Dalmatiae et Slavoniae, 11, 139, 177. — 87. Kovačič, n. d., CZN 1926, 5. — 88. Payr S., A Dunäntuli evangélikus Egyhäzke- rület törtenete. I. kötet. Sopron 1924, 255. — 89. Payr, n. d., 206. — 90. Visitatio Kazóiana 1698. 745, 736, 749, 760, 785, 755, 768. Škofijski arhiv v Szombathelyu. — 91. Ivan Škafar, Prekmur- ski del beksinskega arhidiakonata v XIV. sto- letju (rokopis), kjer navaja izvirno listino iz 1249. — 92. Wenzel, Cod. dipl. Arp. eont., XI. 431—432. — 95. Fejér, Cod. dipl., X/2, 571. — 94. Fara J., Murakoz torténetének rövid foglalata. Szombathely 1942, 19—22; Géfin Gyula, A szom- bathelyi egyhäzmegye törtenete. I. kötet. Szom- bathely 1929, 373. — 95. Géfin Gy., n. d., 1, 404, 411. — 96. Payr, n. d., 1, 255, 258. — 97. Isti, n. d., 204, 255. — 98. Isti, n. d., 204, 258. — 99. Payr, Egyhäztörteneti emlékek. I., 107; 1. Zelko. K zgodovini reformacije v Prekmurju, CZN 1937, 114. — 100. Succus inscriptionum familiys ... ad Dominium MuraySzombath spectantium, 1751, 4, 6. — 101. Payr, A Dunäntuli evangélikus Egy- häzkerület törtenete. I, 255—257. — 102. Payr, n. d., 260, 270. — 103. Succus .... 8. — 104. Succus .... 8—14. — 105. Payr, n. d., 259. — 106. Dr. Juhäsz Kälmän, A ličentiatusi intézmény Magyarorszä- gon. Budapest 1921, 8. — 107. Karäcsonyi J., Szent Ferencz rendjének törtenete Magvarorszä- gon 1711-ig. Budapest, I (1922), 224 — in II, 285—287. — 108. Iz arhiva province sv. Ladi- slava, fase. Ormož; prim. Karäcsonyi, n. d.. H, 291—293. — 109. Karäcsonyi, n. d., 11, 321. — 110. Visitatio Kazóiana 1698, 745. Škofijski arhiv v Szombathelyu. — 111. Nadbiskupski arhiv v Zagrebu — Protokoli: B 70/1. Kanonske vizita- cije: A. Bekšin. — 112. Karäcsonvi, n. d., 11, 320. — 113. Csänki, n. d., II, 726. — 114. Bullae 50 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Boiiifiicii IX. P. M. 1389—1396. Budapest 1888, 2->:. — 115. Visitatio can. 1756, 1079, 1115; Vis. can. Szilyiana 1778 (zvezek Tótsag). Škof. arhiv V Szombathelyu; Catalogus cleri diaecesis Saba- riensis, Sabariae 1793, 34; ' Schematismus diaece- sis Sabariensis ... 1831, 90 in 1889, 94. — 116. Vi- sitatio generalis — 1627 — original, prim. 1. Zel- ko, K zgodovini reformacije v Prekmurju, CZN 1937, 112; Payrjeva objava v Egyhaztorténeti emlékek, 1, 102 in 128, je pomanjkljiva, ker je povzeta po overovljenem prepisu iz 1'699, kjer je bila prva stran strgana. — 117. Payr, n. d., 1, 292. — 118. J. M. Korabinsky, Geographisch-hi- storisches und Produkten Lexikon von Ungarn. Pressburg 1786 — v uvodu; Isti, Atlas Regni Hungariae portatilis oder neue und vollständige Darstellung des Königreiches Ungarn auf 60 Ta- feln, 1805, prim. XXIX. zemljevidno karto. — 119. Starine železnih in salajskih Slovenov, ČZN 1914, 4, 9, 11, 22 (cit. 130 posebnem odtisu); Vas- v.irmegye, Bpest 1898, 387. — 120. Visitatio can.; 1698, v uvodu. Škofijski arhiv v Szombathelyu. j — 121. Vis. can. 1698, 716—796. — /22. Vis. can. j 1714 Scliachiana, v uvodu 4. opomba. Škofijski j arhiv v Szondjathelyu. — /25. E. Klebel, Bur-j genland-Westuugarn. Handbuch des Grenz- und Auslanddeutschtunis. Band 1, 676 (1935). — 124. Csänki, n. d., II, 713. — /25. Dr. O. Lamprecbt, i Das Deutschtum im Gebiete der einstigen Herr- i Schaft Neuhaus. Zeitschrift des historischen Vc- j reins für Steiermark, 33. jgg, Graz 1939, 60. — 126. Wenzel, Cod. dipl. Arpad. coni, VL 359. — 127. Vis. can. 1698 za župnijo Sv. Martin ob Ra- j bi. Škof. arhiv v Szombathelyu. — 128. Prim. Fr. i Miklošič, Lexikon palaeoslovenico-graeco-lati- num. Vindobonae 1862—1865, 1098; M. Pleterš- nik, Slovensko-nemSki slovar. I, 281. — 129. Gra-j divo. V, št. 900; Csanki, n. d., 11, 716—717. —j 130. Balanyi Gy., Vallasos élet — iskolak. Ma- j gyar müvelödestörtenet. 1, 389, 376. MANDELCEVI LJUBLJANSKI TISKI V KNJIŽNICI NARODNEGA MUZEJA V LJUBLJANI BRANKO REISP Prvi ljubljanski tiskar Janez Mandelc je začel tiskati v Ljubljani poleti 1575. leta. Do leta 1581, ko mu je nadvojvoda Karel tiskanje prepovedal, prepovedi pa je v naslednjem letu sledil izgon iz dežele, je natisnil v Ljub- ljani 26 del v slovenskem, nemškem in latin- skem jeziku. V zadnjih letih prihajajo nenavadno hitro na dan številni novi in doslej neznani slo- venski in hrvaški protestantski tiski. Poro- čila o teh najdbah so v raznih strokovnih časopisih, njih pregled pa je dal Mirko Rupel v delu »Nove najdbe naših protestantik XVI. stoletja«, Ljubljana 1954. Že po objavi tega dela pa je našel Oskar Sakrausky v Zago- ričah na Koroškem doslej neznan slovenski protestantski katekizem, ki ga je tiskal Man- delc v Ljubljani leta 1580 in o tem poroča v razpravi: Ein bisher unbekannter slovv^e- nischer protestantischer Katechismus aus dem Jahre 1580. Ta razprava je objavljena V zborniku »900 Jahre Villach«, Villach I960, str. 447—457. (Fotokopija tega katekizma se že hrani v rokopisnem oddelku Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani.) Novo odkriti katekizem bi bil torej 27. v vrsti Man- delčevih ljubljanskih tiskov. Videli pa bomo, da Neuwe Zeytung iz leta 1578 kljub biblio- grafski in zgodovinski tradiciji ne moremo z vso gotovostjo uvrščati med Mandelčeve ti- ske. Skupaj z novo odkritim katekizmom ostane torej še vedno le 26 dokazanih njego- vih tiskov. Lažje rešljivo je vprašanje rudarskega reda nadvojvode Karla. Ta knjiga je izšla v dveh različnih izdajali, eno je tiskal Mandelc leta 1577, v drugi pa nista navedena niti tiskar niti letnica. To dejstvo je povzročilo v sta- rejši literaturi določene zamenjave in nejas- nosti. Gotovo je, da rudarskega reda brez na- vedbe tiskarja in letnice ni tiskal Mandelc, temveč je izšel v Ljubljani ob koncu XVII. ali v začetku XVIII. stoletja. Knjižnica Narodnega muzeja v Ljubljani hrani tri Mandelčeve tiske. V popis uvrščam še četrti dvomljivi Mandelčev tisk, to je Neuvve Zeytung iz leta 1578. Opis vsakega izmed teh tiskov delim v štiri odstavke. Za kratkim naslovom in letnico izdaje je podro- ben bibliografski popis dela, sledi kratka vsebina knjige. V tretjem odstavku popisu- jem posamezno knjižno enoto in navajam tu poleg izvora, rokopisnih beležk in vezave še druge značilnosti. V četrtem odstavku poda- jam slednjič za vsako delo še kratek pregled važnejše literature in drugo problematiko. Ker so vsi Mandelčevi tiski velike knjižne in kulturnozgodovinske redkosti, bi bilo ko- ristno podrobno popisati tudi vse doslej znane primerke, ki se hranijo po drugih knjižnicah v Sloveniji. SPiNDLER Krištof: Aiu Chriftliche Leich- predig. Bey der Begrebnus ... Hörwarden Freyherrn zu Auerfperg ... 1575. j 51 K R ON IKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Ain Chrirtliclie Leiclipredig. Bey der Bc- grebnus / weyland des Wolgebornen Herrn / Herrn Hörwarden / Freyherrn zu AuerTperg / Erbkamrer in Crain / vnd der Windirchen March / Rom: Kay. May. etc. auch Fürlt. DurchL Ertzhertzogen Carls zu Olterreich etc. Rath / vnd Landshauptman in Crain / ObriCten Leutenandt an den Crabatilchen vnd Mör. Gränitzen / Täliger Gedächtnuß / als er den 22. tag Septemb. diles 1575. Jars / in dem belchelinen Thürcken einfall / bey Budatichku / in Crabaten / von dem Erb- faind vmbkommen / vnd hernach den 25. ge- dachts Monats Septemb. lein Leichnamb gehn Laybach gebracht / vnd in der Burger Spital Kirchen dalelblt / ehrlich vnnd Chriltlich / mit groller vnd gemainer Klag vnd wainen / zur Erden beitätiget worden. Gehalten Durch / M. Cliriltophorum Spindler / Ainer Erla- men Landtlcliafft dalelblt in Crain beltelten Predicanten. Gedruckt zu Laybach / Durch Hannfi Man- uel / Anno M. D. LXXV. Ai_4 do Ei ^4 listov (= 20 listov). 18,5 cm (prva številka pomeni vedno mero knjižnega hrbta) X 14,5 cm. Delo je posvečeno Herbertovi vdovi Kri- stini, rojeni Spaur-Vallör (list K^l-^). V pred- govoru pravi Spindler, da se je odločil pri- digo, ki jo je imel pri pogrebu njenega so- proga, pripraviti za tisk, da bi jo le-ta lahko doma brala, ker se zaradi slabosti ni mogla udeležiti pogreba, pa tudi da bi jo lahko Naslovna stran Spindlcrjevcga spisa brali prijatelji in vsi težko preizkušeni v svojo tolažbo (list A2-4). Pridiga sama je razdeljena v dva dela, katerih prvi govori o junaških delih Jude Makabejca (list Bi_2/a), drugi pa paralelno s prvim o življenju in delih Herberta Turjaškega (lisi B2/b do E4). V Knjižnici Narodnega muzeja ima knjiga signaturo 4884. Bila je last barona Erberga in je imela v njegovi biblioteki v Dolu pri Ljubljani signaturo VV. (Erbergove zbirke SÓ prišle v last Deželnega muzeja v Ljub- ljani leta 1880). Na naslovni strani je Erber- gov žig in še prečrtana notica napisana s črnilom, od katere je čitljiva samo letnica 1643. Od impresuma navzdol je naslovni list odrezan. Na prvi strani prednjega ščitnega lista je napravljen s črnilom vpis: »Ex col- lectione L. B. ab Erberg 1795« in še »in Lust- thaler Bibliothek befinden sich 2 gleiche und ser selten Kostbare alte Bücher«. Na praznem listu A4/b so tile latinski in španski verzi, ki se nekako prilegajo vsebini knjige: Vive Vt Vivas Vivilo Venturam Valeas Vt Vivere Vilam. Vita Viri Vt Vento Vana Vel Vmbra Volai. (Živi, da boš živel. Zivi, da boš mogel dobro živeti prihodnje življenje. Življenje moža beži kakor v vetru znabiti lahna senca.) Si la Vida da la muerte y la muerte da la Vida. porq la Vida es querida y la muerte aborre^ida. (Tako življenje daje smrt in smrt življenje, zakaj življenje je dragoceno in smrt grozljiva.) Na listu Bi/;i je deloma obrezana latinska marginalija. Manjkajoče znake dopolnjujem v okroglem oklepaju, obrezane dele besed pa v oglatem oklepaju: N. (ola) B. (ene) Haeretici. . .? Suffragia def[unc] tor(um) ex purgatofrio] n(oii) negant et n[on] admittant (,) lib [er] Machabacoru (m) iste tame(n) eo approbat. (Pomni dobro. Krivoverci molitev za mrtve j v vicah niti ne zanikajo, niti ne priznajo, j Znana knjiga Makabejccv pa jo vendarle odobrava.) Na zunanji strani obeh platnic je v zlati barvi odtisnjen Erbergov grb. Hrbet je ve- zan v usnje, platnice so kartonirane. 52 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA V Bibliothcca Carnioliae knjigo navaja Polilin,^ Jožef Erberg pa jo obravnava v svo- jem rokopisnem poizkusu kranjske Hterarne zgodovine.* Arko napačno piše, da je to prva v Ljubljani tiskana knjiga.* Radios je videl knjigo le v Erbergovi biblioteki v Dolu in je tekst ponatisnil v svoji monografiji o Herbertu Turjaškem.^ V bibliografiji Man- delčevili nemških tiskov je ta edini znani Erbergov eksemplar popisal tudi Ahn.* Ga- ber ima tisk celo za prve v Ljubljani tiskane »novine«.' V seznamu Mandelčevih tiskov jo navaja tudi Slovenski biografski leksi- kon.^ Po dosedanjih raziskavah kaže, da je knjiga unikat. KIIISL Jurij: Hörwarten Freyherrn zu Aur- fperg ... anlehenliclie Thaten ... 1576. Hörwarten Freyherrn zu Auriperg / etc. Warliafftige / Ritterliche / anfehenliche Tha- ten: Wie er die zeit feines lebens / feinem lieben Vatterland in Politifchen / auch an- fehenlichen Kriegsbeuelchen gedient / delfen Wolf art aignem leben fiirgezogen / vnd au ff den 22. Tag Septemb: des 75. Jars / von den Türcken bey Wudatichcki vnuerfehens vber- fallen / vbermannt / vnd nach mit aigner hand von den Feinden genomnen Räch / im Kamp ff Ritterlich vmbkommen / damit dem Vatterland vnd der Natur fchuldige pflicht abgelegt. Durch Herrn Georgen Khifl zum Kaltenbrunn / Erbdruchfaffen der Fiirftl: Grafffchafft Görtz / inn Lateinilcher Sprach befchriben / vnd Hänfen Kliratzenpacher verdeutfcht. Gedruckt in der Fiirftlichen Hauptitatt Lay- bach im Fiirftentliumb Grain / durch Plans Manne]. ANNO M. D. LXXVI. A-Aüü do K—Kiij listov (= 39 listov). 18 cm X 13,5 cm. Delo je Khratzenpacherjev prevod v 1575. letu izšlega latinskega dela Jurija Khisla z naslovom »Herbardi Avrspergy Baronis ... Vita et Mors ...« Na listu Aij navaja preva- jalec vzroke, ki so ga nagnili, da je prevod oskrbel. Delo obravnava od lista Aüj do Kuj v kratkem izvor rodbine, nato pa življenje in konec Herberta Turjaškega in pomen nje- gove izgube za Notranjo Avstrijo. Nekrolog je napisan stvarno, z dobrim poznavanjem dejstev in ne deluje kot panegirik. Le preva- javec se tako suženjsko drži sicer lepega la- tinskega teksta, da je nemščina včasih komaj umijiva. Knjiga ima signaturo 2024 in je bila Erber- gova last. V njegovi biblioteki je imela signa- turo VV.^ Na naslovni strani ima Erbergov žig in žig Kranjskega deželnega muzeja. Na prvi strani prednjega ščitnega lista je vpis s črnilom: »Ex collectione L. B. ab Erberg«. Vezava je enaka kot pri Spindlerjevi po- grebni pridigi (sign. 4884). Pohlin nemškega prevoda ne pozna, le la- tinski original.*" Erberg je imel v svoji knjiž- nici celo dva izvoda, vendar delno tiskana z različnimi črkami. Tako ima naš izvod na- slov in prve tri liste tiskane z drugimi črka- mi, kot ostali tekst.ii Natančneje ga je ob- delal Radics, ki omenja, da sta mu znana dva primerka: v Študijski biblioteki v Ljub- ljani (NUK sign. R 7006) in drugi v privatni lasti.^ Samo ta dva izvoda sta znana tudi Ahnu.i* Hoff piše, da je knjiga tudi v Auer- spergovi biblioteki v Ljubljani, ni pa jasno, ali misli Khislov latinski original ali nemški prevod.** Arko se je zopet zmotil v navedbi letnice. 15 Podatki so še v Slovenskem biograf- skem leksikonu.*^ NEW auffgerichte Pergwerchß Ordnung... 1577. Fiiritlicher Durchleiicht Ertzhertzogen Carls Zu orterreich / etc. New auffgerichte Pergk- werchß Ordnung / vber all Eilen Pergk: vnd Hamerwerch des Flirftenthumbs Grain / vnd Fiirltlichen Grafffchafft Görtz. Gedruckt zu Laybach durch Hans Manuel / Anno M. D. LXXVH. (IV) + XXVII listov. 26,5 cm X 19 cm. Naslovna stran Kliislovcga spisa 53 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Prvi dve besedi naslova in letnica so ti- skani v rdeči barvi. Med naslovom in impre- sumom je lesorez grba avstrijskega nadvoj- vode. Na listu (II) razglaša avstrijski nadvoj- voda Karel, da je po zgledu svojega pokoj- nega očeta, cesarja Ferdinanda, ki je 5. ja- nuarja 1550 izdal rudarski red za Kropo, Kamno gorico in Kolnico v uradu Radovljica, dal napraviti podoben red za vso Vojvodino Kranjsko in grofijo Goriško, ker je tu še mnogo drugih rudnikov, da se bodo povsotl držali podobnih dobrih predpisov. Na listu (HI) in (IV) je register. Rudarski red, ki ima 56 poglavij in sklep (na listih I—XXVII), je bil potrjen v Gradcu 23. februarja 1575. Za sklepom so podpisi članov komisije. Naš izvoci ima signaturo 3675. Na hrbtni strani prednjega mamioriranega knjigove- škega lista ima vpis s črnilom: »Hans Hag- genmiller München 1890«, im prvi strani zad- njega marmoriranega lista pa vpis s svinč- nikom MKE/Hag. 20. VI. 90. Na naslovni strani je komaj viden žig Kranjskega dežel- nega muzeja, starejših žigov muzeja pa ni. Na prvi platnici je vtisnjen zlat grb z napi- som »MAX Comic de Preyling«. Zato skle- pam, da je knjiga prišla najprej leta 1890, toda pred letom 1918 z Bavarskega v last Deželnega muzeja. Hrbet je vezan v usnje, platnice pa so kartonirane. Naslovna stran rudarskega reda iz 1. 1577 Pohlin navaja to delo v Bibliotheca Carni- oliae.''' Tudi Erberg ga je imel v svoji knjiž- nici pod signaturo F IV" (ta izvod je danes v Državnem arhivu Slovenije) in ga je za- beležil v svojem poskusu kranjske literarne zgodovine.'* Arko meni, da je Mandelc tiskal to knjigo 1575. Jeta.^" V bibliografiji Man- delčevih nemških tiskov pravi Ahn, da je unikat dela v Študijski knjižnici v Ljublja- ni^' (NUK sign. 19236). Tudi naš tu popisani primerek je bil takrat torej neznan. V vrsti Mandelčevih tiskov delo našteva tudi Sloven- ski biografski leksikon.^^ Kakor sem že omenil, obstaja poleg Man- delčevega natisa iz leta 1577 še neki drugi natis, ki je vsebinsko identičen s tem, ne pa tudi jezikovno. Tiskan je v sodobnejši nem- ščini. Naslov se glasi: Fiiritlicher Durch- leücht Ertz-Hertzogen Carls Zu Oelterreich / etc. Neu-auffgerichte Pergkwerchs-Ord- nuug / über all Eilen Pergk- und Hammer- werch defi Fürltenthumbs Crain / und Fürlt- lichen Graffichafft Görtz. Gedruckt zu Lay- bach / in dilem Jahr. Ker nista navedena tiskar in letnica iz- daje, so v literaturi pri navajanju obeh ru- darskih redov nejasnosti in zamenjave. V delu »Geschichte Krains« Dimitz prav to izdajo brez letnice šteje med Mandelčeve tiske.^ V razpravi »Ueber des Anton Vra- mecz Chronika vezda« je Radics še zapisal, da je Mandelc tiskal rudarski red leta 1575,^* v kasnejšem delu »Geschichte des Deutschen Buchhandels in Krain« pa ga pravilno po- stavlja v leto 1577.25 v Dolu sta bila v knjiž- nici oba rudarska reda; ta, brez navedbe ti- skarja in letnice pod signaturo F VI.^ Erberg postavlja ta ponatis v rokopisnem poskusu kranjske literarne zgodovine pod letnico 1688." A Jožef Tadej Mayr, takratni ljub- ljanski tiskar, je v osemdesetih letih XVIL stoletja in tudi še kasneje res tiskal razne sodne rede, deželne ročine in podobna de- želna prava, vendar je povsod kot tiskar tudi naveden. Ta rudarski red v Narodni in uni- verzitetni knjižnici (sign. 6713) je iz knjiž- nice Žige Zoisa in ima njegov lastnoročni vpis: »Der Original Druck dieser Berg- wercks-Ordnung geschach zu Laibach durch Hannfi Mandl 1577. Ein Exemplar davon be- findet sich in der Baron Erbergschen Biblio- teck / : mit uiisern ahnlich alten Hand-Vest- Gerichts- Polizey-Ordnungen etc. in einem Bande zusammengebunden sub N. 643:/ wo- mit ich gegenwärtige Auflage verglichen und treu nachgedruckt befunden habe. 5. April 1796. S. Z.«. Ta izvod je zanimiv še posebej zato, ker ima poleg impresuma: »Gedruckt zu Laybach in difem Jahr« s črnilom pripi- sano letnico 1739. Na kartotečni list je pa 54 časopis za s f. o v n s k: o K it a r E v N O ZGO D O' f i N O" K R O' N F K A vnesena pripomba /Fridrich Reichhard 1739/. (Adam Friderik Reichard je bil v tej dobi namreč tiskar v Ljubljani.) Ni znano, kakšen razlog je vodil pisca beležke, da je vpisal to letnico v knjigo. Nerešeno ostane še vedno, zakaj ima ta natis nepopoln impresum in tudi točna letnica izdaje še ni ugotovljena. Knjižnica Narodnega muzeja ima Erbergov eksemplar te knjige (sign. 4010) in še du- plikat (sign. 3823), katerega je podaril mu- zeju leta 1838 Edvard Urbas, oskrbnik gradu Rekštanj (Ruckenstein) v dolini Mirne na Dolenjskem.^ NEUWE Zeytung... Wie der Türck ilt den 28. tag Marcij für die Statt Mediinge gezogen ... 1578. Neuwe Zeytung. Ein Warliaf ftige vnd er- fchröckliche Neuwe zeytung / Wie der Türck ift den 28. tag Marcij / für die Statt Med- iinge gezogen / vnd eingenommen hat / Wie er allda zwey Taufent Menfchen vmbbracht vnd wegk gefüliret hat / vnd wie er darnach den zwölfften tag Aprilis von den Windi- fchen vnd Krapadifchen Bawren / mit zwölff Taufent Mann gefchlagen ift worden / etc. Anno. M. D. LXXVIII. (A) + A^ + Am + (Aiiij) listov (= 4 liste). 19,5 cm X 15 cm. Na naslovni strani je med naslovom in let- nico izdaje lesorez, na katerem je upodobljen boj turške in krščanske vojske, v ozadju je obzidano mesto. Vsebina prve vesti je zna- menito poročilo o obleganju in zavzetju Met- like (?), sledi vest o dogodkih pri Bihaču in tretja vest o ženitnih pogajanjih ruskega carja za sestro nemškega cesarja. Knjiga, ki nosi signaturo 3414, je bila last Zgodovinskega društva za Kranjsko in je z drugo lastnino tega društva prišla v De- želni muzej leta 1885. Na naslovni strani ima žig: »Historisches Verein für Krain«. Na hrbtni strani naslovnega lista pa ima poleg obeh kasnejšili muzejskih žigov še žig: »Ad Bibl. Acad. Land.«. Hrbet je vezan v usnje, platnice so kartonirane. Čeprav^ na letaku kraja izida in imena tiskarja ni, je doslej v vsej zgodovinski in bibli(%rafski literaturi veljalo, da ga je na- tisnil Mandelc v Ljubljani, zlasti pa so mi- slili, da poroča o obleganju in padcu Met- like in o bitki pri Metliki. Zanimiva lesorez- na podoba pa je reproducirana v mnogih zgo- dovinskih in podobnih delih do najnovejših publikacij. Ce zanemarimo avtorje, ki so letak v glavnem le navajali med Mandelče- vimi tiski, lahko rečemo, da ga je obširneje obravnaval Radics v razpravi: Ueber Anton Vramecz »Chronika vezda« in iskal dokaze. da je tiskan v Mandelčevi tiskarni. Po nje- govem mnenju je celo mesto na lesorezu po- dobno Valvasorjevi upodobitvi Metlike.^^ Ne morem sicer zanikati, da nekih osnovnih po- dobnosti ni, vendar so te značilnosti: obzidje, stolpi in cerkev, skupne vsem srednjeveškim mestom. Bibliografsko ga je obdelal Ahn.^''" V članku: »Newe Zeytungen« aus Johann Manneis Druckerpresse, pa ga je tudi v ce- loti ponatisnil in navedel dvoje nahajališč: 1. v Deželnem muzeju v Ljubljani in 2. v mestni biblioteki v Zürichu.^* V seznamu Mandelčevih tiskov ga najdemo tudi v Slo- venskem biografskem leksikonu.^ Gaber celo pravi, da je to prvi ljubljanski ilustrirani list.33 Prav Gaber pa je po končani razstavi slo- venskega novinarsitva, ki je bila v Ljubljani 1937. leta, zapisal da Neuwe Zeytung iz leta 1578 ni Mandelčev tisk. Za to razstavo je bilo zbranih na enem mestu več Mandelčevih in drugih starih tiskov in je bila tako omogo- čena primerjava črk. Gaber je ugotovil, da Mandelc sploh ni imel takih črk, s kakršni- mi je tiskan ta letak.** Za primerjavo pridejo v poštev le nemški tiski, slovenski in latinski odpadejo. Vsi trije tu obravnavani nemški tiski so res tiskani z drugačnimi črkami, kot Neuwe Zeytung. Tudi papir teh tiskov je boljše kvalitete. Še tehtnejši pa je dokaz Stanka Juga, ki je v svoji disertaciji na osnovi arhivalnega gradiva ugotovil, da poročilo letaka o bojih pri Metliki ne drži; možno je torej, da je izmišljeno ali vsaj močno pretirano, ali pa da pod »Medlingen« ni mišljena Metlika, temveč kak drug kraj. Oblika Medlingen je za ta čas precej nenavadna, ker v skoraj vseh Sodobnih arhivalijah stoji Mötling ali Mött- ling.*^ Dvomim, da bi v Ljubljani tiskali tako neresnično vest, saj Metlika le ni tako daleč od Ljubljane, da tu o dogodkih ne bi bili hitro in točno obveščeni. Kljub bibliografski tradiciji torej ni do- kazano, da je ta letak tiskan v Ljubljani v Mandelčevi tiskarni, nekatera dejstva go- vore močno za to, da ga moramo prepustiti drugemu tiskarju in seveda tudi drugemu kraju. OPOMBE Viri in literatura: Verzeichniss der Bücher in der Freiherrl. Erbergischen Bibliothek. Im Jahr 1798. (Rokopis v Državnem arhivu Slo- venije). — Erberg Jožef, Versuch eines Entwur- fes zu einer Literar-Geschichte für Krain ... 1825. (Rokopis v DAS). — Pohlin Marko, Bibliotheca Carnioliae MHVK 1862. — Klun Vinko Fereri, Aeltestc Denkmale der Buchdruckerei in Krain MHVK 1851. — Isti, Beiträge zur Literatur-Ge- 55 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KR.AJEVNO ZGODOVINO schichte von Krain MHVK 1852. {Oboje iz Er- bergovega rokopisa: Versuch eines Entwurfes zu einer Literar-Geschichte für Krain). — Arko Al- bin, Tristoletnica tiskarstva v Ljubljani. Ljub- ljana 1875. — Radics Peter, Herbard VIII. Frei- herr zu Auersperg (1528—1575) ein krainischer Held und Staatsmann, Wien 1862. — Ahn Frie- drich, Johann Manneis deutsche Druckwerke MMK XIX 1906. — Gaber Ante, Skozi stoletja za našim novinarstvom; Razstava slovenskega novinarstva. Ljubljana 1937. — Slovenski bio- grafski leksikon. Ljubljana 1925 si. — Radics Peter, Geschichte des Deutschen Buchhandels in Krain; Archiv für die Geschichte des deut- schen Buchhandels VI 1881. — Hoff Heinrich Georg, Historisch-statistisch-topographisches Ge- mälde von Herzogthume Krain und demselben einverleibten Istrien. Laibach 1808. — Dimitz August, Geschichte Krains von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813. III. Laibach 1875. — Ra- dics Peter, Ueber des Anton Vramecz »Chronika vezda« MHVK 1861. — Zweiter Jahresbericht des Landes-Museums in Herzogthume Krain. Laibach 1838. — Ahn Fridrich, »Newe Zeytungen« aus Johann Manneis Druckerpresse; Mittheilungen des österr. Vereines für Bibliothekswesen II 1898. — Gaber Ante, Razstava slovenskega novinar- stva; Kronika slovenskih mest V 1938. — Jug Stanko, Turški napadi na Kranjsko in Primor- sko od prve tretjine 16. stoletja do bitke pri Si- sku (1593) ZC IX 1955. 1. Verzeichniss der Bücher, XLVII. — 2. Po- hlin, Bibliotheca Carnioliae, 51. — 5. Erberg, Versuch eines Entwurfes, 23, 24 in Klun, Aelteste Denkmale, 2 ter isti, Beiträge zur Literatur-Ge- schichte, 66. — 4. Arko, Tristoletnica tiskarstva,, 9. — 5. Radics, Herbard, XVI, 368-580. — 6. Ahn, Johann Manneis deutsche Druckwerke, 9—12. — F. Gaber, Skozi stoletja za našim novinarstvom, 199. — 8. Logar, Mandelc SBL 11 39. — 9. Ver- zeichniss der Bücher, XLVI. — IO. Pohlin, Biblio- theca Carnioliae, 30. — 11. Erberg, Versuch ei- nes Entwurfes, 26, 27 in Klun, Aelteste Denkmale, 2, 3 ter isti, Beiträge zur Literatur-Geschichte, 66. — 12. Radics, Herbard. Vili si. in isti, Geschichte des Deutschen Buchhandels, 77. — 11. Ahn, Jo- hann Manneis deutsche Druckwerke, 13—15. — 14. Hoff, Historisch-statistiscli-topographisches Ge- mälde HI, 131. — 11. Arko, Tristoletnica tiskar- • stva, 10. — 16. Clonar, Khis(e)l SBL 1, 454 in Logar, Mandelc SBL II, 40. — 17. Pohlin, Biblio- theca Carnioliae, 10. — 18. Verzeichniss der Bü- cher, CXLV. — 19. Erberg, Versuch eines Ent- wurfes, 30 in Klun, Beiträge zur Literatur-Ge- schichte, 67. — 20. Arko, Tristoletnica tiskarstva, 12. — 21. Ahn, Johann Manneis deutsche Druck- werke, 16—18. — 22. Logar, Mandelc SBL II, 40. — 25. Dimitz, Geschichte Krains III, 190. — 24. Radics, Ueber des Anton Vramecz »Chronika vez- da«, 85. — 25. Radics, Geschichte des Deutschen Buchhandels, 77. — 26. Verzeichniss der Bücher, CXLV. — 27. Erberg, Versuch eines Entwurfes, 87 in Klun, Beiträge zur Literatur-Geschichte. 69. — 28. Zweiter Jahresbericht des Landes-Mu- seums, 29, 30. — 29. Radics, Ueber des Anton Vra- mecz »Chronika vezda«, 85—87. — 10. Ahn, Jo- hann Manneis deutsche Druckwerke, 19. — 11. Ahn, »Newe Zeytungen« aus Johann Manneis Druckerpresse, 3—8. — 12. Logar, Mandelc SBL II, 40. — 11. Gaber, Skozi stoletja za našim novi- narstvom, 203. — 14. Gaber, Razstava slovenske- ga novinarstva, 30, 31. — 15. Jug, Turški napadi, 51-53. 56 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGÖECOVINO KRONIKA BAKROREZI K SCOPOLIJEVI ENTOMOLOGIA CARNIOLICA BOŠTJAN KtAUTA Pri založniku I. T. Trattnerju na Dunaju leta 1763 izšla Scopolijeva knjiga Entomolo- gia carniolica ni le prvi znanstveni popis entomo-favne etnografske Slovenije, temveč istočasno prva lokalna favna takratne habs- burške monarhije in eno prvih tovrstnih del sploh.i Letnica njenega izida predstavlja prvi začetek znanstvenih entomoloških raziskav v Sloveniji. Delo, v katerem je opisanih pod zapored- nimi številkami 1153 vrst členonožcev, zbra- nih v letih 1758 do 1762 na ozemlju nekdanje Vojvodine Kranjske — dokajšnje število pa je še neostevilčenih pod opisi nomenklaturno nepoimenovanih t. im. variacij — predstavlja danes veliko knjižno redkost. Kolikor mi je bilo mogoče dognati, se hranijo v Sloveniji le štirje izvodi: v Narodni in univerzitetni knjižnici, Narodnem muzeju, Prirodoslov- nem muzeju in v knjižnici Frančiškanskega samostana v Ljubljani. Eno največjih knjiž- nih dragocenosti in redkosti svetovne ento- mološke literature pa predstavljajo bakroti- skane ilustracije k Entomologiji, ki so izšle naknadno in niso nikdar prišle na redni knjižni trg.^ V Sloveniji sta danes le dva kompleta bakrotiskanih tabel: v Prirodo- slovnem muzeju iz zapuščine Ferdinanda Schmidta in v Frančiškanskem samostanu v Ljubljani iz zapuščine dr. Cirila Ažmana. Ker tabele do danes še niso bile podrobno opisane, podajam tu ob dvestoletnici izida knjige kratek oris zgodovine njih nastanka, kolikor je je še mogoče razbrati iz bežnih notic v težko dostopni sodobni strokovni lite- raturi, ter njih podrobnejši tehnični opis. Kritična obdelava njih biološke vsebine je naloga specialistov za posamezne prikazane živalske skupine. Doslej še ni bila oprav- ljena, je pa vsekakor nujno potrebna. Zaradi knjižne redkosti originala jih namreč kljub njih pomembnosti ne morejo upoštevati cesto niti večja moderna specialna monografska dela. V dodatku obdelujem kritično le sku- pino odonatov {Odonata Fbr.), ki naj služi istočasno v ilustracijo in karakteristiko stro- kovnega nivoja tega klasičnega in pionir- skega Scopolijevega dela. Iz nje je razvidno, da je avtor opisal kot prvi vrsto novih žival- skih oblik. Ker pa jim ni dajal samostojnih imen, so jih kasneje ponovno opisali in po- imenovali drugi raziskovavci. Njih locus clas- sicus pa je dejansko etnografska Slovenija, kar je za mnoge vrste v strokovni literaturi do danes še neznano in bi bila zato taka ob- delava celotnega Scopolijevega dela toliko pomembnejša. O svoji odločitvi in načrtu v zvezi z izdajo' ilustracij k Entomologiji je avtor sporočil v 1 opombi, ki je dodana kot zadnji list v knjigi, < naslednje: ^ Monitum auctoris. j Cum fama de vulgando hoc libello, typol pene jam absoluto, ad nostrates En tomolo-1 giae cnltores permanasset; petiere vehemen-* ter, ut ad expeditiorem ejus usum icones om- i nino omnes descriptorum entomorum adjice-* rentur. Horum itaque incitamento, favore eti forsan auspiciis, icones descriptorum in hac^ Entomologia Insectorum brevi dabo i is nu- meris distinctas, quibus superius Insecta ipsa' enumeravi. Poterunt igitur Tabulae iconum vel ad calcem opusculi hujus adjici, vel cum supplementis, quae meditor, partem Ento- mologiae alteram lacere. Piščeva opomba. Ko se je razširil glas o izdaji te knjižice med našimi entomologi in je bil tisk že sko- raj zaključen, so me nujno prosili, da bi za- radi ekspeditivnejše uporabe le-te dodal tudi slike opisanih entomov. Torej bom na nji- hovo spodbudo, z njihovo naklonjenostjo in morda po njihovih nasvetih v kratkem pri- občil podobe v tej Entomologiji popisanih in- sektov. Opremil jih bom z istimi številkami, pod katerimi sem žuželke zgoraj navajal. To- rej bo mogoče dodati tabele slik bodisi na koncu tega delca, ali pa prirediti skupno z dodatki, ki jih imam v mislih, drugi del Ento- mologije. Drugi del Entomologije, ki naj bi obsegal napovedana dopolnila in ilustracije, ni ni- kdar izšel. Vzrok za to je danes nemogoče ugotoviti, prav tako pa tudi če ga je avtor v rokopisu morda že pripravil in kako daleč je napredovalo to njegovo delo. Izšlo je le 43 tabel, katerih letnice izida ni več mogoče dognati. Ker pa zahteva tehnična stran takega dela dokaj časa, je zelo verjetno, da niso več mogle iziti v istem letu kot tekst Entomologije. Fueslijev Neues Magazin für Entomologie iz leta 1785 je prinesel izpod peresa nekega Dr. D-s. iz Florence poročilo, da avtor sam ni bil zadovoljen s tehnično iz- vedbo svojih ilustracij, ki tako nikdar niso prišle na redno knjižno tržišče in jih že leta 1785 na Dunaju ni bilo mogoče kupiti za no- beno ceno.^ Verjetno je prav ta Scopolijev odnos do ilustracij tudi vzrok, da so le-te izšle samo za prvi del opisov — zadnja ti- skana risba ponazarja njegov opis št. 815 v tekstu Entomologije. ^ 57 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Fueslijeva beležka predstavlja najstarejši zapis o Scopolijevih tabelah. Večina kasnej- ših avtorjev se oslanja nanj ali na S. Boeh- merja,' ki je prvi črpal iz omenjenega vira. Ohranjeni kompleti izšlih tabel so bodisi samostojno vezani (tak primerek je deloma kratko opisal leta 1854 H. Hägen*) ali pa so priključeni kot dodatek k posameznim izvo- dom Entomologije in v knjigo že originalno uvezani (oba ljubljanska primerka in dva primerka, ki sem jih mogel pregledati v Lon- donu). Slednji primerki so po obliki in vse- bini med seboj identični in iL^trezajo tehnič- nemu opisu, kolikor ga je bežno pcnlal Ha- gen. Tudi format obeh vrst tabel je enak in ustreza formatu knjige (osmerka 20 X 13 cm). V vseh pregledanih izvodih kot tudi v Ha- genoveni. primerku so tabele nepaginirane. Le prva in tretja tabela sta označeni z rim- skima številkama I oz. II (!). Ti dve se od drugih tudi sicer razlikujeta. Sta edini, ki nosita v desnem spodnjem kotu podpis ba- krorezca »X. Winkler Sc.« in sta za razliko od drugih omejeni z enojno robno črto, ki za- pira polje dimenzij 10 X 15 cm, medtem ko je pri ostalih le-ta dvojna — razen pri 31. in 43. tabeli — in omejuje prostor dimenzij 10,5 X 16,2 cm oz. 10,2 X 15,5 cm. Ta razlika v zunanji izdelavi bi morda kazala na raz- lične bakrorezce. V zvezi s paginacijo je zanimiva Dryan- derjeva notica:^ Adsunt in nostro exempl. (Scopoli) tabulae aeneae, quas describit K. E. von Moll, Beob. Beri. Gesellsch. Naturf. vol. 3. p. 286—295, sed desunt tak 13., 16. et 18. Hie tantum 40 tab. habemus. Zal mi Mollova publikacija ni dostopna, iz navedene pri- pombe pa je razvidno, da morda obstajajo tudi izvodi s kompletno paginacijo. Uokvirjeno polje ni pri vseh tabelah po- polnoma izpolnjeno z risbami. Zaporedna ta- bela 8 je izpolnjena le v gornjih 2/5. Enako imajo precej praznega prostora nad spod- njim robom tudi 4., 9., 15., 19., 22., 23., 24., 33. in 38. tabela. Pri 24. tabeli je le-ta oddeljen od poslikanega dela s pomožno enojno črto. V knjigo so tabele uvezane v istem vrstnem redu, kot si slede opisi živali v tekstu. Le zadnji dve z mikrolepidopteri in odonati bi morali biti pomaknjeni nekoliko naprej (na mesto 34. in 35. tabele). Zanimivo je, da je ta razpored pri vseh štirih pregledanih primer- kih enak. Živali, predstavljene na tabelah, so nume- rirane z zaporednimi številkami 1—815, ki se nanašajo na opise v tekstu. Pri tem se je vrinilo nekaj lahko opaznih lapsusov calami, na enem mestu pa sta številki zamenjani (447 in 448). Na 30., 31., 42. in 43. tabeli ni nu- meracij. Razen vseh ilustracij opisov 816—1153 manjka tudi v ilustriranem gradivu do šte- vilke 815 na posameznih nu'stih še 161 ilu- stracij k opisom (Hägen navaja pomoloma le 160^), torej je v celoti 500 nnineriranili opisov neilustriranih: 11, 38, 39, 43, 44, 46—53, 61, 62, 64, 69, 83, 88, 89, 97, 109, 114, 134, 135, 155, 184, 195, 220—274, 298, 303, 305, 316, 324, 329, 335, 342, 354, 391, 396—416, 451, 476, 490, slede dve nenumerirani tabeli za opise 502 do 532, na katerih manjkajo 3 risbe, dalje 576, 603, 622, 635, sledi zopet nenumerirana tabela s 25 vrstami za opise 613—666, torej manjka 9 ilustracij, 685—687, 699—702, 713 do 718, 723, 727, 732, 734, 735, 738, 750, 759, 761—765, 767, 774, 776, 777, 782, 787, 790 in 803—805. Tako je skupno ilustriranih 653 pod zapo- rednimi številkami opisanih živali. Manjka- joče vrste niso vedno najredkejše, cesto celo take, ki so označene v tekstu kot pogostne. Število risb je dejansko znatno večje, kot kaže numeracija, ker so ponekod pod isto številko prikazani tudi spolni dimorfizmi, ventralni narisi in t. im. variacije. Upoštevajoč nomenklaturo, ki jo je po Linnéju Scopoli v svojem delu uporabljal, je razmerje numeriranih opisov in njih ilustra- cij razvidno iz naslednje tabele: , številu Število Neilustrir. & k u p 1 11 a opisov iliistraeij opisi Coleopiera...... 329 250 79 Proboscidea..... 89 62 27 Lepidoptera...... 258 239 19 Neuroptera...... 36 29 7 Aculeata....... 126 73 53 Haiterata....... 186 _ 186 PcdestHa....... 129 — 129 Skupaj . . . 1153 653 500 Živali SO predstavljene pretežno v narav- ni velikosti. Le največje in najmanjše so ne- koliko zmanjšane oziroma povečane. Pri po- večavah je to posebej naznačeno. Kvaliteta risb je dokaj različna, mnoge so izdelane površno in ne soglašajo z opisi v tekstu. Podrobnosti (npr. nervatura itd.) so redoma zanemarjene ali sploh manjkajo — cesto celo v primerili, kjer so v tekstu še po- sebej podčrtane kot bistvena vrstna karakte- ristika. Ličinke, kolikor so v tekstu opisane^ niso ilustrirane. Kljub razumljivim pomanjkljivostim pio- nirskega dela predstavlja Scopolijeva Ento- mologija in njene ilustracije monumentalen prispevek k poznavanju slovenske favne iz dobe evropske klasične zoografije. Še pose- bej pa je pomembna v svetovnem merilu pri študiju sistematike številnih vrst palearktič- nih členonožcev. S kritično obdelavo opisov in ilustracij iu z objavo njihovih reprodukcij 58 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZCiODOVINO KRONIKA ])i mogli osvetliti marsikak problem v siste-j matiki z novega zorišča ter bi posredovali i to redko in v mnogočem še nezadostno ob- delano delo modernim raziskovavcem. KRITIČNI PREGLED v ENTOMOLOGI |j OBDELANIH ODONATOV {ODONATA Fbr.)' Vključeni so v skupino Neuroptera in uvr- ščeni v edini rod Libellula. Opisani so pod šestimi zaporednimi številkami 677—682. Avtor je tem priključil še 22 t. im. variacij. Kolikor je mogoče razbrati iz opisov in risb, je obdelanih 14 danes veljavnih vrst. Toč- nejša določitev nekaterih vrst ni mogoča. Osem risb je uvrščenih na 36., 42. in 43. ta- belo. 677. Libellula grandi'^ {Äeschna grandish.). — Nenumerirana risba na 42. tabeli, ki naj bi predstavljala ilustracijo k opisu, ne ustre- za imenovani vrsti. Z gotovostjo predstavlja neko vrsto rodu Cordulegaater Leach, ki je pa po risbi ni mogoče točneje določiti. V Slo- veniji živita avtohtono dve vrsti tega rodu: C. bidentatus Sel. in C. bolioni Donov. Sled- nja je dokaj redkejša,^ vendar »nuclia flava« v tekstu z gotovostjo kažejo, da je imel Sco- poli v mislih to vrsto. Citati Linnéja, Roesela in Poda so napačni. Ekološki podatek: »Ha- bitat in aquis stagnantibus« pa se ne ujema s C. boltoni, ki živi v hitro tekočih in mrzlih vodah. Iz opisa ličinke točne vrste ni mogoče določiti. 678. Libellula depressa {Libellula depressa L.). — Opis in risba na 43. tabeli soglašata s to vrsto. Variacija št. 4 je verjetno samec Libellula fulva Müll, po kopulaciji. Ostale tri variacije so le različni starostni stadiji. 679. Libellula quadrimaculata (Libellula quadrimaculata L.). — Opis in risba na 43. tabeli sta v redu. je edina vrsta, za katero je navedena geografska lokaliteta (»in fossis circa Labacum«). Obe opisani variaciji sta le različna starostna stadija. 680. Libellula vulgata (Sympetrum vulga- tum L.). — Opis in risba na 43. tabeli kažeta na neko vrsto rodu Orlheirum Newm., ver- jetno O. coerulescens Fbr. (?), ki je tudi sicer najpogostnejša vrsta tega rodu v Sloveniji.^ Obe opisani variaciji sta dejansko le opisa samca in samice. 681. Libellula virgo (Calopierijx virgo L.). — Nenumerirana slika im 43. tabeli in opis variacije 1 predstavljata samca C. virgo L. Variaciji 2 in 5 sta juvenilna samca, variacija 4 pa samica iste vrste. Variacija 3 je samec vrste C. splendens Harr., ki je ilustriran na 36. tabeli, variacija 6 pa samica iste vrste. 682. Libellula puella (Agrion puella L.). — Numerirana risba na 36. tabeli predstavlja^ neko vrsto rodu Lestes Leach., ki jo pa po- : drobne je ni mogoče določiti. Najbolj ji ustre- ; za opis variacije 6. Med osmimi varietetami ' je mogoče spoznati naslednje vrste: Sym-\ pecma fusca v. d. Lind. (?) (var. 1), Platyc- \ nemis pennipes Pali. (?), samica (var. 2), Agrion sp. (var. 3), Ceriagrion tenellum de Vili., samica (var. 4), Pyrrhosoma nymphula Sulz., samica (var. 5), Lestes sp. (var 6), Pyrrhosoma nymphula Sulz., samec (var. 7) in Ischnura pumilio Charp. (?) (var. 8). Za- radi zelo skopih opisov je gornja določitev zelo težka in deloma nezanesljiva. Posebno preseneča variacija 8, ker kasneje ta vrsta v Sloveniji ni bila več najdena, čeprav jo lahko s precejšnjo gotovostjo pričakujemo.*" Zadnje risbe na 43. tabeli ni mogoče opre- deliti za nobeno od opisanih vrst in živali, ki naj bi jo predstavljala. Kakor je razvidno iz gornjega kritičnega prikaza, je Scopoli poznal in opisal vrsto no- j vih živalskih oblik, ki pa jim ni dal samo- i stojiiih sistematskih imen in so tako njegovi j opisi — zlasti še spričo knjižne redkosti dela-i — tonili v pozabo. Ker je v nasprotju z mne- njem, ki splošno prevladuje v strokovni lite- Zadiija (4">.) bakrotiskaiia tabi-Ia k Entomologiji. Risbe j [jredstavijajo od zgoraj navzdol naslednje vrste: Libellula i (.'eprcs,sa L., Libellula quadrimaculata L., Orthetrum eoe- ' rulesccns Fbr. (?) in Calopteryx virgo L. (samec.) Objekta ; na spodnji risbi ni mogoče določiti 59 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO raturi, za te vrste dejansko originalno naj- dišče etnografska Slovenija, je tovrstna osvet- litev in obdelava Scopolijevega dela toliko aktualnejša in pomembnejša. OPOMBE Bibliografski opis Scopolijeve knjige: SCOPOLI, I. A.: ENTOMOLOGIA CARNIOLICA EXHIBENS INSECTA CARNIOLIAE INDIGENA ET DISTRIBUTA IN ORDINES, GENERA, SPECIES, VARIETATES. METHODO LINNAEANA; VINDOBONAE, TRATTNER, 1763 . 8«, (IV), XXXII, 424 pag.. 43 tab. Grošelj P., Prirodoznanska prizadevanja med Slovenci, Zbornik Prir. društva I, Ljubljana 1939. — 2. Fuesli, Neues Magazin für Entomo- , logie 11, str. 364, 1785. — 3. Boehmer S., Biblio- j tlieca etc. II, str. 164. — 4. Hagen H., Die Kupfer j zu Scopoli's Entomologia Carniolica, Ent. Ztg. : Ent. Ver. Stettin XV, 3, str. 81—91, Stettin 1854. — 5. Dryander, Katalog von Banks Bibl. II, str. 225. — 6. Hagen H., 1. c, str. 83. — ?. V oklepajili so navedena danes veljavna imena v skladu z delom: Cowley J., The generic names of the Bri- tish Odonaia (v publikaciji: The generic names of British Insects), Comm. gen. nomencl. ent. Soc, j London 1935. — 8. Kiauta B., Prispevek k pozna- i vanju odonatne favne Slovenije, Biološki vestnik i VHl, str. 35, Liubljana 1961. — 9. L. c., str. 36. - i 10. L. c, str. 37. j FERDINAND SCHMIDT IN SLOVANSKI BIOLOGI ZMAGO BUFON Znani kranjski prirodoslovec se je L 1815 priselil v Ljubljano, kjer je ostal večinoma v Šiški do svoje smrti 1. 1878. Po poklicu je bil trgovec, po srcu pa goreč naravoslovec, zo- olog. Čeprav je dovršil samo osnovno šolo, je s svojo pridnostjo in nadarjenostjo zaslovel kot favnist po celi takratni Avstriji in še daleč čez. S svojimi dognanji o posebnostih zlasti podzemne kranjske favne pa je zelo povečal tudi popularnost naših krajev v svetu. Pri nas se je prav kmalu počutil do- mačina in razvil bogato dejavnost tudi na gospodarskem in humanitarnem področju, od katere sta imeli Ljubljana in dežela dosti koristi.' Spadal je med tiste (ne premnoge) Nemce, ki so naš narod spoštovali in ga ce- nili. Takega je poznal tudi njegov prijatelj Prešeren, ki mu je napisal znani epigram: Ni mi prijetno nemško ime; srčno pa ljubim kranjsko srce. Schmidt je bil priča narodnostnega pre- bujanja Slovencev, tudi je osebno poznal mnoge predstavnike našega kulturnega živ- ljenja. Čeprav ni bil političen talent, je s svojim tankim čutom za pravičnost in trez- nim razumom gotovo spoznal, da bodo tudi Slovenci prej ali slej uveljavili svoje narod- nostne pravice. K Schmidtovi »kranjski« orientaciji pa je gotovo vsaj nekoliko prispevala tudi njegova poroka s Slovenko, Ljubljančanko Frančiška Urbas. Ena izmed prič pri tej poroki je bil prvi ljubljanski magistralni svetnik Jožef Urbas, doma v Planini na Notranjskem. Ta- krat je bil kandidat za ljubljanskega župana, in je tudi začasno opravljal županske posle.* Morda je prav zato v knjigi porok franči- škanske župnije v Ljubljani ob omenjeni pri- ložnosti označen kot župan.^ Verjetno pa je bil bližnji sorodnik Schmidtove žene. Iz te dobe poznamo v Ljubljani in na bivšem Kranjskem še več Urbasov, ki so imeli v ta- kratni družbi precej ugledne položaje. Dva nosivca tega priimka sta za nas bolj ali manj važna tudi v naravoslovnem oziru. Anton Urbas, ki je bil doma v Idriji, 1847-8 pa v Planini za kaplana,* je preiskoval tam- kajšnje kraške jame, o čemer je objavil čla- nek v reviji »Illyrisches Blait«.^ Rudarski in- ženir Leopold Urbas pa je vreden omembe, ker je nekako pred sto leti (točen datum ni znan) daroval ljubljanskemu muzeju okaiiie- nele ostanke ščinkovca iz miocenskih plasti pri Radoboju v Hrvatskem Zagorju.^ (Tega dragocenega primerka že davno ni več v na- šem muzeju. Kdaj in kako je izginil, tudi ni več mogoče ugotoviti, ker manjka o tem vsaka sled. Vemo samo, da ga ni niti v Za- grebu, kjer bi ga morda pričakovali glede na najdišče.) Prav mogoče, celo verjetno je, da so si bili navedeni Urbasi v rodu. Ce je ta domneva pravilna, so nam še bolj jasni Schmidtovi tesni stiki z muzejem, ki ga je večkrat bogato obdaroval (največ z insekti, pa tudi s konhilijami). Dolgo časa je bil tudi odbornik Muzejskega društva za Kranjsko in njegov marljivi predavatelj. Ker je Schmidt preživel med našim ljud- stvom več kot šestdeset let, je seveda znal tudi naš jezik, čeprav samo v ljubljanskem narečju. Znan je en sam primer Sclimidto- vega slovenskega teksta, to je pismo Franu Levstiku, iz katerega veje užaljenost. Bil je prepričan, da je šaljivo črtico o Šnakšnep- skovskem (ki je izhajala v Slovenskem Glas- niku 1.1858 in merila na Schmidtovo strast 60 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA za zbiranje jamskih hroščev) napisal Levstik, čeprav se je njihov resnični avtor Erjavec pod njimi podpisal. Levstik mu je kratko odgovoril, da s to zadevo nima nobenega opravka.' Prav tako vemo samo za en pri- mer, ko je Schmidt v slovenskem jeziku jav- no govoril. Bilo je to na ljubljanskem magi- stratu, ko je ob 45-letnici svoje poroke 19. oktobra 1864 delil vestnim pestunjam na- grade iz sklada, ki ga je ustanovil 1. 1844 iz lastnih sredstev. Njegov govor pa ni bil na- menjen samo pestunjam, ampak tudi »vsem navzočim gospodom«, med katerimi je bil tudi župan Etbin Costa. Kot že večkrat, je Schmidt tudi ob tej priložnosti poudaril svojo veliko ljubezen do svoje nove domovine Kranjske in izrazil upanje, da bo nekoč po- čival v njeni zemlji.' Prav gotovo pa je bilo primerov Schmidtovih javnih govorov v slo- venskem jeziku več. Ko so namreč po revo- luciji I. 1848 objavili volitve v državni zbor, so kmetje iz Št. Vida nad Ljubljano oklevali med kandidatoma Schmidtom in svojim žu- panom Sever jem? Izvoljen je bil sicer Sever, vendar si ne moremo misliti, da ne bi Schmidt v omenjenih okolnostih nikdar nagovoril svo- jih predvidenih volivcev.**' Kako je Schmidt presojal pravice sloven- skega jezika na Kranjskem, najbolj spoznamo iz naslednjega primera: V istem burnem letu 1848 je prišlo do nemirov tudi na območju smleške graščine. Razburjene kmete je po- miril okrajni komisar in kasnejši ljubljanski župan Miha Ambrož, ki se je s tem uspehom pohvalil v poluradni Laibacher Zeiiung}^ Tu je poudaril, da pride do izbruhov neza- dovoljstva med našim ljudstvom dostikrat tudi zato, ker uradniki, ki imajo z njim opravka, mnogokrat ne razumejo našega je- zika. Naglasil je, da je poslal v omenjeni za- devi in v korist kmetov na Dunaj spomenico v slovenskem jeziku in z nemškim prevodom. Pri tem pa je izrazil svoje mišljenje, da se zaradi slovenske vloge ne bodo na Dunaju uiti približno toliko razburjali, kot bi se naši nemški prenapeteži. To Ambroževo poročilo je uporabil Schmidt za političen ekskurz v istem časniku; v povzetku se glasi takole: Dogodek, ki ga je opisal Ambrož, nudi po- poln dokaz, kako neobhodno potrebjio iu ob- enem blagodejno je, da poslujejo z deželani na Kranjskem uradniki, ki so po rojstvu Kranjci, govorijo s kmeti v deželnem jeziku ter opravljajo vse službene in neslužbene zadeve v jeziku, ki ga kmet edino razume. To se izkaže toliko bolj koristno takrat, če so na odgovornih mestih možje, ki kakor resnično izobraženi in vestni Ambrož deželo in njene prebivavce ljubijo, pa tudi najpre- prostejšega dninarja spoštujejo kot svobod- nega človeka in brata. Nato se Schmidt čudi, kako je Ambrož sploh mogel soditi, da se bo kdorkoli, ki ima zdrav razum, spotikal nad dejstvom, da je Ambrož omenjeno vlogo na- pisal v slovenskem jeziku.*^ V tej luči so nam bolj jasni strokovni in prijateljski odnosi, ki jih je imel Schmidt tudi s slovenskimi naravoslovci. Od tistih, ki so delali v Ljubljani, je imel vodilno vlogo znani Karel Dežman, ki pa se je v kasnej- ših letih svojemu narodu odtujil. Manj znani so Schmidtovi stiki z župnikoma Matijo Vrtovcem in Simonom Robičem; oba sta bila presenetljivo dobro podkovana v naravo- slovju pa tudi goreča rodoljuba. Tako npr. povzema Vrtovec v predgovoru svoje Kme- tijske kemije zgodovinsko preteklost Sloven- cev in previdno, pa vendar dosti jasno kaže na krivice, ki so jih doživljali zlasti od sever- nih sosedov. Ta kemija je bila za tiste čase najsodobnejše delo, podano v razumljivi ob- liki in lepem, čistem jeziku.** Z Vrtovcem se je seznanil Schmidt po lastni navedbi poleti 1831 na zoološki ekskurziji po Vipavski do- lini. Robič se je kot neupogljiv narodnjak zapletel z Dežmanom v spor, ker je zahteval, da ta objavi njegov članek za glasilo Muzej- skega društva v slovenskem jeziku, kakor ga je napisal. Ta spor je odmeval tudi v časni- kih in po njih zašel v javnost, Robiču pa je povzročil razne nevšečnosti.** Schmidta Ro- bič večkrat omenja v svojih pismih;*^ da sta bila osebno znana, dokazuje tudi dejstvo, da je Schmidt včlanil Robiča v Zoološko- botanično družbo na Dunaju.** Posebno tesno prijateljstvo je vezalo Schmidta s slovečim sadjarjem Francem Pir- Fcrdinand Schmidt 61 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO cem, ki je kasneje odšel kot misijonar v Se- verno Ameriko. Schmidt, tndi sam izvrsten pomolog, mu je poslal tja poljedelsko orodje, peške sadnega drevja in kot dar Kmetijske družbe »Novice« in Vrtovčevo »Kmetijsko kemijo«. Koliko so pomenile te knjige Pircu, razbiramo iz njegove zahvale, ki so jo na- tisnile »Novice«: »Nikdar me še niso nobene bukve tako razveselile, kakor te; ne le za- radi njihovega zapopadka, temveč tudi za- radi jezika,... že tako omikanega,... da se temu ne morem dosti čuditi.« (IB 18%, str. 179; N 1851, str. 99 in 104-5). Doslej smo v Schmidtu gledali moža, ki je sicer razvijal javno dobrodelnost in praktič- no gospodarsko dejavnost med našim ljud- stvom, med katerim se je slučajno naselil, medtem ko je čisto znanstvene stike gojil le z nemškim kulturnim svetom, če izvzamemo nekaj primerov sodelovanja s »kranjskimi« naravo.slovci, ki so bili Schmidtu tako rekoč pri roki. To se nam je zdelo popolnoma na- ravno glede na dobo. v kateri je živel in še posebno zato, ker je bil Schmidt pač Nemec. Zato nas toliko lx>lj preseneča dejstvo, da je Schmidt vzdrževal tesne znanstvene in celo prijateljske zveze tudi z nekaterimi odlič- nimi češkimi in ruskimi naravoslovci. Da so bila ta dejstva doslej prezrta, je vzrok v tem, da o njih poročajo le zelo skopi viri, skriti v morju literature o tem zanimivem možu. V svojem seznamu mehkužcev Kranjske navaja Schmidt pri vrsti Helix Presili na- slednje: Odkril sem jo ob izviru Save Bo- hinjke v družbi splošno znanega in veleza- služnega gospoda profesorja dr. J. Soat. Prešla iu jo poimenoval njemu na čast.*' Originalne podatke o imenovanem Preslu (rojen 1791 v Pragi, umrl prav tam 1849) po- vzamem po takratni češki naravoslovni re- viji Bil je zdravnik, profesor na medi- cinski fakulteti univerze v Pragi, ravnatelj naravoslovnega kabineta iste univerze, član Akademije znanosti na Dunaju, Geške znan- stvene družbe, Češkega domovinskega mu- zeja. Odbora za češki jezik in literaturo. Zdravniškega društva na Dunaju itd., pa tudi avtor mnogih naravoslovnih elei. Prav tam piše, da. je bil Presi tudi član Kranjske kmetijske družbe (morda ravno s posredo- vanjem Schmidta, ki je bil dolgo časa njen zelo delavni odbornik) in da je (poleg mno- gih drugih jezikov) obvladal tudi »jugoslo- vansko narečje«. Kdaj in v kakšnih okol- nostih se je Schmidt seznanil s Preslom, ni- sem mogel ugotoviti. Pač pa je možno iz istih podatkov razbrati, ob kateri priliki sta se oba mudila na našem Gorenjskem. Presi je namreč zaradi izpopolnjevanja zbirk ome- njenega kabineta potoval po Srednji iu Juž- ni Evropi, Ogrski in Poljski; verjetno se je prav takrat mudil v Schmidtovi družbi pri nas. Kranjska v tem potovanju res ni izrecno navedena. Iz drugih virov pa vemo, da je Presi poleti 1854 obiskal Ljubljano (Kidrič, Prešeren IT, str. CCLXXI); morda se je ravno tedaj seznanil s Schmidtom, nakar sta se od- pravila na favnistične izlete po naši domo- vini. Splošno je znano, da segajo začetki zbliže- vanja Slovencev s Cehi v konec XVIII. sto- letja, toda v tej vzajemnosti je bilo doslej najmanj poudarjeno ravno področje naravo- slovja. In vendar so se naši predniki tudi v tem oziru znatno okoriščali z bogatejšo in starejšo tradicijo Cehov. Naj samo omenim, da je prva avstrijska srednješolska učbenika za zoologijo in bo- taniko napisal (prvotno v nemškem jeziku) Ceh Alojz Pokorny. Prevedli so ju v skoraj vse jezike takratne avstrijske države; sloven- .ski prevod sta oskrbela Erjavec in Tušek. Prvi izdaji teh knjig, ki sta bili sprejeti s pravim zmagoslavjem, sta imeli znaten kul- turno-politični pomen; Slovenci so z njima dokazovali sposobnost svojega jezika za znanstveno izražanje in na tej podlagi zahte- vali poslovenjenje svojih srednjih šol.'' Tudi somatologijo za učiteljske šole je Erjavec po- slovenil po izvirniku Ceha /. Voldficha. Od Cehov smo takrat prevzeli tudi nekatere na- ravoslovne izraze, npr. »priroda«, »prirodo- pis« in »ločba« (tj. kemija, kar pa jc bilo kmalu opuščeno). Vredno je tudi omeniti, da je bilo med prvimi knjigami, ki jih je pre- jela Sloven.ska Matica od slovan,skih orga- nizacij, deset letnikov »Žive«, dar Matice Ceške.2« Iz obravnavane dobe je ohranjen tudi skop, toda izredno zanimiv dokument o bivanju (hell drugih prvakov češkega naravoslovja v Ljubljani, ki je spet v zvezi s Sclimidtoni. V vpisni knjigi ljubljanske Kazine^' je na strani 127 in z datumom 24. IV. 1851 lastno- ročno vpisan obisk iz Prage: Jan Čermak in E. Purkyne; s Scbmidtovo pisavo je pri- pisano, da ju je sem privedel on. Jan Cermak (1828—73), nazadnje profesor fiziologije na univerzi v Leipzigu, je bil zelo upoštevan strokovnjak, čeprav ga je pri delu močno ovirala sladkorna bolezen, ki ji je tudi pod- legel.^^ Še dosti bolj se je s svojimi dognanji s področja fiziologije proslavil svetovno zna- ni Purkyné. »Njegovo ime smemo brez pri- držka postaviti v vrsto z imenom Darwina, Pasteur ja in Mendla.«-^ Vsi viri pa poudar- jajo tudi goreče češko rodoljub je in široko slovansko orientacijo tako Prešla kot tudi 62 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Purkynja. Ta moža nista samo odlično pred- stavljala češko in sploh slovansko znanost v svelii, temveč sta bila tudi med glavnimi stebri češkega narodnega preporoda. S svo- jim zgledom sta močno iiodprla podobna stremljenja manjših slovaTvskih narodov. O vsem tem je bil razgledani Schmidt gotovo dobro obveščen. Saj je npr. Prešla celo naš »lllyrisches Blatta, v katerem je tudi Schmidt priobčeval svoje članke, predstavil kot ene- ga luijbolj vnetih gojiteljev češkega jezika in avtorja odličnih naravoslovnih del v istem jeziku.O svečani proslavi osemdesetletnice Purkynja v Pragi je poročal Slovenski Glas- nik,^ ki je leto prej objavil Pnrkynjev članek »Življenje pod vodo« v prevodu Fr. Mama. Te proslave se Slovenci uradno niso udele- žili. Pač pa je slovenski narod dostojno po- častil tega velikana znanosti in enega najza- služnejših Slovanov, ko ga je Slovenska Ma- tica ob isti priliki izvolila za svojega čast- nega č/ana.2« Na žalosit nd več mogoče ugotoviti, po' kakš- nih opravkih sta prišla takrat Purkyne in Cerniak v Ljubljano. Posebno vprašanje pa je, od kod njuno znanstvo s Schmidtom. Ker že vemo za Schmidtove odnose s Preslom, o tesnem sodelovanju Prešla s Purkyjem pa poroča npr. Wurzbach,^'' domnevam, da je v tem primeru posredoval Presi (seveda pred letom 1849, ko je umrl). Zdi se torej, da je imel Schmidt dosti več opraviti s češkimi naravoslovci, kot moremo to neposredno do- kazati. K temu mišljenju nas navaja tudi dejstvo, da je bil Schmidt izvoljen za čast- nega člana Fiziokratske družbe v Pragi, kot to sam pove v avtobiografiji. Od dveh ruskih naravoslovcev, ki sta imela zveze s Schmidtom, omenjam najprej Roberta Romanoviča v. Osten-Sackena. Bil je iz rodo- vine baltskih Nemcev, ki so v XVIII. sto- letju stopili v rusko službo. (Dmitrij v. O.-S. se je npr. udeležil krinusike vojne kot ruski general.) Robert Romanovič se je rodil I. 1828 v Petrogradu, tam obiskoval gimnazijo in univerzo ter 1. 1849 stopil v službo ministr- stva zunanjih zadev. Nekaj časa je bil ruski poslanik v ZDA, vendar se je državni službi kmalu odpovedal, ker ga je največ privlače- valo naravoslovje. Napisal je več entomolo- ških del v ruskem in angleškem jeziku. Glasilo Zool.-bolan, družbe na Dunaju po- roča, da je (najbrž nekaj po letu 1850) ob- iskal Postojnsko jamo in v njej našel neko pršico, »prav na tistem mestu, kjer je našel primerek te vrste tudi gospod Schmidt iz Šiške«.Ta navedba sama po sebi še ne do- kazuje osebnega znanstva obeh mož. Glede na ugotovitve v začetku tega članka in na dejstvo, da so se oglašali pri Schmidtu v Ši- ški domala vsi tuji obiskovalci našega Krasa, pa se zdi gornja predpostavka več kot ver- jetna. Izpričan Schmidtov prijatelj s slovanskega vzhoda pa je bil Viktor Ivanovič Močulskij. V moskovski naravoslovni reviji je objavil Močulskij 1. 1850 in 1851 poročilo^" o svojem naravoslovnem potovanju po zahodni Evropi, na katerem je obiskal tudi jugoslovansko obalno področje, še več pa gorate predele Slovenije. Na tem zelo uspešnem entomolo- škem potovanju se je Močulskij dalje časa mudil v okolici Ljubljane, preiskal Ljubljan- ski grad. Postojnsko jamo, Predjamo, Hru- šica, Vipavsko dolino, jamo Veternico, Kum, Veliko planino, Krvavec, Dolgo njivo in Ko- šuto. S tem se je torej Močulskij uvrstil med naše favniste, naše prve jamarje in gornike. V naštevanju omenjenih krajev in žuželk, ki jih je tam našel, pa navaja tudi Schmidta kot svojega spremljevavca. Schmidt je Mo- čulskega tudi včlanil v Zool.-botan. družbo na Dunaju.'' Imenovani je bil v tem času ruski polkovnik in ravnatelj muzeja za upo- rabno naravoslovje v tedanjem Petrogradu. Ob tej priliki je podaril družbi več svojih naravoslovnih del.'^ Kot kaže, je ohranil svoje prijateljstvo s Schmidtom tudi kasneje. V publikaciji ljubljanskega muzeja iz leta 1858 je namreč navedeno, da je Schmidt da- rov^al muzeju knjigo: Viktor Močulskij, O boleznih gruš i drugih rastenij v Rossiji, v 1854. godu. St. Petersburg 1855.88 Očitno je bil to avtorjev dar Schmidtu. (Prirodoslovni muzej v Ljubljani hrani šest del istega av- torja iz Schmidtove zapuščine; navedenega dela pa med njimi ni.) V glasilu že večkrat Jan. Ev. Purkyné 65 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO navedene Zool.-botan. družbe na Dunaju je objavil Schmidt 1. I860 članek z naslovom »Drei neue Höhlenkäfer aus Krain«. Enemu od tu oiirsanili treh novih vrst jamskih hro- ščev Kranjske, ki jih je odkril Schmidt, je dal avtor ime Anophthalmus Motschulskyi, »po mojem spoštovanem jjrijatelju Močul- skem, ki je za časa tukajšnjega bivanja z menoj obiskal jamo«.-'" (Čudno, da je tu Schmidt pozabil omeniti, za katero jamo je šlo.) H koncu pa še to: V (francosko pisanem) glasilu ruskih naravoslovcev iz leta 1843 je natisnjeno: »Gospod Schmidt iz Ljubljane, član naše dru/.be (podčrtal Z.B.), nam je po- slal sliko, zelo lepo sestavljeno iz žuželk favne Ilirije.« Ta dar je bil objavljen na od- borov! seji te družbe dne 17. decembra 1842. Tosporočilo torej dokazuje Schmidtovo član- stvo v tej ugledni slovanski naravoslovni or- ganizaciji, po drugi strani pa tudi, da so bile njegove zveze z ruskimi naravoslovci stare in prisrčne. Zgornji skromni podatki kažejo, da je pri- seljeni Schmidt bolj kot marsikateri naš rojak tistega časa v^zdrževal zvezo Slovenije s slovanskim svetom. S stališča naše kul- turne zgodovine, posebej še zgodovine naše biologije pa obžalujemo, da se nam ni ohra- nila Schmidtova korespondenca, ki bi uteg- nila dopolniti marsikatero nevšečno praznino na tem področju. OPOMBE 1. Schmidtova avtobiografija, DAS. — 2. Fab- jančič. Ljubljanski sodniki in župani III, 936-7. Rokopis v Ljublj. mest. arhivu. — 3. Knjiga po- rok III; datum: 19. oktober 1819. — 4. Arko, Zgo- dovina Idnije. Gorica 1931, str. 248. — 5. Acta carsologica 1/1955, str. 11. — Die Grotten und» Abgründe bei Planina. IB 1849, št. 32, 34, 37. —i 6. Mittheilungen des Musealvereines für Krain I, j 1866, str. 270. — 7. Slodnjak, Frana Erjavca Zbra-, no delo L, str. 23-5. — 8. Novice 1864, št. 45. — 9. Novice 1848, št. 38. — 10. Apih, Slovenci in; 1848. leto. Ljubljana 1888. Str. 151. — 11. Laiba-' eher Zeitung. 1848, št. 72. Mal. Zgodovina sloven- i skega naroda, str. 666-7. — 12. Laibacher Zeitung ; 1848, št. 74. — 13. Matija Vrtovec, Kmetijska ke-i niija. Ljubljana 1847. — 14. Glasnik Muzejskega »i društva za Slovenijo IV/V/VI B, str. 70. — 13. Ib.,^ str. 72. — 16. Verhandlungen des zoologisch-bota- sj nischen Vereines in Wien 1858/VlII, str. 94. —j 17. Systematisches Verzeichnis der in der Provinz j Krain vorkommenden Land- u. Süsswasser-Con- ij chylien. Von Ferd. J. Schmidt. Lb. 1847. Str. lt.! — 18. Ziva. Časopis pfirodnicky. Redaktorové: prof. dr. Jan Purkyne a Jan Krejči. Ročnik prvni., V Praze. 1853. Str. 22-7. — 19. Novice 1864, št. 26. " Slovenski Glasnik 1864, str. 227. — 20. Letopis' Slovenske Matice za leto 1867, str. 46. — 21. Če- \ denkbuch der Casino-Gesellschaft in Laibach, j NUK. ~ 22. Allgemeine deutsche Biographie. Bd. i IV, str. 672-3. — 23. Seliškar, Jan Ev. Purkyne. ' Proteus IV/1937, str. 191. — 24. IB 1838, str. 79. — j 25. SG 1868, str. 39. — 26. Narodni koledar, Spo-^ ročOo in Letopis SM za leto 1869, str. 20. — 27.! Wurzbach, 23. zvezek, str. 96. ~ 28. Enciklopedi-1 českij slovar. Tom XXII. S. Peterburg 1897, siv.] 334-5 (cirdica). — 29. Verhandlungen 1853/III, j Sitzungsberichte, str. 58. — 30. Povzetek tega po- ] ročila je natisnjen v knjigi: Bericht über die ^ österr. Literatur der Zoologie, Botanik und Pa-1 laeontologie in den Jahren 1850, 1851, 1852, 1853. ' Wien 1855. Str. 22-3. — 31. Verhandlungen 1855/V, i Sitzungsberichte, str. 81. — 32. Ib., str. 96. — i 33. Zweites Jahresheft des Vereines des kraini-i sehen Landes-Museums. Lb. 1858. Str. 163. — 54. i Verhandlungen 1860/X, str. 672. — 35. Bulletin de; la Société Imperiale des Naturalistes de Moscou. Tome XVI. Année 1843. No. 1. Moscou 1843, str. 166. " Tiskano in izdano v Ljubljani 1%5 — Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Klišeje izdelala klišarna >Ljudske pravice-i v Ljubljani Odgovorni urednik prof. Zvone Miklavič, za izdajatelja odgovarja dr. Jože Sern 64 Industrijsko montažno poiijetje za toplotne, lilailllne in akustične Izolacije Nffiše renoniimino podjetje se je v naj- novejšem času močno povečalo lim raašiirilo. Zaradi tega se je spremenila tudi uradna registracija podjetja ter potrdila samo- stojna registracija za uvozne in izvoizne posle. Prijaviilii smo še regiistracijo dveh projektivnih ibiirojev: tehničnega za. izola- cijo v ladjedelništvu ma Reki, airhitekton- skeiga za proiizvodnjo montažnih hiš v Ljubljani. V orgainiizaoijiskem poigledu so v formi- ranju trije proizvodni sektorjii: sektor in- dustnijske montaže (vodi lizolaoijska dela v industriji, ladjedelništvu, gradnji vago- nov itd.), proizvodni sektor (vodi proiz- vodne obrate v Skofjii Loki, v Bodovljah proizvodnjo mineralne volne, v Poljanah specialno mizarstvo za opremo ladijskih in drugih hladilnic, v Ljubljanii kovinarski obrat in ra^ne dopoliiiiilne delavnice), sektor gradbene imointaže (iizdelava iin montaža pirefabriciiraniih hiš za izvoe in domači trg). Novo obliko je dobilo strokovno izobra- ževanje. Novo uistainovljeni Center za iz- obraževanje kadrov (CIK) je bil prizinan kot ustanova 'z rešitvijo Sveta za kuilturo in prosveto LRS z dne 8. marca 1962. Glavni poslovni rezultati TERMIKE so lile: Virednost del na ladjah iza iizvoz je znesla v preteklem letu preko 1200 mili- joinov din. Izdelali smo vse iizolaoijs'ke na- prave na d\eh potniških iladjah za Brazi- lijo in vise iizolaciijiske naprave na treh linijskih ladjah iz velikimi hladilnicami za Argentino. Do koinca 1962 je bila monti- rana nova maprava za miiierafno volno, ki je priičela z jainuarjem 1963 proizvajati pcpoLnoina nov, \ iscko vreden izdelek. V letu 1962 smo skupaj z podjetjem »Tesair« pa tudi sami delali raizne tipe montažnih tlel. Glede plasmaja prefabriciranih h!š smo sklenili aranžma z nekaterimi izahod- noinemškimii podjetji. Za domače tržišče smo pn'praviili več tipov hiiš, zlasti atrijskiih, ki dopuščajo veliko gostoto prelbivailstva, enako gostoti hiš v obliki blotkov. Za reaili- zaaijo teiga načirta smo sklenili pogodbe o kooperaciji s podjetjem »Tesar«, proti koncu decembra 1962 pa smo kupili objekte »Avtomontaže« v Kamniški uliioi v Ljub- ljani. Kvaliteta naših del na ladjah je zadovo- ljila kontrolne organe ladijskiih registroVi Lloyd in Veritas prav tako kot naročnike ^ ladij. Zato .smo opazili, da nam ladjedelnice ' dajejo maročila tudi takrat, ko so naši kon- kurenti cenejši. Dogodilo se je, da so tuji poslovni ljudje izjavili predsta^^nikom »3. maja«, da takih del v hladilnih prostorih ; in v strojnici še niso videli in da jih oni ne zmorejo. TERMLKA bo v prihodinje še bolj posegla ¦ na tuje tržišče. V večji meri bo izvažaila ; miineralno volno, opra'vila bo še več izola-j Oljskih del v tujimi, pripravljeno je tudi^ \se, da se izvozi 200 montažnih hiš v vred- nosti 15 milijonov nemških mark. j Izolacijo tramperja »Captain M. Lyias« izvedla TERMIKA Pri opremii ladij sodelujejo s »Klimo« v Celju lin LTH v Škof ji Loki, v gradbeništvu z »Jugomoiitom« v Zagrebu, v iizolatorstvu s podjetjem MIP Zrenjanin (marca meseca letos je ibila sklenjena poigodiba o pripo- jitvi obratov za izolacijo MIP k TERMIKI). POSTOPNA, A VZTRAINA POT K NAPREDKU V več kot 10-letnem poslovanju veletrgovine »Astra« iz Ljubljane se kažejo vse stopnje razvojne poti trgovine v naši socialistični stvar- nosti. Podjetje, industrijski servis oziroma ve- letrgovina »Astra«, je bilo ustanovljeno z ime- nom »Industrijski servis za tekstil, usnje in gumo« v začetku marca 1951 pod operativno- upravnim vodstvom Glavne direkcije industrij- skih servisov LR Slovenije. V maju istega leta je podjetje začelo poslovati, namen poslovanja pa je bilo servisno preskrbovanje industrijskih, rudarskih, obrtnih in komunalnih podjetij na območju vse države in preskrbovanje JLA. Po reorganizaciji industrijskih servisov se je leta 1952 preimenovalo v trgovsko podjetje na de- belo in drobno »Astra«, s čimer se je dotedanji obseg poslovanja znatno povečal, podjetje pa se je specializiralo v glavnem za grosistično in nadrobno prodajo usnjenih in gumijastih izdelkov, izdelkov iz plastičnih mas in za pro- dajo tehničnega tekstila. Smer razvoja, za katero se je podjetje od- ločilo ob ustanovitvi, je postavljala pred njegov delovni kolektiv iz leta v leto nove naloge. Ker so bile potrebe po tehničnih izdelkih na vseh omenjenih področjih vedno večje, si je Dodjetje s svojo specializirano dejavnostjo zelo litro pridobilo širok krog odjemavcev po vsej državi, s solidnostjo v poslovanju pa tudi po- goje za uspešno delovanje in za hiter razvoj. Zato je bilo prvo leto samostojnega poslovanja sredvsem leto uveljavitve, pri čemer pa je lilo treba premagovati vrsto podedovanih in novih težav, ki so izvirale iz administrativnih posegov v poslovanje trgovine. V naslednjem letu, to je v letu 1953, je bil storjen v poslovanju podjetja velik napredek. Organizirali so 5 poslovalnic za nadrobno pro- dajo usnja, gume in tehničnega tekstila. Speci- alizirane prodajalne v svojih strokah so orga- nizirali z namenom, da bi zmanjšali grosistično prodajo v manjših količinah, s katero so imeli v skladiščih veliko administrativnega dela in stroškov, ker je administracija enako obsežna pri prodaji manjših kot večjih količin. Za or- ganizacijo lastnega omrežja v trgovini na drobno pa so se odločili zato, ker npr. v Ljub- ljani do tedaj ni bilo specializiranih prodajaln na drobno za gumijaste izdelke in izdelke iz plastičnih mas, specializirano prodajalno s teh- ničnim tekstilom pa so odprli zato, da bi ustvarili potrebno konkurenco na trgu z izdelki te vrste. Vse poslovalnice so bile ob ustanovitvi primerno in moderno opremljene za uspešno poslovanje, žal pa so delovale v okviru pod- jetja le poldrugo leto. Ob znani administra- tivni reorganizaciji trgovine v letu 1954 so se štiri poslovalnice osamosvojile, zaradi česar je bilo treba prvotno zastavljeni in že izvajani načrt podjetja, ki je nameravalo razviti lastno nadrobno trgovinsko omrežje na območju vse države, opustiti in se prilagoditi novim pogojem. Zaradi prizadevnosti celotnega kolektiva in njegovih organov upravljanja se je posrečilo nadomestiti zmanjšanje obsega poslovanja za- radi osamosvojitve poslovalnic z občutno po- večano grosistično dejavnostjo, tako da se je celotni promet tudi v letih 1954 in 1955 povečal v primerjavi s prometom, ki so ga dosegli v rekordnem Ietul953. Tako si je delovni kolektiv zagotovil dobre pogoje za nadaljnji uspešni razvoj in skrbel še naprej za smotrno konku- renco med podjetji te stroke na območju naše republike in na območju vse države. Čeprav se je podjetje v prvih petih letih poslovanja borilo s številnimi težavami, ki so ovirale njegov normalni in še hitrejši razvoj, so doseženi rezultati kljub temu zelo ugodni, kar najbolje potrjujejo nekateri podatki, iz- raženi v indeksih. Ce vzamemo leto 1952 kot 100, je doseglo leto 1956 število zaposlenih indeks 212, indeks prometa se je povečal na 352, prodajni prostori izkazujejo veliko po- večanje z indeksom 337, indeks povečanja upravno-poslovnih prostorov pa je znašal v tem letu 187. Še hitrejši napredek pa je zazna- movalo podjetje v naslednjih petih letih, saj se je indeks števila zaposlenih povečal do konca lanskega leta že na 475, indeks prometa na 946, povečanje prodajnih prostorov izkazuje indeks 847, knjižna vrednost osnovnih sredstev pa se je povečala od indeksa 100 v letu 1952 na 4647 konec 1961. leta. To so samo nekateri podatki, ki kažejo na hiter in vsestranski na- predek podjetja. Ker pa so številke skope, naj jih dopolnimo še z nekaterimi dejstvi, ki iz njih niso razvidna. S povečanjem prodajnih prostorov se je v letih 1957, 1958 in 1959 občutno j)ovečal tudi promet. V tem času so koncentrirali tudi dotlej medsebojno oddaljena grosistična skladišča v Ljubljani v Centralnih skladiščih ob Šmartinski cesti, kar je prav tako vplivalo izredno ugodno na povečanje prometa in sploh na poslovanje ]Dodjetja. V centralnem skladišču je podjetje ahko razvijalo prej razdrobljeno dejavnost znatno laže, ceneje, moderneje in rentabilneje, razen tega pa so v združenih skladiščih lahko dosegli racionalnejšo uporabo obratnih, osnov- nih in zlasti transportnih sredstev, ker je ne- dvomno izredno pozitivno vplivalo na povečanje dohodka, ker so se v združenih skladiščih po- slovni stroški lahko občutno znižali. Leta 1957 se je spet pripojila k matičnemu podjetju osamosvojena poslovalnica za prodajo zaščitnih sredstev »Jelen«, leto pozneje pa tudi poslovalnica za prodajo gumijastih izde kov in izdelkov iz plastičnih mas »Gumar«, s čimer se je ponovno začel uresničevati ideal podjetja, da bi si organiziralo čim širše lastno omrežje prodajaln za nadrobno prodajo zaradi že ome- njenih vzrokov in zato, da bi potrošnike čimprej in čimbolj vsestransko seznanili z novimi izdelki in dosežki, ki sodijo v območje podjetja. Navedeni podatki in dejstva, čeprav nismo navedli vseh, pričajo, da je veletrgovina »Astra« zaznamovala v desetih letih poslovanja nadvse pozitivne rezultate, ki jih je dosegel prizadevni delovni kolektiv kljub težavam, s katerimi se je pogosto srečaval v posameznih razdobjih doslej prehojene poti. Način poslo- vanja, uspehi in težave so vplivali tudi na Slavnostni govotr direktorja Lojzeta Šavorna ob proslavi delavskega samoupravljanja in desetletnice ustanovitve podjetja sprejeto investicijsko politiko podjetij, ki naj bi zagotovila trdne temelje za nadaljnji še hitrejši in vsestranski napredek podjetja. Spre- jeta in v uspešni meri že realizirana načela investicijske politike imajo naslednje zna- čilnosti: 1. Investirati iz lastnih skladov za povečanje prodajnih zmogljivosti in nabavo najnujnejše opreme, ki jih zahteva tehnika poslovanja; 2. investirati za potrebe transporta, da bi iadpravili primitivno odpremo blaga in da bi s tem omogočili racionalno zaposlovanje delavcev ter odpravili nepotrebno težavno fizično delo trgovskih transportnih delavcev; 5. od leta 1958 dalje je začelo podjetje si- stematično reševati stanovanjsko problematiko v kolektivu. Do leta 1958 so zgradili in adap- tirali tri stanovanja, po letu 1958 pa so kupili 5 stanovanj. Skupna investicijska vrednost stanovanj znaša nad 20 milijonov dinarjev. Razen tega pa so pomagali članom stanovanj- ske zadruge tudi s posojili iz skladov podjetja; 4. znatna sredstva so investirali tudi za dvig strokovjie ravni kadrov v podjetju. Navedena načela so dokaz, da je delovni ko- lektiv na pravi poti, saj bodo dala taka načela na ijodročju investicijske politike kot načela glede razvoja na drugih področjih, kolikor jih bo delovni kolektiv še naprej dosledno izvajal — in o tem ob doslej doseženih uspehih ni mogoče dvomiti — ob pogojih, ki jih ustvarja tudi za trgovino novi gospodarski sistem, še boljše in večje rezultate, kot jih je doseglo l)odjetje v času, ko se je moralo razen vsega drugega boriti z ovirami, ki so izvirale iz ad- ministrativnega vplivanja in poseganja v po- slovanje podjetja. Bodoči program za razvoj podjetja temelji namreč na še širši osnovi kot dosedanji in bo izpolnjen le ob vsestranski prizadevnosti ce- lotnega delovnega. kolektiva. V tej zvezi je delavski svet na enem izmed zasedanj sprejel sklep, da bo začelo podjetje v bližnji prihod- nosti graditi v Ljubljani veliko trgovsko hišo, ki bo imela, oziroma bo omogočala v kratkem razdobju promet poldruge milijarde din letno. V tej trgovini bodo lahko še bolj večali izbiro izdelkov za široko potrošnjo in se še bolj vsestransko prilagodili željam in potrebam odjemavcev izdelkov, ki jih posredujejo od zadevnih industrijskih podjetij. Da bi podjetje lahko še bolj razširilo svojo dejavnost in izbiro izdelkov, je delavski svet sprejel tudi sklep, da se bo začela veletrgovina »Astra« v prihodnje ukvarjati tudi z zunanje- trgovinsko dejavnostjo, se pravi, z uvozom in izvozom izdelkov, ki sodijo v njeno področje dela. Poleg veleblagovnice se bo pristopilo h iz- gradnji upravne poslovne zgradbe ob Titovi cesti, ki bo povezovala veleblagovnico ob Titovi in Bežigrajski cesti. Perspektivni plan investi- cij je zasnovan na dolgoročni osnovi tako, da bo izpolnjen v celoti do leta 1967. V prvi fazi se bo gradila veleblagovnica ob Titovi cesti, prvi del, nato upravno poslovna zgradba, ki predstavlja drugo fazo, v tretji fazi drugi del veleblagovnice ob Bežigrajski cesti. fjpravno poslovna zgradba bo povezana z vsemi objekti ob Titovi in Bežigrajski cesti. Skupna vrednost investicij v sedmih letih bo šala cca. 700 milijonov. Po končanih investicijah pa bo veletrgovina »ASTRA« realizirala promet do leta 1967 preko 20 milijard dinarjev. Visoki gostje v našem obratu i Ljubljaiiske mlekarne so k ikitegiracijo nekdanjiih mlekarn v Stiičnii, Brežicah, Novi vasi liin Bledu ter :z ureditvijo obratov v i Velikih Laščah iin Bočni postale eno izmed j uajmočnejšth mlekarskih podjetij v Ju- goslaviji. Z odkupom mleka na ofemočju vseh navedeniiih milekairn je podjetje moglo j zagotoviti zadostne koiliičiine mleka iza red'no j preskrbo ne samo Ljubljane, temveč tudi Jesenic. Redno tud.ii izvaža večjo količino ^ mleka za preskrbo Trsta. Viške mleka, po-j sebno v poletnem olbdobju, predeluje v sire. S ispecialiizirano proiizvodnjo v posameiz- j nih obratih izdeluje več virsi kvali'tetnega^ sira 'in to: V Novi vasi — ementalec, j v Stični — zmani stiski trapist, J v Brežicah — damibo, j v Velikih Laščah — grojer, I v Ljubljana — odamec, romadur in kvar-' S'lje, i v Prevojah — Camemibert. i Visoki gostje v našem skladišču Sire in maslo I^j ubijamskih mlekarn zelo ¦cenijo poiroišniki v Sloveniji kakor indi na IJrvatsJkem, zato podjetje nima težav s prodajo svojih proiirz\ odov. Podjetje je izelo povečalo tudi proizvod- njo itn prodajo mlcčneiga sladioleda ter brez- alküholniih pijač. S tomi ine preiskrbuje sanno Slovenijo, temveč tudi Hrvatsko Priniorje, sladoled pa prodaja tudi v Srbijo. V Ljubljani prodaja mleko in ndečjie izdelke v 50 prodajalnah, od teh je 19 mlečnih .restavracij in okrepčevalnic, kjer so gostje p os tre ženi tudi s toplimi jedili in pijačami. Na Jesenicah posluje 8 proda- jaln in inilečna restavracija. Mlečna restav- racija je tudi na Bledu, v Domžalalh pa je poslovaluiica. V Zaigrebu dma podjetje skladišče z dve- ma prodajakiama, ua Reki pa skladišče, ki Ljubljanske mlekarne prosHkrlbuje Hrvatsko Pnimorje z iizdelkij podjetja. Za redni in pravočasni dovozi odkupljeuciga mleka in raizvoz mlečnih iz-| délkov ima podjetje: 3 do S-tonskih kami-j onov 22, 1 do 1,5-tonisikiih kamionov 9, lila-' dil.niih voz 2, motorniih triciklov 2. i Popravilo vozil opra\ljajo delavjiice pod-| jetja, ki vizdržujejo tudi strojni park. I Podjetje zaposlilj-c povprečno 500 ljudi.) Celotno poslovanje je ipodjetje v letu 1%2 origauiizacijsko Se bolj utrdilo. V tem letu je doseglo naj večjo realijsacijo od usta- novitve in to 4.535,414.954 din. Parspektixa podjetja je iz lasini.mi sred- stvi še bolj modernilzirati mlelkariske obrate za dosego iše vetčje proizvodnosti in večje izbire izdelkov, enako modermiziirati tudi skladišča in mlečne restavracije. Prodajalna na Gospodarskem razstavišču SlOmJAlES KOOPERATIVA Letos je minilo 15 let, odkar je bilo usta- novljeno podjetje »Slovenijales« z nalogo, da opravlja izvozne posle za naše gozdarstvo in lesno industrijo. V prvih povojnih letih je bila trgovina z lesom centralizirana in je potekal izvoz preko >Jugodrva« v Beogradu. Taka or- ganizacija z naraščanjem obsega proizvodnje ni več ustrezala stvarnim potrebam in so re- publiška izvozna podjetja, med njimi »Sloveni- jales« v Ljubljani, dosegla samostojnost, kar je omogočilo bolj načrten in specializiran izvoz. Število podjetij, ki so v povojnem času izva- žala les in lesne izdelke, je močno nihalo od enega, t. j. »Slovenijalesa«, ki je bilo ves ta čas vodilno v svoji stroki, pa do mnogih drugih. Izkušnje so pokazale, da taka razcepljenost ni koristna, saj omogoča nezdravo konkurenco domačih podjetij na tujih tržiščih. Pomemben korak k nacionalizaciji izvozne dejavnosti v lesni stroki je bil storjen lani, ko se je pod- jetje »Kooperativa« v Ljubljani, ki je prav tako izvažalo les in lesne izdelke, združilo s »Slove- nijalesom« in se je novo podjetje »Slovenijales- Kooperativa« včlanilo v Poslovno združenje »LES«. Če hočemo pravilno vrednotiti pomen našega vodilnega izvoznika lesa in lesnih izdelkov, moramo vedeti, kako se je razvijala lesna in- dustrija v novi, socialistični državi. Pred drugo svetovno vojno je Slovenija, kar velja tudi za vso Jugoslavijo, izvažala le neznatne količine lesnih izdelkov, pač pa v glavnem žagan les in gozdne Sortimente, se pravi neobdelane ali surovo obdelane surovine. Struktura izvoza, ki bila takrat na zelo nizki stopnji, se je v po- vojnem času spreminjala od leta do leta na kvalitetno višjo raven. S postopno izgradnjo industrije končnih izdelkov so bili dani pogoji za izvoz kar najbolj širokega sortimenta konč- nih izdelkov, od preprostih pa do najbolj za- htevnih, pri čemer je važno zlasti to, da naši obrati smotrno odpravljajo obrtniški način pro- izvodnje, da bi čimprej dosegli svetovno raven industrijske proizvodnosti. Izvozniku je bila zaupana odgovorna naloga, da v vedno večjih količinah dotekajoče izdelke lesno-predelovalne industrije proda na zahtevnih inozemskih trži- ščih, da uskladi svoje prodaje z interesi pro- izvodnika, kar v prvih povojnih letih ni bilo lahko. V ostalem pa se tudi danes pojavljajo v vsakodnevni praksi izvoznika težave, ki so j odsev političnih in gospodarskih dogajanj v j svetu: nastanek novih držav, tvorba gospodar- j skih blokov, avtarkična stremljenja, gospodar- ! ski bojkoti itd. Kolektivu »Slovenijales-Koope- i rativa« moramo priznati, da je v vsem tem • dogajanju v tesnem sodelovanju s proizvajalci ; našel pravo pot za uveljavljanje proizvodov j naše lesno-predelovalne industrije na svetovnih i tržiščih. Podjetje izvaža te izdelke v okoli 50 držav, pri čemer pa ne zanemarja novih tržišč I in možnosti za povečanje obsega izvoza, ki j je bil v prvih 15 letih obstoja podjetja kar ] znaten, preko 50 milijard deviznih dinarjev, j Podjetje »Slovenijales-Kooperativa« prodaja \ pohištvo, les in poltinalne izdelke tudi na do- ; inačem trgu. Ima trgovine pohištva v Ljubljani, i Celju, Zagrebu in Beogradu, skladišča lesa in j polfinalnili lesnih izdelkov v Beogradu in Celju,] veliko centralno skladišče za pohištvo v Viž-j marjih, skladišče za polfinalne izdelke prav tam in še veliko moderno trgovino s pohištvom v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču. Slednja ima 1.400 m'^ razstavnega in skladiščnega prostora in je največji tovrstni trgovski lokal v državi. Kolektiv podjetja je vložil res znatna sredstva v te trgovske lokak^ in skladišča. Pri ; lom ga je vodila skrb za to, da posreduje našim ; Ijndeni sodobno pohištvo po primerni ceni, da; jim omogoči čimvečji pregled in izbiro, da pospeši prodajo izdelkov naše industrije. V kolektivu tovarne optičnih in steklo- piihaških iizdeilkov so v teku zadnje ipri- prave za vselitev v nove prostore, ki so jih raizporediili v 6 nadstropjih na ipo\rsiiini 10.000 m=. I Osiuovainje nove i nd ustni je, 'kii je hila : doslej popolnoma neznana našemu tržišču, t jo zahtevalo maksiimalne napore delovnega j kolektiva. Stare lesene barake, iztrošen I strojni park tin pomanjkanje prostora so i ibilii proiblemi, ki jih je kolektiv pničel po- j spešeno reševati v letu 1961 in ki so pri-1 peljali do tega, da bo že letos možno doseči i 2 milijardi brutoprodukta. Produktivnost ', ho ipovečana nasproti letu 1%2 za 55%, kari je poleg zavidljive kvalitete izdelkov jasen dokaz, da je tovarni z njenimi izdelki uspelo postaviitii se v vrsto velitih podjetij v naši državi. Proizvodni program to\arne optičnih in steklopihaških izdelkov je zelo šiirok. V tovarni, ki ima štiri osnovne dejavnosti, izdelujejo preko 2000 raiznih artiiklov. V proizvodjii enoti STEKPOPIiHASTVO izdelujejo vse vrste steikkiipihaških izdel- ko\ in aparatur iz kvaliteljieiga nepregor- nega laboTatorijskoga stekla. Proiiz\ajajo tudi ži\osrebnna stikala in neonske svet- h)bne elemente. Proizvodna enota OPTIKA ima \ s\ojem proiizvodnem progranui: .signalno optiiko, mikro optiko, projekcijsko, telesikops^ko in kino optiko. Posebej opozarja proiz\ajalec šole in druge ustanove im društva na ipro- iizvodiijo diaprojektoirjev, opiiiskopov, epi- diaskopoN, povečevalnih leč, mikročitalcev in šolskih mikroskopov z 200-kratno pove- čavo. V Hrpeljah-Koziini ima tovarna s^oj obrat STEKLARNA, ti je surovinska ba'za za obrat steklopihaštva, V tej proizvodni enoti li'zdelujejo raizne steklarske izdelke za laboratorije. V svojem proizvodnem pro- gramu imajo tudi velik asortilment novolet- nih okraskov. Tovarna TOS ima tudi svojo ELEK'HIO ekipo, ki opravlja montaže neonskih svet- lobnih napisov. Poleg tega proizvaja vse elektroelemente za neonske instalacije — transformatorje, neonske nosilce, prekinje- valne ure. Opravljajo tudi vsa elektroin- stailateps'ka dela na zigradbah. Načelo delovneiga kolektiva TOS je, da čimprej zgradi novo tovarno, od katere bo imela korist celotna družbena skupnost. Saturnus Kovinska predelovalna industrija, embalaža, avtooprema Ljubljana Avtomatska Unija za izdelavo konservnih škatol v obratu Zalo;; PROIZVODNJA V KOVINSKO PRKDK- iOVALNI INDUSTRIJI »SATURNUS^ Uvod: V zadnjih petih letih je bi- la proizvodnja embalaže kot tudi teh- ničnih predmetov v stalnem porastu iu glede na dosežene rezultate prav uspeš- na. V letu 1962 smo z dobro organizacijo, maksimalnim izkoriščanjem kapacitet in razdelitvijo proizvodnje po ekonomskih enotah dosegli rezultate, ki jih >SÄ- TURNUSt v celotnem 4i-letnem obstoju še ni dosegel. Visoka realizacija je re- zultat požrtvovalnega in nesebičnega de- la vseh zaposlenih od tehničnega kadra do neposrednega proizvajalca na eni strani, ter pravilnega dela organov sa- moiiipravljanja v EE, .ki so vsak mesec razpravljale o dinamiki in realizaciji operativnih planov. Uspešen zaključek leta 1962, ko je bil letni plan presežen z 12 Vo, je imel za posledico nujne spremembe v organiza- ciji proizvodnje kot v reorganizaciji Analiza nam pokaže, da je največji porast v prvi in tretji skupini. Druge skupine so pa v stalnem, toda soraz mCTno majhnem oorastu. Dvig proizvodnje embalaže iz bele pločevine in embalaže iz aluminija je treba iskati v močno povečani živilski industriji, ki je dosegla ogromne kapa- citete, medtem ko se je proizvodnja embalaže zanemarila, kar je danes vzrok, da ne moremo zadovoljiti vseh kupcev z lično in ceneno embalažo. S pravilno investicijsko politTTio in manjšimi rekonstrukcijami nam. je uspe- lo doseči dosedanje uspehe, ki pa ne bi bili nikdar doseženi, če ne bi tekla pro- izvodnja v 5 izmenah ter ob nedeljah in praznikih. Grlo celotne proizvodnje embalažo je tiskarna, ki ne more zado- voljiti vseh embalažnih oddelkov. Zato je od predvidenih investicij določeno za povečanje kapacitet tiskarne ena tre- tjina sredstev. Izdelava pločevinaste embalaže je obi- čajno prilagojena predelavi bele Alu ekonomskih enot. Od 9 ekonomskih enoi v letu 1%2 jih je sedaj pet, ki pred- stavljajo popolnoma samostojne obrate. Nekatere ekonomske enote so s proiz- vodnjo v lanskem in letošnjem letu že na kritični točki, da no morejo pove- Čavati proizvodnje zaradi obstoječih grl oz. do kraja izkoriščenih kapacitet, ta- ko da je vsako povečanje proizvodnje izključeno. Jasno je, da se s tem ne moremo za- dovoljiti. Zakaj plan predvideva v le- tošnjen\ letu 5.5^{) inilijmiov realizacije oz. povečanje nasproti lanskoletnemu planu tj. 13.5 "/o. Centralni delavski svet je ob sprejemanju plana za letošnje le- to postavil tudi vprašanje večjih kapa- citet, brez katerih ni mogoče plana v višini, kot je bil sprejet, realizirati. I. embalaže: Proizvodnjo embalaže registriramo po 5 proizvodnih skupinah, njihove dosežke v letu 1962 pa vidimo iz tabele: pločevine in hladno valjanih trakov v standardnih dimcnziiah 710 X 510 mm. Postopek tiska je ofsetni in se tiska vsaka plošča posebej. Po vsakem tisku se mora barva ali lak posušiti, šele nato se zopet ponovno tiska oz. gre plo- čevina v predelavo. Za te postopke ima- mo staro in novo opremo, vsa pa je taka, da je treba pločevino roČno vla- gati v stroje in nato zopet ročno je- mati ven. Tak postopek je zamuden, drag in zahteva precej delovne sile. Z novimi napravami, ki imajo avtomatske vlagalee in izlagalce, se pa kapaciteta nasproti starim napravam trikratno po- veča. Z uvaianjom novih kn.pacitc-t bo proizvodnja dvignila od 2,940.000 plošč ali 2.380 ton na 6,540.000 plošč ali 5.260 ton. fl. Obrat za proizDodnjo konservnih škafel: Z manjšimi rekonstrukcijami so se ka- pacitete znatno povečale. Danes je obrat v Zalogu najbolj avtomatiziran in ure- jen za sodobno proizvodnjo. Ce primerjamo proizvodnjo konserv- nih Škatel v letu 1961 in 1962, vidimo, da je bila proizvodnja podvojena in sicer: leta 1961 10,952.000 konservnih Škatel; leta 1962 pa 19,800.000 konscrv nih škatel. Glede na velika naročila že sedaj v predsozoni obratujemo v 3 izmenah. Strojni park pa je izkoriščen maksi- malno, tako da brez povečanih kapa- citet proizvodnje ne bi mogli povečati. Računati pa je s tem, da se mora pro- izvodnja znatno povečati v mesecih od junija do septembra, ko začne živilska industrija (sadje, zelenjava) delati s pol- nimi kapacitetami. Z uvedbo novih avtomatskih linij za proizvodnjo obodov, sestoječih iz 4 avto- matskih strojev in avtomatske linije zti proizvodnjo dna in pokrovov, sestoječe iz 5 strojev, bomo povečali kapaciteto za 180 "/o in sicer kot sledi: 1. sedanja kapaciteta dnevno 65.000 kosov ali 8.5 ton letno 19,500.000 kosov ali 2.550 ton 2. nova avtomatska linija dnevno 120.000 kosov ali 7.18 ton letno 36,000.000 kosov ali 2.160 ton 3. skupaj po investiranju: dnevno 185.000 kosov ali 15.68 ton letno 55,500.000 kosov ali 4.710 , ton S temi kapacitetami bomo uspeli za neko obdobje zadostiti potrebam naroč- nikov. Kolikor pa bi se potrebe še po- večale, bomo morali misliti na nove stroje z istočasnim zidanjem novega ob- jekta. Naši lanski rezultati v proizvodnji embalaže, ki sem jih navedel v začetku, predstavljajo optimalno izkoriščanje ka pacitet. Ce pa k temu prištejemo še nove predvidene kapacitete v tiskarni in obratu Zalog, dabinio znatno wc-u ])r()izvodnjo. Ce k tej proizvodnji prištejemo še plan obrata teh. predmetov, ki ga v tem seisiavu nisem obravnaval, bi l)il za leto 1064 plau |)odjetja takir: tehnični i)redmeti . ciiiliaiaža .... ton 900 000 1,800.000 7.814 5,016.000 skupaj . 6.816.000 Ob iiaslaiiliii pro'mva'ialnega kombiiinla ......_.................^^..^..^....»AmiškMEL^ Zametek družbene Čebelje proizvodnje, ki jo predstavlja danes proizvajalni kombinat Agromol kot največji čebelar- ski obrait v Evropi, sega v zimo 1944-45, ko so v Beli kra- jini pri SNOS vodile prve razprave o tej panogi. Že tedaj so bile dane smernice tudi za razvoj čebelarstva, ker ob- stajajo pri nas zanj vsi potrebni pogoji. V prvem letu svo- bode se je iz sklada narodne imovine dobilo okrog 800 pa- njev. To Število se je v naslednjih letih z nakupi in raz- množitvami pomnožilo tako, da smo imeli leta 1949 2200 panjev. V naislednjih letih je enotno vodstvo obratov pre- nehalo in pri državnih posestvih so se formirala manjša čebelarstva. Kljub začasni razdrobljenosti pa je misel glede razvoja večjega družbenega čebelarstva bila še vedno živa. Na pobudo Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo LRS je leta 1951 banka dala takratni Zvezi čebelarskih društev okrog 10 mi- lijonov dinarjev za razvoj družbenega čebelarstva. S tem denarjem se je pri tej organizaciji razvilo več manjših če- belarskih gsopodarstev (Ce-Go), ki so imela skupaj čez 1000 panjev. Zaradi posebnih stališč večine ljudi iz krogov te organizacije je tudi ta zamisel propadla. Leta 1954 se je iz šolskega čebelarstva ustanovilo za- družno čebelarsko podjetje Jugoapis, ki si je nato našlo partnerja v trgovskem podjetju >Medex<, s katerim se je fuzioniralo. 2e konec 1958 pa je bilo očito, da v okviru podjetja .>Medex< ni pogojev za dvig družbene čebelje pro- izvodnje. Čebelja proizvodnja se je zato od trg. podjetja >Medex< prenesla leta 1959 na Zadružno poslovno zvezo Slovenije kot čebelarstvo »Rog<, ki je imelo ob ustanovitvi 837 panjev. Podjetje »Rog« je v teku leta 1959 in I960 na- bavilo 1991 novih rojev. 31. maja I960 je upravni odbor Zbornice za kmetijstvo in gozdarstvo LRS ustanovil Zavod za čebelarstvo in mu priključil podjetje »Rog«, ki je imelo 2828 čebeljih družin. Kljub temu, da je zaradi slabega pre- zimljenja v zimi 1960-61 število rojev ipadlo na 1643, se je v letu 1961 pri Zavodu za čebelarstvo z dokupi in razmno- žitvami število rojev dvignilo na 6884. Se večji »porast Šte- vila panjev beležimo v letu 1962, ko je imel Zavod za čebe- larstvo konec leta 11.200 čebeljih družin. Zaradi gospodarskih dejavnosti je Zavod za čebelarstvo presegel okvir poslovanja, saj je v ustanovni listini poudarek na znanstveno-raziskovalnem delu. Zato je bil v februao-ju 1%3 ustanovljen proizvajalni kombinat »Agromel«, v kate- rega naj bi se združile vse gospodarske dejavnosti, ki imajo kakršno koli zvezo s Čebeljo proizvodnjo in prodajo, vključujoč tudi drnge drobne stroke s področja živilske in- dustrije, medtem ko naj bi se Zavod za čebelarstvo še vnaprej bavil z znanstveno raziskovalnim delom. Kombinat bo izdeloval panje v lastni režiji, saj ima v programu velik porast proizvajalnih kapacitet. Potrebe po panjih so tudi v drugih krajih države, obstajajo pa pogoji za njihov izvoz na srednji vzhod in v afriške in azijske dežele. Pri našem kratkem prerezu razvojne poti proizvajalnega kombinata Agromela nismo navedli nekaterih kvalitativnih sprememb, ki so povsem zrevolucionirale dosedanji način čebelje proizvodnje. Namesto prostorno omejenega A-Ž pa- nja je bil uveden Langstroth-Rootov nakladni panj, ker poskusi 2 Dadant-Blattovira panjem niso bili zadovoljivi. S tem so bili postavljeni temelji za industrijski način pro- izvodnje. Poleg razvijanja lastne čebelje proizvodnje v nakladnih panjih si je proizvajalni kombinat Agromel zadal naltfgo, da organizira čebeljo proizvodnjo na podlagi kooperacije z družbenimi in zasebnimi čebelarstvi. Agromol ho nudil ko- operantom strokovna navodila, reprodukcijski material — satnice, krmilno pogače, navodila glede pašnih razmer, mo- rebitne prevoze, sredstva za preventivo proti čebeljim bo- leznim ter druge strokov:ne Uisbige, ki so srslavni dv\ če- belje proizvodnjo. S tem bo vplival na njen kvalitetni iu kvantitetni dvig. Agromol ne bo le proizvajal razne čebelje dobrine, tem- več jih bo tudi predeloval. Čebelje surovino — med, cvetni prah, matični mleček, vosek, strit.p, čebelja smola — bo dajal na trg v raznih oblikah. Potrošnik bo dobil sortirane vrste medov — gozdni, žajbljev, akacijev, -rožmarinov, trav- niški in drugi — v steklenih kozarcih z zaščitnimi znaki iz- vora. Izdelana bo vrsta medu s primesjo majhnega odstotka cvetnega prahu in matičnega mlečka. Mlečni trg bo obo- gaten z medenim mlekom in kruhom, Čokolado, piškoti in medenim maslom, dalje bo na razpolago med, mešan z mas- lom z dodatkom cvetnega prahu. S tem bo postal bogatejši Sortiment za delovnega človeka in zlaisti za športnike ter tiste, ki se želijo dobro počutiti. Ker je bil v preteklih letih proučen postopek za pridobivanje mlečka iz cvetnega prahu, bo sedaj možno pridelati večje količine teh dobrin, ki bQdo zato tudi cenejše kot doslej. Pričakovati je, da bodo ti proizvodi v večji meri prodrli v šolske kuhinje, bolnice, športna in letoviška središča. Agromel bo proizvajal vse potrebščine, ki jih moderna čebelarstva potrebujejo za obratovanje. Delovni kolektiv Agromela se zaveda, da se mora pri uvajanju novega naslanjati na izsledke znanstveno-razisko- valne službe, ki je organizirana v okviru Zavoda za Čebe- larstvo. Vemo namreč, da vsaka še tako majhna napaka v proizvodnem procesu lahko povzroči veliko gospodarsko škodo. Zato bo Zavod v poskusne namene zadržal okrog 600 čebeljih družin, ki jih ima na stojiščih Poskusne po- staje v Zasavju. Naravno je, da bo moral Agromel še precej investirati. Potrebno bo veliko gospodarsko poslopje vs skladišči in so- dobnimi tehničnimi napravami za sprejem, čiščenje, zorenje, ogaliziranje in polnjenje medu ter etiketiranje embalaže. Ker so bile v okviru Agromela uvedene ekonomske in obračunske enote, ki jih neposredno upravljajo družbeno zavedni proizvajalci, je dano polno jamstvo, da bodo velike družbene naloge, ki si jih je Agromel zadal, tudi izpolnjene. Generalni direktor proizvajalnega kombinata tovariš Maks ] Krmelj ob prvem zasedanju delavskega sveta j PODJETJE ZA ČUVANJE LJUDSKEGA PREMOŽENJA LJUBLJANA - TRDINOVA 8 Uprava: 50-910 Dnevna dežurna služba: 5V18ft Nočna dežurna služba: 21-620 Že pe( le.t posluje gornje podjetje. Ustanovljeno je bilo na poliudo lokalnih organov javne varnosti. S pridom opravlja svoje dolžnosti ter v polni meri opravlja svojo nalogo. Poleg prvotne obveznosti varovanja splošnega ljud- skega premoženja je prevzelo potljetje še straženje vseh prostorov, ki lso podnevi, posebno pa ponoči, nezasedeni. Spričo tega je bila organizirana čuvajska in vratarska služba, ki so jo nadzirali posebni kontrolorji. Taka de- javnost je bila razširjena v vseh občinah okrajev Ljub- ljane, Kranja in Novega mesta. Čuvaji nadzirajo na nočnih obhodih lokale^ pisarne, skladišča, delavnice in trgovine, ki so razdeljene v mestu po sektorjih, na deželi pa opravljajo te dolžnosti ekonom- ske enote. Ti obhodi so do o-semkrat v eni noči, posebno važni objekti pa se nadzirajo po dogovoru tudi večkrat. Dolžnost kontrolnih čuvajev je preizkušati, da so okna in vrata pravilno zaprta in zaklenjena, da ne gorijo luči po nepotrebnem, da ni nevarnosti požara in ugotavljati, da se niso vtihotapili v prostore brezdomci in ponočnjaki, po- sebno pa razni izmikavti. Po dogovoru oskrbuje osebje »Variiost« tudi zapiranje in odpiranje rolet, nažigauje iu ugaševanje reklamne in ^ druge razsvetljave ter zaklepa v dogovorjenem času hišna, dvoriščna in druga vrata. Razvoj našega prometa zahteva učinkovit nadzor kolesarnic in pankiranih avtomobilov. »Varnost« ima v rezervi zanesljive in sposobne usluž- bence, ki so na razpolago podjetjem, kadar ne morejo kriti obolelih in odsotnih svojih uslužbencev iz lastnega staleža. Dokazano je, da so obhodni in stalni čuvaji ter vra- tarji podjetja >Varnost<: dosegli otipljive uspehe ter odkrili sami ali skupno z državnimi varnostnimi organi tatvinske posege nepridipravov. Nadziranje premoženja po osebju strokovnega osebja in njihovo delo je v korist vsem držav- ljanom. Kajti ni mogoče oporekati dejstvu, da jc doseglo podjetje po svojih uslužbencih velik moralen in niČ manjši materialen uspeh. Prav zato zaupa vedno več podjetij in ustanov doseženim uspehom, pristopa k podjetju >Varnost< in mu prepušča zavarovanje svojih objektov. Poleg zava- rovanja proti vlomom, tatvinam in požarom nudi podjetje moralno oporo pred delomrznežem, ki hočejo živeti brez- delno in na lahek način v škodo vseljudskemu imetju. Zato vabi komunalno podjetje »Varnost« tudi vas» da ' nam zaupate in se otresetc skrbi pred škodljivcem vam \ zaupanega premoženja. ^ LJUBLJANA Aškerčeva 3 s svojimi poslovnimi enotami: EMONA GRMADA HRANA JELKA LITIJA LOGATEC POLJE ROŽNIK STRAŽA ŠPECERIJA SPLOŠNO GRADBENO PODIETfE GROSUPLJE. Telefon IS je med prvimi gradbenimi podjetji pri nas začelo graditi stanovanja za trg. V letu 1963 bo imelo podjetje nad 200 gotovih stanovanj. Za ieto 1964 pa bo zgradilo še nadaljnjih 300 stanovanj Za naročila se priporočamo Delovni l\ov, smučarsko opremo, športno obutev in oblačila, dvokolesa ter druge športne rekvizite dobra kvaliteta, zmerne cene oglejte si bogate zaloge v naših prodajalnah LIVARNA LIGA LJUBLJANA Galjevica 266 TELEFON 23-541 livarne sprejema vsa naročila za odlitke barvastih kovin. Za nadaljnja naročila odlitkov in sodelovanje se priporoča kolektiv »lica« ljubljana CäS0PIS]V10 PODJETJE »DELO« TRIGLaVSM TISMRM DLlSilKOM TISMRM nudi vse vrste grafičnih uslug, tiska knjige, časopise, revije, obrazce in druge publikacije, razen tega pa tiska in izdaja časopise: OSREDNJI SLOVENSKI DNEVNIK »DELO« prinaša vsak dan vesti, poročila, reportaže in komentarje o vseh pomembnih dogodkih doma in v svetu ZABAVNI TEDNIK »TEDENSKA TRIBUNA« — zaradi pestrosti in zanimivosti si je »TT« pridobil na tisoče rednih bralcev, tednik z največjo naklado v Sloveniji ILUSTRIRANA REVIJA »TOVARIŠ« — edini slovenski ilustrirani tednik z ugankarsko prilogo »KAJ VEŠ — KAJ ZNAŠ« ŠTIRINAJSTDNEVNIK »NAŠI RAZGLEDI« — list slovenskega intelektualca, ki posreduje bralcu problematiko našega političnega, gospodarskega in kulturnega dogajanja Komunalna banka Ljubljana Subičeva 2 Telefon h. c. 23-851 in njene poslovne enote: Mestna hranilnica ljubljanska Čopova 3, telefon 23 975 Ekspoziture v Ljubljani: Celovška cesta 99, telefon 37-979 Titova cesta 55, telefon 35-264 Tržaika cesta 36, telefon 20 592 Vide Pregarčeve 8, telefon 33-969 Podružnice : Domžale, telefon 2-3Q Kočevje, telefon 344 Ekspoiiture izv3n mestnega področja ljubljane: Grosuplje, telefon 56 L tija, telefon 54 Logatec, telefon 40 Medvode, telefon 71-051 Rakek, telefon 23 Vrlinlka, telefon 70-065 Zagorje, telefon 81019 Komunalna banka Ljubljana in njene poslovne opravljajo tudi posle po žiro računlti enote zasebnikov Sprejemajo vloge na liranilne knjižice in Jih obrestujejo brez odopvednega roka po 5"/i,, z odpovednim rokom do 6 <¦'„ letno ovary deliorativniii mm LJUBLJANA, CELOVŠKA 280 vam nudi po najugodnejših pogojih blago za pohištvo, posteljna pregrinjala, zavese in frotirke, pliše za dekoracije, pliše za oblačila Oblačite našo prodajalno BALA, Ljubljana, Titova 3 asilska oprema Ljubljana, Levsiikov trg 7 Telefon 10-102 Nudimo: gasilske avtomobile, pre- vozne in prenosne gasilne aparate, ^ vse vrste ..Storž" spojk, iiidrantne^ nastavke, lestve in sesalne cevi, ga- silske uniforme, reševalne vrvi kakor ^ tudi električne in ročne sirene za . protiletalsko zaščito ter v?o opremo ' za gasilske edinice CENTRALNO SKLADIŠČE Ljubljana, Kamniška 25 Telefoni 32-247. 36-306, 36-307, 36-308, 36-984 Vagonske pošiljke: TERMIKA, Ljubljana, železniška postaja Ljubljana-Šiška, industr. tir K-4 AVTOPARK Ljubljana, Kamniška 25 Telefoni 32-247, 36-306, 36-307. 36 308, 36-984 METALNI IN KLJUČAVNIČARSKI OBRAT Ljubljana, Kamniška 25 Teletoni 32-247, 36-306. 36-307, 36-308, 36-984 RAČUNOVODSTVO Ljubljana, Poljanska cesta 77 Telefon 30-280 SEKTOR GRADBENE MONTAŽE Ljubljana, Poljanska cesta 77 Telefoni 30-281, 30-286, 30-251 UPRAVA Ljubljana, Kamniška 25 Telefoni 32-247 . 36-306 , 36-307 , 36-308, 36-984 TEHNIČNI BIRO ZA PROJEKTIRANJE IZOLACIJ V LADJEDELNIŠTVU Rijeka, Ulica JNA 90 Telefon 24-330 OBRAT MINERALNE VOLNE BODOVLJE Bodovlje nad Škofje Loko Telefon 824 OBRAT SPECIALNIH LESNIH IZDELKOV Obrat »Termike«, Poljane nad Škofo Loko Telefon Skofja Loka 284 OBRAT ZRENJANIN »Termika«, pogon Zrenjanin. Ečanski put Telefon 1957 PREDSTAVNIŠTVO ZAGREB »Termika«, predstavnišvo Zagreb, Lovčenska 6 COSMOS INOZEMSKA ZASTOPSTVA LJUBLJANA, CELOVŠKA CESTA 34 telefon: 21-808, 53-351 koniignacijska skladisča avtomobilskih nadomeatnlh delov, ljubljana, celovška 34, tel. 33-141 servian! obrat, ljubljana, dolenjska cesta 114 predstavništvo, beograd, ulica 1. maja 11, tel. 3s-078 Trgovsko podjetje LJUBLJANA sporoča cenjenim kupcem, da ima v svojih poslovalnicah lepo izbiro daril kol so damske manikire, potovalne garniture, razpršilci za kolonsko vodo in okrasne predmete Priporoča se kolektiv Tiskamo in vežemo časopise, revije, knjige, brošure, obrazce in propagandne tiskovine v eno- ali več- barvnem tisku kvalitetne izdelave in po solidnih cenah k n j i g o t i s k r o t o t i s k knjigoveznica TIS KARNA TONETA TOMŠIČA. Ljubljana, Gregorčičeva ulica 25 a Telefon: 20-552, 22-940, 22-990 PoStni predal ;52,\-Il TRIGLAV FILM podjetie za snemanje filmov LJUBLJANA proizvaja celovečerne igrane, dokumentarne in lutkovne filme ter filme po naročilu v lanskem letu je podjetje doseglo svoj kvantitativni in kvalitativni vrhunec: proizvodnja 5 igranih filmov in 9 najvišjih priznani v Puli Razen tega se filmi Triglav filma uspešno uveljavljajo tudi-v inozemstvu Prizor iz filma Naš avto Specializirano podjetje za razsvetljavo LJUBLJANA Poljanski nasip 42 Telefon 36-419, 32-936, 36-408 OBVEŠČAMO okrajne in občinske ljudske odbore, vse gospodarske organizacije in ustanove da nudimo usluge podjetjem in projektivnim birojem pri izdelavi projektov in gradnji javne razsvetljave ter pri gradnjah in rekonstrukcijah cestnih objektov vseh vrst, kot cest trgov, mostov, parkov; dalje razsvetljavo športnih objektov, igrišč in kopališč, osvetlitve raznih monumentalnih zgradb, fasad, spomenikov in dvoran. — Opravljamo usluge pri izdelavi in montaži reklamne in izložbene razsvetljave, transparentov, semaforjev in drugih prometnih znakov. — Vzdržujemo in opravljamo vse servisne storitve za vse vrste obstoječe razsvetljave in osvetlitve USmE, USNDENO GALANTERDO, ČEVUARSKO-SEDLARSKO OROD3E IN POTREBŠČINE, AVTOMOBILSKE GUME, TEHNIČNO GUMO, PLA- STIČNE MASE, PLASTIČNO GALAN- TERIJO, TEHNIČNI TEKSTIL, VRVAR- SKE IZDELKE, ZAŠČITNA SREDSTVA, KOVINSKO GALANTERUO, BIŽUTE- RIDO, DOMAČE IN UVOŽENE IGRAČE IZBERITE V SORTIRANIH ZALOGAH VELETRGOVINE LJUBLJANA, BEŽIGRAD 6I telefon: 32-394