PRIMC DNEVNIK (Poštnina coacana v gotovim O J 1* _Abb podale j gruppo - Lena o5 lir Leto XVII. - St. 14 (4788) TRST, torek 17. januarja 1961 Programske teze avtonomistične PSI poudarja svojo vodilno vlogo v borbi za socialistično demokracijo Zaradi ponovnih groženj voditelja PLI Malagodija, se bo vodstvo KD sestalo že danes - Nadaljujejo se pogajanja s socialisti v Milanu, Genovi in Firencah - Vlada znižala ceno bencina za štiri lire RIM, 16. — Danes popoldne se je sestal ministrski pod predsedstvom Fanfanija in sprejel razne ukrepa rednega poslovanja. Med zakonskimi osnutki, ki ran ,ministrski svet odobri,, naj omenimo zakonski j-snutek, v katerem je predvidena nova organska ure-avtobusnih prog, da bi se ognili monopolistični P°loža0em nekaterih podjetij in da bi pospešili rn*' v? avtobusnega omrežja na manj pristopnih pod-eiv i ' določili so 3 milijarde- državnega prispevka za J-mine slepce in milijardo lir za gluhoneme; določili da bo liter navadnega ‘ Pancina stal s prvim februarjem 96 lir, liter oktanskega bencina pa 106 lir idencin, ki ga prodaja dr-st^n® Podjetje Agip pa bo »tal 94, oziroma 104 lire). Ministrski svet je tudi po-Poročilo ministra za industrijo Colomba in mi-'Stra za javna dela Zacca- področju. Končno je ministr- ................IIII1IIIIII m iniiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiimi.. Odgovor Hammarskjoelda Kasavubuju Tajnik OZN zavrnil zahtevo za odpoklic Dajala iz Konga gninija, ki sta podala zaključke komisije glede vzročne zveze med črpanjem zemeljskega plina in nižanjem terena na področju izliva reke Pada. Na temelju teh zaključkov je vlada sklenila preklicali koncesije in dovoljenja za črpanje plina na omenjenem ski svet začel proučevati 15-letni načrt za gospodarski razvoj Sardinije. Z diskusijo o tem načrtu bodo nadaljevali jutri. Na področju tako imenovanih težavnih krajevnih uprav, predvsem v Milanu, Firencah in Genovi, ni nobenih posebnih novosti: nadaljujejo se pogajanja v Milanu, v ostalih dveh mestih pa so pogajanja v glavnem že zaključili in ča. kajo na uspeh pogajanj v Milanu, ki so odločilnega pomena tudi za obe ostali mesti. Malagodi je sicer včeraj ponovno zagrozil, da ne bo trpel uprav levega centra v mi. lanski občini in pokrajini ter da ,bodo liberalci v takem primeru odrekli podporo sedanji vladi, vendar je težko reči, koliko je v tej in podobnih ostrih spopadov s policijo. P> rožni a h DT.T ,.1,~ 1 4___1:„ Nad 400 ljudi aretiranih v Elisabethvillu zaradi zarote proti Čombeju NEW YORK, 16. — Hammarskjoeld je nocoj zavrnil ‘dntevo Kasavubuja za odpoklič Dajala. V svojem od-sovoru izjavlja, da Kasavubu nima pravice postavljati ldke zahteve poveljstvu OZN. Kakor je znano, je Kasa- ubu zahteval, naj OZN od-lavi poveljnika Dajala, ker je «pristranski» do Lu-"‘Umbovih »upornikov«. v . krogih odposlanstva OZN , , f-eopoldvillu tolmačijo to j 0 kot poizkus, da bi v rriu-vo Združenih narodov 7I1 . liudje, ki bi akcijo azenih narodov v Koncu polj usmerili v korist tunih lr?*-eresov in kolonialistic-s*l; Objektivni opazovalci 'pozarjjj0, da niti dosedanja ni k? odposlanstva OZN niu usmerjena k podpira- ni zakonite vlade, parla-n,,, a m drugih zakonitih Povei?,X v Kongu- Sa-j ie t0 tral vo z izgovorom »nev-večkrat pomagalo u-tem • m- Najboljši dokaz k S(. u je neuradni odgovor, ki n-.P danes dali v krogih od-Kas OZN na obtožbe orL,avubu)a in na zahtevo za Kuvon?Uev Dajala' V.tem °d' m. Je namreč rečeno, da la anstvo OZN ni preprečita aretacije Lumumbe. Prav siiin bi * tem Ient druE^m °.Praven k°nku-m v Evropi tičnim kra- (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 16. — Predsednik Pakistana Ajub Kan je danes po tridnevnem obisku odpotoval na uraden obisk v Zahodno Nemčijo. Skupno spo. ročilo, ki je bilo objavljeno o razgovorih pakistanske delega. cije v FLRJ ugotavlja ugoden razvoj gospodarskih odnosov in interes, da se ti odnosi razširijo na znanstveno, tehnično in kulturno področje. Kot kon. kreten rezultat razgovorov je bil dosežen sporazum o dobavi jugoslovanske opreme Pakistanu v vrednosti 10 milijonov dolarjev in nakazana mož. nost povečanja tega kredita za nadaljnjih 5 milijonov dolarjev. Tito in Ajub Kan sta proučila tudi mednarodni položaj, ki se je zadnje čase po. slabšal, in sta ugotovila, da se trajen mir lahko zagotovi samo z odstranitvijo hladne vojne in s sporazumnim reševanjem spornih vprašanj. Iztrebljanje kolonializma je po mnenju Tita in Ajub Kana, ki sta pozdravila proces osamosvojitve azijskih in afriških narodov in izrazila zaskrbljenost zaradi položaja v Kongu, Alžiriji in Laosu, pogoj za ohranitev miru in napredek na svetu. Nadaljnja oboroževalna tekma predstavlja rastočo nevarnost za mir. Zato je potrebno, da se vse države, velike in male, v največji meri potrudijo, da se čimprej doseže sporazum o splošni in nadzorovani razorožitvi. Tito in Ajub Kan sta izrazila prepričanje, da je v interesu miru na svetu potrebno pospešiti gospodarski napredek na nerazvitih področjih. Predsednik Tito je sinoči v razgovoru s pakistanskimi novinarji izjavil, da ne verjame, da bi sestanek velikih na najvišji stopnji lahko rešil vsa sedanja vprašanja, in je ugotovil, da je potrebno, da ima vsak narod — in ne samo nekatere države — pravico reše. vati mednarodna vprašanja. Glede položaja v Kongu je ugotovil, da je potrebno izpolniti resolucijo Varnostnega sveta, prenehati z vmešavanjem v notranje zadeve Konga in omogočiti vladi normalno delo ter pomagati ljudstvu Konga, da čimprej zaceli svoje rane. Tito je poudaril koristnost obiska predsednika Ajub Kana za nadaljnji razvoj medsebojnih odnosov in odločnost Jugoslavije in Pakistana, da se tudi v bodoče zavzemata, kolikor je v njuni moči, za zmanjšanje napetosti in preprečevanje vojne. Danes je prispela v Jugoslavijo še delegacija Afganistana, ki se bo v Beogradu razgovarjala o razvoju trgovine in širšega gospodarskega sodelovanja z Jugoslavijo. Njen vodja je ob prihodu izjavil, da bo Afganistan srečen, če se bo lahko posluževal jugoslovanskih strokovnjakov in izkušenj in tako razvil svo. jo deželo, kot to dela Jugoslavija. »Afganistan visoko ceni napore Jugoslavije za ohranitev miru,« je poudaril afganistanski minister za trgovino, B. B. licija je na stavkajoče streljala, pri čemer sta bila dva ranjena. Hudo ranjen je bil bivši belgijski boksar Joe Woussem. ki je v smrtni nevarosti. Do spopadov je prišlo po velikem zborovanju, na katerem je govoril socialistični voditelj Re-nard. Splošna zveza dela je sporočila, da se na Valonskem stavka v celoti jn z vso odločnostjo nadaljuje. V Monsu so učitelji in železničarji davi sklenili, da bodo stavko nadaljevali. Na cestah na področju Bo-rinage so baridake, ki so jih bili postavili stavkajoči v preteklih Cuneh, še vedno nedotaknjene. Socialistična parlamentarna skupina je sklenila, da bo zahtevala v poslanski zbornici pojasnila od vlade v zvezi s krvavimi dogodki v Chenee. Sindikalno vodstvo pa sporoča ,da so sprejeli potrebne u-krepe Za nadaljevanje borbe proti vladnemu gospodarskemu programu. Včeraj je kralj sprejel predsednika socialistične stranke Collarda. Ta je kralju predložil in obrazložil socialistični načrt, fcj predlaga strukturne reforme belgijskega gospodarstva in nacionalizacijo rudnikov premoga v zameno za vladni gospodarski program. Socialistični načrt vsebuje sedem točk; podpisalo ga je sedem socialističnih parlamentarcev in osem sindikalnih voditeljev. Spomenica pravi, da nedavno sprejeti enotni zakon ne bo mogel nikoli zagotoviti u-krepitve državnih financ in .u-di ne gospodarskega razmaha. Raze tega bo njegovo izvajanje ustvarilo ozračje nestabilnosti in socialnih neredov. Socialistični načrt predlaga, naj se glede sprememb o socialnem skrbstvu, zdravniški pomoči in penzijah najprej posvetujejo sindikalni predstavniki, delodajalci in delavci ali vsaj vladne oblasti ter sindikalni voditelji. Razen tega zahteva socialistična spomenica ustanovitev državnega organa, ki naj bi imel posebno nalogo, da poskrbi za gospodarsko načrtovanje. Drugi predlogi se tičejo boljše porazdelitve davčnih bre-jpen med posameznimi sloji (znižanje cene električne energije, in drugih ukrepov. Alžirska vlada je pripravljena pogajati se o določitvi pogojev za svoboden referendum Toda poizkusi za vsiljen je nekega statuta bodo možnost pogajanj kompromitirali - Ferhat Abas odpotoval v Indonezijo ... i i . t ji- .i- mi • • v • a 7 J. TUNIS, 16. — Ob zaključku zasedanja alžirske vlade so objavili izjavo, ki pravi, da je’ alžirska vlada pripravljena začeti pogajanja s francosko vlado glede po-prdev zn svnhoden referendum med alžirskim prebivalstvom. Izjava pravi tudi, da je lirsko vprSje pnflo fazo- * “irno rešitev na podlagi po- eaiani Toda ta možnost b° kompromitirana, ce se boao nadaljevali poizkusi, da gajanj. Toda ta možnost b se vsili določeni statut. Izjava se glasi; »Politična in vojaška borba, ki jo že šest let vodi alžirsko ljudstvo, je bila v zadnjem času okrepljena z odkrito akcijo alžirskih množic. Od 1C. decembra lanskega leta se množijo patriotične in revolucionarne manifestacije. Te manifestacije prinašajo odločilno podporo alžirski vladi in poudarjajo soglasno voljo alžirskega ljudstva da doseže svojo neodvisnost. V dneh 6. in 8. januarja je naše ljudstvo zelo jasno po- kazalo svojo soglasnost in svojo enotnost okrog alžirske vlade. Tako imenovani referendum, ki ga je organizirala in nadzorovala francoska vojska, je po mnenju vseh francoskih in nevtralnih opazovalcev pokazal stvarnost, ki so jo samo podporniki kolonializma in njihovi zavezniki skušali ignorirati. Danes ni nikogar več, ki bi oporekal, da je alžirsko ljudstvo z izvajanjem gesel in navodil alžirske vlade, obsodilo politiko vsiljenega statuta in se izreklo za lojalno in iskreno izvajanje samoodločanja. Sedaj ko se je alžirsko ljud' stvo z velikimi žrtvami ponovno izreklo, bi bilo potrebno končno imeti toliko re' alizma in ne spravljati več v dvom očitno predstavništvo in oblast začasne vlade alžir ske republike. Sicer pa je petnajsto zasedanje glavne skupščine Združenih narodov odobrilo resolucijo o Alžiriji, ki priznava pravico alžirskega ljudstvo do svobodnega odločanja in neodvisnosti. Ta resolucija poudarja nujnost primernih in učinkovitih jamstev, da se zagotovi ozemeljska celovitost "'"A LA I R.4NCF, AI»RES LE REFERENTU >1 rit« par JIH Francija po referendumu (iz tednika *Express») j"" i „„„„„„„„„ m,.,.,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,„„„„„„„„ Zadnji £isenhowerjev proračun določa novo zvišanje izdatkov za oboroževanje Predsednik je hotel za vsako ceno predložiti «optimističen» proračun in je določil poldrugo milijardo presežka, s tem da predvideva zvišanje davkov - Prvi komentarji poudarjajo, da gre za nerealistično presojanje ameriškega gospodarstva WASHINGTON, 16. — Predsednik Eisenhower, ki bo cez štiri dni zapustil Belo hišo, je danes predložil svoj zadnji proračun, in sicer za finančno leto 1961-62. Proračun je najvišji v zgodovini ZDA. Čeprav posredno, svari svojega naslednika Kennedyja pred pretiranimi izdatki, zahteva kredite za skupni znesek 80 milijard dolarjev, to je dve milijardi več kakor v tekočem finančnem letu. Predsednik zahteva večje kredite za vojne izdatke, za vesoljska raziskovanja, za vojaško in gospodarsko pomoč tujini in za druge postavke. Za vojaški proračun določa 47.6 milijarde dolarjev, to je poldrugo milijardo več kakor letos. To je najvišji znesek, kar jih je bilo kdai določenih v vojaškem proračunu v mirnem času. Vojaški proračun vsebuje kredite departmaja za obrambo (42 milijard in 900 milijonov), vojaško pomoč tujini (milijarda in 750 milijonov), izdatke za komisio za atomsko energijo (2 milijardi in 80 milijonov) in ustanovitev skladišč za vojaški material (nad 3 milijone). Eisenhowerjeva poslanica obrazložuje, da bodo predvsem skrbeli za razvoj balističnega orožja. Načrt predvideva, da bodo od danes do junija rakete »Atlas* postale operativne in da jih bodo izdelovali v hitrejšem ritmu. Razen tega se bodo pojavile prve rakete »Titan*. Znatno se bodo povečali tudi izdatki za izdelovanje jedrskega orožja, vendar pa glede tega niso znani podatki. Krediti za vesoljska raziskovanja v vojaške namene bodo dosegli nad 7 milijard dolarjev proti 2 milijardama, ki sta določeni na civilnem sektorju tega področja. Kar se tiče vesoljskih raziskovanj, izreka predsednik zadovoljsivo nad uspehom a-meriških poizkusov s sateliti Echo* in »Courier* in izreka upanje, da bodo ZDA uspele postaviti človeka na tir okoli Zemlje v letu 1961. Predsednik predvideva tudi, da bodo ameriške rakete dosegle bližino Marsa in Venere leta 1962. Za gospodarsko in vojaško pomoč tujini zahteva predsednik 3,6 milijarde dolarjev, od katerih 1,6 milijarde za gospodarsko pomoč, ostalo pa za vojaško pomoč. Za področje socialnih služnosti in dela je določenih 4,8 milijarde. Predsednik pravi da so se ti krediti podvojili v desetih letih. Proračun za kmetijstvo določa 5,1 milijarde dolarjev. Politika podpiranja cen in kmetijskih dohodkov bo stala državo 3,4 milijarde dolarjev, kar je rekordno število. Zlasti bodo finansirali ustvarjenje zalog žita, ki bodo morale znašati 1. julija 1,5 milijarde bušljev, t. j. dva in polkrat toliko kakor znaša potrošnja v ZDA. Predsednik pravi, da se bo državni dolg do 30. junija znižal na 284,9 milijarde, junija 1962. pa na 283,4 miujar-de dolarjev, ter bodo uspeli dose.či predvideni presežek v proračunu. Ta dolg je lanskega junija znašal 286,3 milijarde dolarjev. Kar se tiče dohodkov, predvideva Eisenhower za leto 1961-62 skupno 82,3 milijarde dolarjev, kar je tudi nov rekord, Vendar pa je ta znesek, ki pomeni povišanje za 3,3 milijarde dolarjev v primerjavi s tek- Mm letom, odvisen od dviga industrijske dejavnosti in tudi od tega, ali bo kon-1 kei je tendenca kar se tiče gres izglasoval povišanje dav- | davčne politike,’ k znižanju davkov, zato da se spodbode proizvodnja m potrošnja in kov. Predsednik predvideva v proračunu presežek za poldrugo milijardo dolarjev. Za tekoče leto je predsedniic, ki je predvideval januarja presežek štirih milijard, to .-cenitev znižal sedaj na 79 milijonov. Računi Eisenhovverjeve u-prave predvidevajo, da se bo bruto narodni dohodek zvišal na 510 ali 515 milijard v letu 1961. Razen tega izraža predsednik zadovoljstvo trdeč, da so v_ njegovih zadnjih treh proračunih izdatki predstavljali vedno manjši del bruto r.t rodnega dohodka in so padli ( d 17 odstotkov na 16 in 15. Dodaja, da to pomeni, da se važnost dejavnosti države manjša v odnosu do dejavnosti privatne iniciative. Prvi komentarji k Eisenho-vieijevemu proračunu so, da njegova finančna predvidevanja temeljijo na povsem nerealističnem ocenjevanju, ameriškega gospodarstva, če ne celo na površnosti. Nekateri trdijo, da je med vsemi mogočimi proračuni, ki so jih pripravili funkcionarji, izbral Eisenhower tiste, ki so bili bolj ugodni, pri čemer je imel v mislih glavni smoter, da se računi ujemajo in da predloži pozitiven proračun. Kritika se r.e nanaša toliko na poglavja o izdatkih, ki se s poviški vojaških izdatkov in pomoči tujini zdijo seveda pretirani z nedavnim političnim razvojem, kakor pa na poglavje dohodkov. Kakor rečeno, predvideva Eisenhower, da bodo dohodki presegali za poldrugo milijardo dolarjev izdatke. To naj bi se doseglo s povišanjem davkov za poldrugo milijardo s tem da bi zvišali poštne tarife in davek na ben. cin V političnih krogih ugo. tavljajo, da nobeden od, teh ukrepov nima možnosti, da ga bo kongres v celoti odobril, s tem spravi gospodarstvo iz sedanjega mrtvila. KaKor je znano, se gospodarski strokovnjaki nove uprave ne strinjajo, da je nujno potrebno doseči izenačenje proračuna. Mnenja so, da se to izenačenje lahko doseže v razdobju več let. Kar je bolj važno za razdobje konjunkture, je to, da se razvije dina. mična politika. Te kritike pa se ne tičejo toliko praktičnih posledic piedložitve proračuna, kajti znano je, da bo Kennedy lahko vnesel potrebne spremembe (kar bo nedvomno storil na podlagi posebnih ukrepov, kar se tiče posameznih pogla-vij proračuna). Podlaga te kritike je nezadovoljstvo do men. talitete in metoda, s katerimi su se do sedaj vodili državni posli. S tem v zvezi objavlja danes znani ameriški časnikar Joseph Alsop najbolj ostro k-.itiko proti delu Eisenhovver. ja, kar jih je do sedaj bilo. Časnikar se sprašuje, kaj naj bi pomenile poslanice optimizma predsednika Eisenho-verja v trenutku, ko je brezposelnost dosegla raven, kakršne ni še dosegla v zad-njih dvajsetih letih. Dolar ima na svetovnih trgih tako š;bak položaj, kakršnega ni ime! v zadnjih tridesetih le. tih. še nikoli. Ugled države v tujini pada in mu ni para v zgodovini zadnjih let. «#------- MOSKVA, 16. — Pomočnik sovjetskega zunanjega ministra Kuznjecov je sprejel danes ameriškega poslanika v Moskvi Thompsona ter mu je sporočil opozorilo sovjetske vlade o odgovornosti, ki si jo ameriška vlada prevzema z vmešavanjem v laoške notranje zadeve. Kuznjecov je zlasti protestiral proti uporabljanju ameriških vojaških letal v Laosu. Alžirije. Združeni narodi priznavajo tudi, da imajo odgovornost prispevati k izvajanju pravice do samoodločbe v Alžiriji. To stališče glavne skupščine Združenih narodov, ki je bilo doseženo s podporo res neodvisnih držav, ki želijo svobodo, je rezultat borbe alžirskega ljudstva proti silam nadvladanja in kolonialističnega izkoriščanja. Dogodki in manifestacije v Alžiriji od 10. decembra dalje so prispevali, da se je na svetu in tudi v sami Franciji okrepila težnja, ugodna za mir na podlagi pogajanj v Alžiriji in za naglo izvajanje samoodločanja ob jamstvih, ki jih alžirsko ljudstvo upravičeno zahteva. Volilna kampanja pred referendumom v Franciji, kakor tudi rezultati tega referenduma jasno kažejo, da francosko ljudstvo zahteva od svojih voditeljev rešitev alžirskega vprašanja na podlagi po-gaiani. Sile miru se povsod na svetu združujejo in krepijo proti kolonialistični vojni v Alžiriji. Toda mir bo spet zakasnil, če ne bodo francoski voditelji izvajali realističnih zaključkov iz zadnjih dogodkov. Dejansko francoska vlada vztraja, kakor to potrjujejo njene uradne izjave, da bi vsilila neki statut. Ta poizkus poprejšnje odločitve, ki pomeni negacijo načela do samoodločbe, je zapisan neuspehu. Ne bo prispeval k drugemu nego k podaljšanju vojne. Alžirsko ljudstvo in začasna vlada alžirske republike dokončno obsojata te poizkuse francoske vlade, da bi v naši deželi ustoličila izvršilno o-blast in ponovila na ta način poizkus z Bao Dajem. Taka politika je že vnaprej obsojena na neuspeh, ker se ne bo našel niti en Alžirec, vreden tega imena, da bi jo zagovarjal, podpiral ali pa sodeloval pri njenem izvajanju. Alžirsko vprašanje je prišlo v novo fazo, ki omogoča možnost mirne rešitve na podlagi pogajanj. Toda ta možnost bo lahko kompromitirana zaradi poizkusov, da se vsili neki določeni statut. Izvajanje pravice do samoodločanja v pogojih lojalnosti in iskrenosti lahko spet prinese mir v Alžirijo, ki ga alžirsko in francosko ljudstvo tako vroče želita. Ti pogoji bi se lahko ustvarili s prispevanjem Združenih narodov. Prav tako bi se lahko ustvarili s pogajanji med obema stranema. Začasna vlada alžirske republike, zavedajoč se svoje odgovornosti, je s svoje strani pripravljena začeti pogajanja s francosko vlado o pogojih svobodnega referenduma med alžirskim ljudstvom*. Predsednik alžirske vlade Ferhat Abas je danes odpotoval iz Tunisa na uraden obisk v Indonezijo. Obiskal bo tudi Cejlon, Vietnam in Malajo. Nocoj je njegovo letalo prišlo na rimsko letališče Fiumicino. Zvečer je nadaljeval pot v Kairo. V tunizijskih političnih krogih so z veliko naklonjenostjo sprejeli današnjo izjavo alžirske vlade. V alžirskih krogih v Tunisu poudarjajo, da gre za »izjavo dobre volje*. V teh krogih poudarjajo zelo umerjen in spravljiv ton izjave. Tunizijski državni tajnik za nformacije Masmudi je izjavil: »Ta izjava podrobno in objektivno analizira alžirsko dramo ter predstavlja dokaz realizma in moči. Alžirska začasna vlada, ki je realistična in se zaveda svoje odgovornosti, je prva povzela nauk iz položaja, ki je nastal po referendumu. Se enkrat poudarja svojo voljo do pogajanj. Gre za nov pošten in pameten poizkus miru s strani alžirske vlade*. V Parizu ni še nobene uradne reakcije na izjavo alžirske vlade. De Gaulle in Debre pa sta se dolgo posvetovala po telefonu. Pristojni državni funkcionarji nadaljujejo proučevanje izjave. O vsem tem bo jutri poročal Debre na sestanku odbora za alžirske zadeve. Na sestanku bosta navzoča tudi vrhovni poveljnik Alžiriji general Crepin ter generalni delegat Morin. Mogoče bo jutri zvečer znano stališče francoske vlade. V pristojnih krogih pa poudarjajo, da v primeru posvetovanj med francoskimi in alžirskimi predstavniki bo prva faza teh posvetovanj vsekakor tajna. V francoski prestolnici poudarjajo predvsem tri točke alžirske izjave: 1. Zmeren ton in dejstvo, da pušča odprta vrata za obnovitev pogajanj za francosko vlado. 2. Nepopustljivost glede francoske formule »alžirska Alžirija* in glede posvetovanj z drugimi alžirskimi »predstavniki*. 3. Poudarjanje, da je rešitev alžirskega vprašanja mogoča s pogajanji s francosko \lado. S formalnega stališča ni torej nič novega. Toda s praktičnega stališča nastaja možnost mnogo novega. Na podlagi zadnjega referenduma je de Gaulle sedaj v položaju, da se lahko pogaja z alžirsko vlado; ta pa v svoji izjavi pogajanja ponuja. «Cona» in «trg» v Latinski Ameriki Ali se bo »svobodni coni sedmorice* in »malemu trgu petorice» posrečilo obvladati začetne težave in v kolikem obsegu bo to zbiranje dvanajstih latinskoameriških republik lahko pripomoglo k splošni osamosvojitvi — problemu dneva vseh držav juž no od Ria Grande? To je vprašanje, ki prevladuje te dni v gospodarskih krogih in med opazovalci v vrsti prestolnic latinskega juga Amerike. Argentina, Brazilija, Cile, Paragvaj, Peru, Mehika in Urugvaj so prav sedaj v »odločilnem letu» za ustanovitev njihove cone svobodne trgovine. Teh sedem dežel je podpisalo v začetku lanskega leta v Montevideu sporazum o »carinski razorožitvi*. Na drugi strani so vlade Costa-rice, Salvadcra, Hondurasa, Gvatemale in Nikarague o-pravile v glavnem »ratifikacijsko fazo* dogovora o »malem trgu* in jim preostaja prav tako, da preidejo zdaj od »besed na delo*. Vse to virov deviz in sredstev za državno blagajno. Carina je namreč v mnogih teh deželah vir pomembnih dohodkov. Na drugi strani gre za dve različni skupini dežel glede stopnje splošne razvitosti. Na čelu sta predvsem Mehika in Brazilija, ki si v zadnjih letih mnogo prizadevata za industrializacijo, prav tako pa tudi Argentina in Cile, medtem ko ostajajo »na dnu* Peru, Paragvaj in Urugvaj. Ta nasprotja bi se še bolj zaostrila, ako bi k »coni* pridružili nerazvito Bolivijo. Razen določene »opozicije* na južnem krilu, kjer sta Costarika in Nikaragua našli način skupne trgovine z živino, se težave pojavljajo tud' med »petorico malega trga*. Toda tu gre bolj za politične nesporazume in trenja ka-kor pa za gospodarska nasprotja. Spori med Nikaraguo in Hondurasom na eni strani ter Gvatemalo in Hondurasom na drugi strani, kakor tudi podobni pridrž.ci diktatur Gvatemale in Nika- »tiho dogovarjanje* na obeh rague glede na novi vojaško- gospodarsko - carinskih frontah je potekalo razmeroma neopaženo v širši javnosti dežel, za katere gre, vendar pa so se sedaj pojavila med gospodarstveniki in komentatorji v središču pozornosti vprašanja, od katerih utegnejo biti odvisni, kakor se 'ah-ko po vsem sklepa, ne samo moč in učinkovitost vsake izmed teh skupin, temveč tudi njuni bodoči medsebijni odnosi, zlasti pa položaj »cone* in »trga* v senci interesov velikega bussinesa iz ZDA. Komentatorji poudarjajo, da je gibanje za gospodarsko združevanje sicer gospodar- civilni režim Salvadora povzročajo med komentatorji dvom o možnosti za neposredno uporabljanje dogovo-| ra o trgu. Naposled je prišlo tudi do I medsebojnih sumničenj. »Cona svobodne trgovine*, ki ji celo druge države, med njimi tudi Kuba, pripisujejo pozitivne napore za premagovanje zaostalosti, ima namen, da se nekega dne spremeni v skupen trg vse Latinske | Amerike. Centralni Američa-odklanjajo vsako misel I na tako integracijo, kajti dogovor o »malem trgu* je po njihovem mnenju prvi pomembnejši in skupni korak sko enostransko razvitih de- Petih dežel, odkar so pred nekaj leti ustanovile organizacijo centralnoameriških držav. V vsem tem je še en pomemben element — poslovne koristi ZDA v deželah Latinske Amerike. Po nepopolnih podatkih imajo poslovni ljudje iz ZDA v teh deželah investiranih nad 11 milijard dolarjev. Nedavno sporočilo federalne banke v New Yorku, da »deželam Latinske Amerike ne bo lahko u-resničiti načrtov o skupnem trgu*, so tolmačili prav kot izraz naziranj teh močnih gospodarskih in finančnih skupin na severu. V nasprotju s tem je bila nedavno razburljiva razorava v senatu Mehike, ko je Nacionalna banka predložila svojo an->li zo o gospodarski upravičenosti »cone* in ugotovila, da bodo načrti za gospodarski razvoj s",tali »mrtva črka na p/pirju — dokler ne bodo v teh deželah izvedli koreni te agrarne reforme*. S tem so naravnali novo luč na razpravljanje o dveh gospodar skih skupinah. V vsakem primeru bo potrebnih latinsko - amerišk’m deželam še mnogo velikih naporov za uresničenje gospodarske osamosvojitve. -V Žel Latinske Amerike nasta lo zaradi bojazni pred mogočim negativnim vplivom po dobnega zbiranja dveh skupin industrijsko razvitih dežel v Zahodni Evropi. Sicer deleža industrijcev s »starega kontinenta*, kakor kažejo statistike, ne moremo primerjati s pomenom, ki ga imajo na tem področju poslovne koristi kapitala ZDA. Pri tem menijo, da je zanimivo, ker so se vodilne države Latinske Amerike lotile prizadevanj za gospodarsao -carinsko združevanje tudi zaradi svojega nadaljnjega industrijskega razvoja in prizadevanj, da se prav zaradi tega nekoliko povežejo z drugimi tržišči izven Amerike, med njimi tudi z zahodnoevropskim. Za zdaj bi morali dogovore o »coni svobodne trgovine* in o »malem trgu* prenesti iz predalov v ministrstvih na carinske zapornice vzdolž mej med sedmimi o-ziroma petimi deželami. Prav tu pa se začenja velika uganka. V zadnjih tednih lanskega in v prvih dneh letošnjega leta so ugotovili znatna nasprotja in nesoglasja, ki zahtevajo, kolikor usodno ne otežujejo »prehoda k dejanjem*, nadaljnja pogajanja in nova dopolnilna določila. Sedem dežel »cone* predstavlja tržišče s približno 140 milijoni potrošnikov. Njihovo zunanjo trgovino v celoti cenijo na približno 10,5 milijardo dolarjev, toda pri tern presega uvoz vrednost izvoza kljub znatno pozitivnim postavkam Argentine in do določene meje tudi Brazilije in Mehike. Na drugi strani so poglavitni partner teh sedmih dežel trgovci iz ZDA. Po uradnih poročilih je bilo približno 80 odst. zunanje trgovine Mehike povezane z ZDA, ki so za Brazilijo, Cile, Urugvaj, Paragvaj in Peru v skupni strukturi trgovine poglavitni kupec in prvi dobavitelj. Kar zadeva izmenjavo med temi dez‘lami, presojajo podatek, da izvaža Argentina v Brazilijo približno 25 odst., uvaža pa samo 9 odst., kot rajvišjo stopnjo trgovine med bodočimi partnerji v »coni*. Kakor kažejo uradni dokumenti, se seznam zvez in pomanjkanja izmenjave ne razlikuje mnogo niti med petorico malega trga. Pet dežel —■ Costarica, Salvador. Nikaragua, Honduras in Gvatemala — so potrošno področje, ki ima samo devet milijonov ljudi Obseg njihove skupne izmenjave je seveda znatno manjši kakor pri deželah »cone*, toda tudi v tem primeru ostaja »> veljavi »zlato* latinskoameriško pravilo: poglavitni kupci in dobavite- se je novi guverner zvezne | ce lji so zopet gospodarstveniki države Guanabara Carlos La- z ZDA. Razen tega je teh cerda vselil pet republik skupaj znatno palačo, je kar obstal, ko je bolj nerazvito gospodarsko opazil, da je v razkošni ko- področje kaaor dežele »cone*: palnici, ki je namenjena gu lestvica njihove odvisnosti Vernerju te države, instalira- od trga ZDA se giblje med njh kar sedem telefonov. Ko 80 odst. in 90 cdst. uvoza in je nanag!o razčistil zadevo, je Izvoza. ugotovil, da je da! sedem te- Zato imajo za normalno, | ]ejonov vključiti v posebno kopalnico njegov prednik, sedaj veleposlanik Sette Cama ra, ki bo odslej opravljal neko diplomatsko službo v Švici in ki je, po vsej verjet nosti, zelo dolgo čepel v kopalni kadi in po telefonu o-pravljal svoje državniške posle. Giuseppina, žena voditelja PSDI Sarrgata, ki so jo včeraj v Rimu pokopali (Nadaljevanje s 1. strani) ne le z zahtevami, ki zadevajo državno blagostanje, ampak s tem, da se borimo za socialne in človečanske vrednote pri izbiri potrošnje in investicij. Pritisk k mednarodni gospodarski integraciji ima objektivne razloge. Ni naloga socialistov, da bi jo zavirali Da bi dosegli koordinacijo in enotno akcijo delavskih gibanj skupnega tržišča, je potrebna skupna pobuda organiziranih socialističnih in sindikalnih sil šestih dežel. PSI mora prispevati k temu s tem, da zahteva svoje parlamentarno predstavništvo v organizmih zapadnoevropske skupnosti in spoštovanja pravic manjšine. 4 Država in gospodarstvo: Instrumenti, s katerimi danes razpolaga italijanska država, so tolikšni, da jih je moč u-porabiti za javno kontrolo nad gospodarstvom. Enotnost CGIL je za PSI pogoj za raz. voj sindikalne pogodbene mo. či in za napredek procesa sindikalne enotnosti vseh delavcev v enotno organizacijo, neodvisno od delodajalcev, vlad in strank. 5. Odnosi med strankami: Zaradi različnega stališča na mednarodni ravni in zaradi globokih razlik glede vprašanja socialistične oblasti in demokratične ureditve družbe in države, se izključujejo možnosti enotnosti in splošnega političnega zavezništva med PSI in KPI. Odpoved, ki jo vključuje nedavna deklaracija 81 komunističnih strank, da •finiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiii>niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>iiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii'i>iiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiitiiliiiiiiiiii V nedeljo zvečer 130 km zahodno od New Yorka Potopila se je plavajoča radarska postaja ji/lrtvih je 15 delavcev in 12 vojakov? Toda posadka neke torpedovke je registrirala nerazločne zvoke, ki prihajajo z morskega dna, kjer so v posebnih zaprtih prostorih morda nekateri člani posadke živi in opozarjajo nase z udarci na kovinske stene Mladi predsednik ZDA je izbral svojega še mlajšega brata Roberta Kennedyja za pravosodnega ministra. Na sliki je Robert (na desni), ki ima 35 let, v razgovoru z demokratom B. Smithom na seji senatne komisije Programske teze večine PSI NEW YORK, 16. Sinoči lo obvestiti vso Severno Arne. se je potopila plavajoča radarska postaja «Texas Tower» okrog 130 km vzhodno od New Yorka. Na postaji je bila posadka 27 ljudi. Ob 19.15 (po tamkajšnjem času) je postaja oddajala znake «SOS», ki jih je sprejelo letalsko oporišče Otis v državi Massachussetts, toda po 20. uri je oddajanje znakov prenehalo. Letalonosilka «Wasp», ki se nahaja na vajah na tem področju s 4 torpedovkami, pa je sporočila, da radarske postaje ni več videti. Ko sta odpluli na kraj nesreče dve torpedovki, sta sporočili, da je posadka opazila samo še sledove nafte in plina, kar pomeni, da se je postaja potopila. Letalonosilka je nato poročala, da je opazila na morski površini nekaj razbitin in med njimi tudi prazen rešilni splav in neko žimnico. Iskanje ponesrečencev je zelo težavno zaradi močnega vetra, ki piha tudi 100 km na uro in zaradi slabe vidljivosti, zaradi dežja pomešanega s snegom in zara. di megle. Poročila, ki so prišla nocoj, pravijo, da morda vsi člani posadke le niso mrtvi. Iz mor. ske globine prihajajo namreč nerazločni zvoki. Predpostavlja se, da so se nekateri člani posadke zaprli v posebne zaprte oddelke radarske postaje in ostali živi. Omenjene zvoke je registrirala torpedovka «Maccaffery», ki sodeluje pri iskanju. Zdi se, da povzročajo zvoke udarci po metalnem zidu zaprtih prostorov. Po istih poročilih iščejo preživelo posadko tudi s helikopterji, z letali in z nekaterimi manjšimi obalnimi ladjami. Glede vzrokov potopitve se je zvedelo, da je ciklon «2en-ska» prejšnje poletje močno poškodoval stolp plavajoče postaje, tako da je ameriško letalstvo že tedaj odpeljalo več. j: del osebja. Posadka je takrat štela okrog 90 ljudi. Postaja deluje od leta 1957; težka je 8.000 ton in gradnja je stala 20 milijonov dolarjev. Fostaja je del sistema podobnih postaj vzdolž atlantske o-bale. Naloga teh postaj je nag. riko v primeru zračnega napada. V trenutku nesreče je bilo na postaji 12 vojakov, članov vojnega letalstva ZDA in 15 delavcev nekega podjetja, ki so popravljali okvare, ki jih je povzročil omenjeni ciklon. Zadnja vest: Admiral Allen Shinn letalonosilke «Wasp» je nocoj izjavil, da so omenjeni vzoki postajali vedno bolj šibki, vse dokler jih ni bilo več čuti. Dejal je, da je povsem neverjetno, da bi se kdo rešil: morje je zelo mrzlo, in zrak — če ga je v zaprtih oddelkih kaj ostalo — je bil že izrabljen. Potapljači, ki so poskušali doseči potopljeno postajo, ki leži baje 30 m glo- boko, je niso dosegli. Naprava, s katero je moč doseči bolj globoke sloje morja, bo prispela na kraj nesreče šele pozneje. «»------- Pogreb Giuscppinc Saragat RIM, 16. — Davi se je z vso svečanostjo vršil pogreb žene voditelja italijanske socialdemokratske stranke Giu-seppine Saragat, ki je umrla v soboto. Pogreb se je začel ob 10. uri iz hiše žalosti. Poleg izredno velikega števila vencev, ki so jih pokojnici poslali zasebniki, prijatelji in ustanove, se je svečanost po- fr greba odražala tudi v izredno velikem številu javnih delavcev, ki so se udeležili pogreba in to od samih ministrov do predstavnikov najrazličnejših državnih ustanov, političnih strank, organizacij in ustanov. «»------- Solidarnost REIMS, 16. — Da bi omogočili neki triletni deklici, da se podvrže nevarni, hkrati pa zelo dragi operaciji »pri odprtem srcu*, se je 3.000 obrtnikov prostovoljno obdavčilo z davkom 1.000 frankov na osebo. Gre za posebno dobrodelno iniciativo, ki se je rodila in razvila spontano, brez javnih pozivov ali česar koli podobnega. Družina triletne deklice, ki se je rodila z napako na srcu, ki se da odstraniti le z operacijo, je doslej storila vse, da bi zbrala denar, ki je potreben za operacijo. Oče deklice, ki je skromen obrtnik v Reimsu, je skušal prodati tudi orodje svoje delavnice, da bi prišel do denarja. Ko so to zvedeli pri krajevni obrtniški organizaciji, so zadevo javili sorodnim o-brtniškim organizacijam in o-brtniki vse Francije so se prostovoljno obvezali, da bodo s svojimi prispevki po 1.000 frankov krili stroške operacije. V najkrajšem času se je prijavilo že 3.000 obrtnikov, tako da je z gmotne strani o-peracija zagotovljena; odvisno je od kirurgov, za kdaj bodo operacijo določili. se vpoštevajo vprašanja socialistične revolucije v kapitalističnih deželah ustrezno s stopnjo razvoja proizvajalnih sil in s stanjem družbenih in političnih odnosov, obstoječih v teh deželah, nalaga socialistom zgodovinsko nalogo, da vodijo delavski razred in delavce v borbi za zmago so. cialistične demokracije. Spri-čc tega je potrebno, da PSI uveljavi v notranjem in mednarodnem življenju načela svobode in demokracije, katerih je nosilec, in z njimi pre-kvasi lastno dejavnost v pre-piičanju, da je bodočnost ci. vilizacije povezana z dvojno zahtevo: namreč, da v kapitalističnih deželah napreduje socializem, v deželah s komunističnim vodstvom pa demo-kiacija. Naravni teren, kjer se razredne stranke srečajo, so množične organizacije za gospodarske in socialne zahteve delavcev. Socialisti odklanjajo, da bi smatrali KD za kompaktno in homogeno organizacijo, ki naj bi ji bilo sojeno, da bo ostala za vse večne čase pod vplivom konservativnih, klerikalnih in reakcionarnih interesov. K nastanku novih sil KD je prispevala tudi politika socialistične avtonomije. Bila bi huda napaka, če delavsko gibanje ne bi nudilo perspektive demokratičnim silam v KD. PSI vzdržuje in razvija v PSDI, PRI in radikali odnose, ki nastajajo v borbi za dosego premika v levo politične osi dežele. PSDI ima bistveno instrumentalno in parlamentarno pojmovanje preobrata v levo, medtem ko je za PSI nezdružljivo povezan z akcijo množic. V nadaljevanju se analizirajo stališča raznih socialdemokratskih strank in se navajajo primeri položaja v Nemčiji, Franciji, Angliji, na Japonskem in v Belgiji. 6. Strategija in taktika demokratične alternative Upoštevanje izključno oblartne al. ternative je privedlo do izkušenj milazzovskega tipa; upoštevanje izključno politične al. ternative je privedlo PSDI do napake, da je smatral zadostno spremeniti vladno formulo, pri čemer je ostala v bistvu nespremenjena prejšnja programska osnova. Politika PSI se ogne obema deformacijama. Socialisti skušajo ustvariti no. ve odnose sil in novo zadostno homogoneo večino, da bi mogli uresničiti alternativo. To ne pomeni odložiti rešitev perečih vprašanj. PSI računa z akcijo množic in z uporabo svojih parlamentarnih sil. PSI bo mogel dati svojo podporo za obrambo demokratičnih u-stanov, da bi pomagal premagati parlamentarne težkoče, ki zavirajo uresničenje za delavce koristnih reform, da bi dosegli prelom z gospodarsko in politično desnico. Takšna upo. raba socialistične parlamentar. ne sile bo imela svoje jasno iiiiiiiiiniiiiiiimimiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiimiiiiiniiHiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Pred sodiščem v Niirenbergu SS-ovski general, kije zatrl legendarno vstajo vVaršavi določene meje v točno označenem in določenem cilju. Do sodelovanja pri organski večini bo moglo priti le takrat, ko se bo ta večina uresničila na nepodrejen način in bo predstavljala otipljiv začetek demokratične reforme italijanske družbe. 7. Avtonomija, pogoj zo alternativo.- Da bi uresničili alternativo, je potrebna izbira demokratične metode za prevzem in izvrševanje oblasti; popolna avtonomija in neodvisnost nasproti obema nasprotujočima si blokoma velesil. 8. Programski cilji bližnjih let: Na mednarodnem področju, politika nevtralnosti; v okviru NATO je treba težiti k temu, da ne zaostrujemo razlogov, ki razdvajajo, ampak da izkoristimo vsakršno priliko, da bi pospešili sporazume; nevtralizacija Evrope; univerzalnost OZN. Na gospodarskem področju programske teze naštevajo vrsto ukrepov, med katerimi večletni program javnih investicij, nacionalizacijo električne industrije ter kontrolo cen električne energije, javnih služnosti in cen artiklov široke potrošnje. 9. Notranji odnosi in struktura stranke: Opustitev metode centralizma. Funkcionarji stranke so, kakor tudi vsi člani, dolžni izvajati politiko PSI. Programske teze zaključujejo s predlogom vrste sprememb statuta, ki zadevajo organizacijo različnih mnenj znotraj stranke, disciplinske postopke, ustanovitev glavnega odbora in večjo avtonomijo mladinskega gibanja. A. P. *»-------- Rasistični nasilnež ATHENS (Georgia), 16. — Neki oborožen belopolti moški je skušal včeraj vdreti v spalnico, kjer bi morala spati neka črnska študentka, stara 18 let, ki bo jutri začela obiskovati vseučilišče. Policija je povedala, da se je beli rasist javil v prenočišču in hotel govoriti s študentko Charlayne Hunter. Ko je zvedel, da se dekle nahaja drugje, se je napotil proti drugi zgradbi vseučilišča, toda tu ga je ustavil neki čuvaj, ki je od njega zahteval dokumente. Oboroženi rasist pa je potegnil samokres, razorožil čuvaja in nato pobegnil. Charlayne Hunter in še črnski študent Hamilton Holmes sta se vpisala na vseučilišče na osnovi odredbe, ki geor-gijskemu vseučilišču narekuje izvedbo integracije. Pretekli teden pa sta bila z vseučilišča izključena zaradi neredov, ki jih je povzročil njun vpis na vseučilišče. BONN, 16. — Danes zjutraj se je začela v Nuerenbergu sodna razprava proti bivšemu SS-ovskemu generalu Erichu von Bachu-Zelevvskemu. Obtožen je, da je umoril veleposestnika von Hochberg-Buch-vvalda s samokresom in dva častnika «SS» 2. julija 1934. Obtoženec je znan, da je na znamenitem procesu v Nuerenbergu pričal zoper nacistične vojne zločince in Hermann Goering mu je takrat zabrusil; «Grdi prasec!« Toda prav obtoženi general Bach-Zelew-ski je bil tisti, ki je po obsodbi naskrivaj izročil Goe-ringu cevko s ciankalijem, ka- UH llllllll IIII • Itll f ■IIHIIIIHIIIIIH H || liiiliiiiiifiifniiiiiiiiiiiiiiiiiii m iai||||||||||,|„ || ||,|||a| Kar na car ukradli400kg zlata Na otvoritveni vožnji na novi letalski progi Pariz - Tokio se je v letalu »Boeing)) peljala tudi igralka Francise Arnoul. Na progi, ki jo preleti v 22 urah, se letalo ustavi v Tel Avivu, Teheranu, New Delhiju, Bangkoku in Saigonu lil|||||ll|||IIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIII»«IIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimillllllllllllHli lllllllllll llllllll llllllllll Vlili IIIUIIIIIIIIII lllll iiiii ihiiu iiiiiiiiiiiiiiiiiiriimiiifiiiiHiiiiimimiiiimim Sedem telefonov novi guverner ne bo potreboval RIO DE JANEIRO, 16. — Ko j odstraniti telefone iz kopalni- da se morata obe skupini boriti z velikim) težavami. Kar zadeva »cono sedmorice*. je vlada Peruja nedavno kategorično izrazila svoje pridržke glede na mehanizem od pravljanja medsebojnih carin, pri čemer je skušala ne samo zavarovati domačo, sicer rudimentarno proizvodnjo temveč obdržati kontinuiteto Deklice ni ANCONA, 16. — Vest, po kateri naj bi bil neki šofer ugrabil 6-letno deklico, ki je bila na poti iz šole, je dala policiji in karabinjerjem pet ur neumornega dela. Deklica, ki je hčerka kipečke družine v vasi Tavarnelle, se je s sošolci in sošolkami vračala iz šole, V tem je privozil mimo neki šofer in ponudil deklici, da jo zapelje domov. Deklica je ponudbo sprejela, toda starši so jo zaman čakali. Ko pa so od hčerkinih olcev in sošolk zvedeli, da moški, so se prestrašili, da jo | velika odprtina, od koder od-je morda ugrabil. Zato so ta-1 tekajo štirje curki lave. Moč-koj to javili policiji, kateri nejši odtok lave je dosegel že so se pridružili mnogi drugi dolžino 300 m v smeri doline prostovoljci, da bi našli de-1 Del Leone. Ostali trije tokovi Novi guverner je dal takoj j jo je vzel v avtomobil neki klico ali sled za njo. Proti večeru so jo našli vso v solzah v neki ulici središča mesta. Deklica, ki je bila vsa objokana, je povedala, da jo je šofer pustil blizu doma, da pa je izgubila orientacijo in se izgubila proti središču mesta. Etna bruha CATANIA, 16. — Vulkan Etna je spet zaeel bruhati. Na jugovzhodni strani severo- vzhodnega žrela se je odprla pa se delijo v obliki pahljače. Kljub novim izbruhom se ne opaža nobena eksplozivna dejavnost. V prvih jutranjih urah se je vrnil z opazovali-šča na Etni direktor vseučili-škega vulkanološkega zaveda prof. Rittman, ki je rekel, da gre za pojav, ki spada v okvir stalne dejavnosti živega vulkana. BRINDISI, 16. — V Fran-cavilla Fontana je čevljar Vincenzo Leone, star 34 let, v sporu brez pravega vzroka u-moril svojo ženo. BUENOS AIRES, 16.— Funkcionarji argentinske carine so včeraj sporočili, da so štiri oborožene osebe vdrle v carinske urade na mednarodnem letališču v Buenos Airesu in odnesle 400 kg zlata v paličicah. Roparji so presenetili straže, jih uklenili, nato pobrali zlato in zbežali. Ne ve se še, ali gre za zlato, ki je bilo v Argentino uvoženo, a-li pa na poti iz Argentine. «»------------------ Popoln sončni mrk čez mesec SPLIT, 16. — Letošnji popol-ri’ sončni mrk (15. februarja) bo viden med drugim tudi v siednji Dalmaciji. Ker je na dalmatskih otokih v tem letnem času sorazmerno najugod. n.ejše vreme za opazovanje, se I ripravljajo na raziskovalno delo v nekaj trenutkih popol-rega mrka razen domačih tudi številni tuji astronomi Člani observatorija v Utrechtu na Nizozemskem so odposlali prve dni januarja na Brač 4G zabojev instrumentov in drugih pripomočkov, ki jih bodo tam uporabljali nizozemski zvezdoslovci. Vse instrumente so poprej večkrat preizkusili, hkrati pa so se tudi vadili, da bi v odločilnem trenutku ne ostali praznih rok, Petčlansko skupino nizozemskih astrono- mov bo vodil na Braču prof. Koutgast. Proučevali bodo sončno foto- in kromosfero, torej sončno površino in rdečkasto plinato plast okoli zasenčenega Sonca med mrkom, ki bo trajal na Braču 138 sekund. Kaikor je znano, bo popolni mrk viden razen v srednjem I asu Jugoslavije tudi v južnih francoskih pokrajinah, v severni Italiji in v pasu čez sredino Sovjetske zveze vse do Sibirije. V Zahodni Evropi bodo imeli le delni sončni mrk, n-ed katerim bo Mesec na primer na Nizozemskem pokril 9(1 odstotkov sončne površine. «»-------- Štirje mrtvi pri nesreči z avtom YPRES (Belgija), 16. — Včeraj je neki avtomobil zavozil s sredine ceste na del ceste, ki je rezerviran za kolesarje in povozil več oseb. Štiri o-sebe so ostale na mestu mrtve, peta pa je hudo ranjena. Omenjeni ljudje so se vračali domov z nekega obiska pri prijateljih. Gre za 50-letno mater, njenega sina neki starejši par in za moža že omenjene ženske, ki pa je ostal le ranjen. Šofer, kot se zdi, je zavozil z glavne ceste, ker ga je oslepil avtomobil, ki je privozil nasproti tero je vojni zločinec zdrobil z zobmi in takoj po prihodu v svojo celico umrl. Obtoženi general je danes izjavil, da ni morilec Poljakov, čeprav je znano, da je zatrl slavni herojski upor v Varšavi leta 1944. Njegov bivši nasprotnik, ki živi danes v Londonu, poljski general Ko-morovsky, je pred nekaj meseci prišel v Muenchen in pred preiskovalnim sodnikom izjavil, da je gen. Bach rešil življenje 100.000 Poljakom ter ukazal ustreliti SS-ovskega generala Kaminskega, ki je hotel pomoriti vse 2ide. Obtoženi general je izjavil, da je edini nemški general, ki ni hotel izvršiti višjega ukaza in tako rešil življenje številnim osebam. Povedal je še, da se je udeležil tudi prve svetovne vojne. Pozneje pa je vstopil v oddelke «SS». Leta 1942 mu je Himmler, vrhovni poveljnik «SS», zaradi «posebnih zaslug«, dal vso oblast v borbi proti partizanom na vseh sektorjih fronte. V tem svojstvu je Bach zadušil varšavsko vstajo leta 1944. Po. vedal je še, da je osebno prisilil bivšega madžarskega generala Horthyja, da je kapitu. liral. Po 30 letih zapora PALERMO, 16. — Predsednik republike je podpisal dekret za pomilostitev Palermi-tanca Antonina Maniscalca, ki je bil 8. oktobra 1931. leta obsojen na dosmrtno ječo. Nesrečni človek je presedel v zaporu že nad 30 let zaradi umora, do katerega je prišlo v Palermu 9. i. 1930. Palermsko porotno sodišče ga je 8. oktobra 1931 spoznalo za krivca umora starega trgovca Se-rafina Vassalla. 2e v času procesa in ves čas zapora ie nesrečni Maniscalco vedno izjavljal, da je glede tega umora povsem nedolžen. «»-------- RIM, 16. — Dragoceno ogrlico, ki jo je pred dnevi na Trgu Ungheria v Rimu izgubila grofica Sammignatelli in katere vrednost se ocenjuje na okoli 5 milijonov lir, so našli. Dragocena ogrlica je bila že vrnjena lastnici, toda policijski komisar rimske četrti Parioli, ki je za to zvedel, je začel preiskavo. Francoskemu pisatelju nagrada Firenc Včeraj zvečer je na zasedanju društva ((Dante Alighieri« prejel francoski pisatelj Pierre Jean Jouve zlato medaljo, ki mu jo je dodelilo razsodišče nagrade «Mesto Firence«. Pierre Jean Jouve je zelo znan tudi v Italiji po svojih literarnih delih, kot na pr. «Le Paradis perdu« in «Ressurection des morts«. Slavnosti so prisostvovali predstavniki mestnih oblasti, francoski konzul, mnogi pisatelji, kritiki in časnikarji. Ob tej priložnosti je Jean Jouve Firencam daroval svoje zadnje delo «Le tombeau de Baudelaire« ter prečital nekaj pesmi, ki so mu jih navdihnile Firence. 300 m bo treba odrezati iz Lattuadovega filma Državni pravdnik v Milanu je predložil svoje zaključke glede režiserjev Antonionija zaradi Lima ((Pustolovščina« ter Lattuade glede filma »Sladke prevare«. Za oba zahteva oprostitev, ker nista imela slabega namena. Ravnala sta pač v dobri veri, saj sta prej prejela dovoljenje cenzurne komisije. Toda po čl. 528 kazenskega zakonika so v filmih neki kadri, ki jih je treba odstraniti. In tako je sam državni pravdnik zahteval, da se iz »Sladkih prevar« izreže 301.5 m filmskega traku, iz »Pustolovščine« pa 16.5 m. Tudi Sarajevčani na festivalu v Agrigentu V dneh od 5. do 12. februarja bo v Agrigentu na Siciliji XVIII. »praznik mandeljnovega cvetja*. Istočasno bo VIII. mednarodni festival folklore ter III. melna-rodni festival sredozemske pesmi. Razen tega bo še več drugih prired’i--v. Za folklorni festival so se že prijavile posamezne skupine iz Moravske (CSSR), iz Alzacije, Pro-vence, Bavarske, z otoka Krfa, iz Isernije, Sarajeva, Holandske, Portugalske, švedske ter vojaška gooba z Malte. Grof Volpi le prijatelj in ne zaročenec Gabriele Mladi beneški grof Gio-vanni Volpi di Misurata. sin znanega fašističnega hierarha, velja za najbolj bogatega samca v Italiji. 2e dlje časa ga časopisi, ki se posebej ukvarjajo s temi zadevami, proglašajo za verjetnega zaročenca Marie Gabriele Savojske, hčerke bivšega kralja Umberta. Sicer s < bila taka zatrjevanja ie zanikana. Sedaj pa Volpi še v posebnem intervjuju tedniku »Europt-o« za nika, da bi bil zaročenec Gabriele. Navaja, kje vse sta se srečala, in priznava, da vlada med njima prijateljstvo. «Tega ni-s?m nikoli zanikal # pravi, «toda ne morem priznati nečesa, kar ni. Lahko samo rečem: želim vse dobro in vso srečo.« Bobet pisec besedil za lahko glasbo? Ali se bo tudi Louison Bobet posvetil lahki glasbi? Za sedaj je še prezgodaj govoriti, da bo popularni kolesarski dir-' kač zamenjal svoj poklic. Saj je pred kratkih spet začel trenirati za dirko Bordeaux - Pariz. Toda trojni zmagovalec na Tour de France ima precej zvez z ambientum lahke glssbe in njego i prijatelji ?# prigovarjajo, naj se rt sam preskusi na tem področju. Vendar pa Bobet ne bo niti komponiral niti pel, temveč namerava pisati pesmi za popevke. Eno je že napisal, imenuje se »Le piano* in je že tudi uglasbena. PRMDRSKl DNEVNIK — S _ IT. Januarja 1961 ,**)»* *■* I* ♦*<,'* gL**** pl# ♦•v« »s«** «.-> » «J Evening F. Mat. h^ovo ^et° so pričakali prednici obeh primorskih o-ktajev darski', pomembnimi gospo- imi uspehi. V korpskem ° raju so v štirih letih izpol-‘f1 ?ettetni plan, v goriškem TQju pa so blizu izpolnitve, so imeli ključne indu-njsJce objekte (anhovsko ce-entarno in idrijski rudnik) ® rekonstrukciji. Družbeni r*to proizvod se je povečal tirih letih v koprskem o-7(l)u za nad 30 milijard. r> Soriškem okraju pa za nad milijard. Sorazmerno s tem PQ so tudi naraščala vlaganja u trgovino, obrt, stanovanja *n n a druga področja, ki no-skupni imenovalec živ-Arijska raven. Končno naj še ?menn.n°, da so se osebni do-0j\. zaposlenih povečili v Qdnjih štirih letih za po-vPTečno 60 odstotkov. Ob vseh teh številkah nasta-Ue vprašanje, kako naj dobi-l*10 realen prikaz povečanja *vi]enjske ravni prebivalstva, izmišljali smo o raznih nblL končno pa smo se odlo-Ll za majhno anketo na vseh lstih točkah, ki najbolj žuli-30 naše ljudi. Tako je nastala Potujoča reportaža. Tri tisoč stanovanj v štirih letih Nagel gospodarski razvoj eb primorskih okrajev je seveda povzročil veliko novih zaposlitev delavcev in delavk. v štirih letih so v koprskem 111 Soriškem okraju zabeležili enajst tisoč novih zaposlitev. eema od ‘teh je sicer imela anovanja na podeželju, to-a vmes je bilo tudi precej ^ brez stanovanj. Zato je azumljivo, da se je število j anovanj iz leta v leto veča- V primerjavi z letom 1956 agradili v letu 1960 (ozi- Jba so vik pred dograditvijo) °C!l° 100 odstotkov več staranj Kljub vsemu pa sta-ovanjska stiska. še ni rešena, J odpiranje novih delovnih -t .hitreve narašča kot pa . an3e stanovanj. V nasled-Perspektivnem planu bo retre'3n° da*^ odločen pouda-.. 2**šti stanovanjski izgrad. str-V ,več3ih primorskih indu- 'iskih središčih — to je Ko. ža*1' *zob’ lirski Bistrici, Se-ij1'.1’ Aldovščini, Novi Gorici, dnjl in Tolminu. V družbeni prehrani — Prva moderna restavracija s samopostrežbo jekv^h Zbiraniu podatkov o ob-ithel družbene prehrane smo Pod lt,precei težav. Statistični Smoa so nepopolni. Zvedeli v le toliko, da je trenutno ju °.Prskem in goriškem okra-men de*avs*uh restavracij in ali 2 °d *e®a so iih zgradili ]e,j,bren°vili v zadnjih štirih frste deset' Najlepši objekt te tiej e 3e vsekakor Tomosova najsorikw restavracija, ki je lahkr opremljena in sto °v, V eni uri razdelijo več zj °br°kov hrane. V tej men-Uvedi prv'č na Frimorskem Ptobl samopostrežbo. Seveda zrner6,01 (ieiavskih menz še PetlefJ n‘ rešen. Zato bodo v vSe nem planu mislili pred-Prp na m°dernizacijo. V Ko-zitj nameravajo na pr. zdru-io ,manjših menz skupaj cijo moderno restavra- tor’ ier bodo pripravljaji tisle a* '{U'lano hrano za žinsk družine, kjer sta oba dru. na b0atČlana v službi- Ta hra‘ Potreb ak° Pripravljena, da bo Poto_n,° za pripravo kosila m le «e 20 minut. D°končna elektrifikacija v*>°1ežeija lfktrf{adni‘1' štirih letih so e-na pr;IClral' še zadnje vasi Probiem °rSltem’ tako da ie ta najbolj zdai z izjemo redkih d°konč °dda,i^'h zaselkov — Toda"0« rešen-fikactj na P°dročju elektri-8* Pom Sm° naPravili še dru-°krajihembne korake. V obeh v Jvirih Srn° namreč pridobili daljno H'e**b 160 kilometrov okrog oe°V v’s°he napetosti, hapet o,. kilometrov nizko-#0 tfaf nega omrežja in blizu Petletp °Postai. V prihodnjem *°?a š/m p'anu ho glavna na. isinib ■ pove^ati število napa-stki. ka*?- razdeli'nih trafopo-J ^ Dorflhn olnlztiMennrto Poraba električnega > narašča za-industrijskih toka izroa , . radi , ° hitro narašča za- zmogiur^ gle m ? t Pa tudi zaradi na. stev. Tak-rniZaC'ie 8osPodini' ska 0 la na primer kopr- Vehi m3'! nekaj let na pr- tr°šnie elektV srŽaVi K'ede ^ sP°dinio‘ ®a toka v 8°- tej obal VU' Toda prav na h°dniik 'i P° Potrebno v pri-harja let‘h vložiti veliko de. hega rl° -°Vo nizkonapetost-klihčk0v re2Ja ln raznih pri-Prava c’ Saj so Ponekod na-e po 30 in več let. Siavmir prevozil v štirih enh vse prebivalstvo Jugoslavije y°iaego»^Hd pokazateljev raz. l>hjike Pr darStva tudi živ-‘Udi avtohn"1 .prebiva'stva je ■“et. ob ^ r”potniski pro- oiskah smo dve največ. ji avtobusni podjetji na Primorskem —• koprski Slavnik in novogoriški AvtopromeE in se pozanimali za gibanje potniškega prometa v zadnjih šti. rih letih. V Novi Gorici so nam povedali, da se je število prevoženih potnikov lani kar podvojilo v primerjavi z letom 1956. Medtem ko so jih pred štirimi leti prepeljali milijon 400 tisoč, so jih lani skoraj 3 milijone. Na naše vprašanje, kaj je vplivalo na porast' prometa, so nam odgovorili, da svoje uspehe pripisujejo boljši organizaciji dela, tipizaciji voznega parka in seveda tudi povečanju vozil za o-krog 20 odstotkov. V Kopru pa so lani prevozili kar trikrat več potnikov kot leta 1956. Medtem ko so iiiiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiMiiiiiiimn Književniki in politiki na razpravi proti Eichmanim Slavnikovi avtobusi prevozili drugi prebivalec Slovenskega pred štirimi leti okrog 2 mi- j Primorja je lastnik avlomobi-lijona potnikov, so jih lani že j la. motornega kolesa ali pa čez šest milijonov. V vseh ' JERUZALEM, januarja. — Procesa proti nacističnemu kriminalcu Eichmannu, ki se bo začel v sredo 15. marca in ne 6. marca, kot je bilo najprej sporočeno, se bodo med 367 predstavniki tiska in radijskih postaj iz 35 držav udeležili tudi številni književniki in novinarji svetovnega slovesa. Med najslavnejšimi je vsekakor francoski književnik Francois Mauriac, nagrajenec z Nobelovo nagrado iz leta 195? za roman «Cahier noirn. Od ostalih naj navedemo a-meriškega književnika Roberta St. Johna in znanega vojnega pisatelja Marshalla, ki bo zastopal svoj lastni list »Detroit News». Svoj prihod je najavil tudi ameriški pisatelj Harrv Golden, avtor številnih ubestseHerJev«, med katerimi je zadnji uOnly in America#. V imenu znanega tednika »Saturda Post# bo prišel thews s soprogo, bivšo ženo pisatelja Hemingvvava. Iz mnogijh držav bodo prišli tud) člani parlamentov, med njimi član poljskega Sejma kot zastopnik poljske ra-dioslužbe, član švedskega parlamenta za list «Gottes-burg Post# in bivši član britanskega parlamenta Tom Dryberg za dnevnik «Rey-nold Nevvs#. Procesu bodo prisostvovali tudi lord Russel of Liverpool, Patrick Donovan, dopisnik »Observera#, David Brinkley od BBC in Joseph Carsel od »France Soir#. Do odložitve procesa za nekaj dni je prišlo iz prav-no-formalnih razlogov. Parlament mora namreč sprejeti še eno zakonsko uredbo, ki bo odstranila vse formalne zapreke za kontinuirani potek procesa. štirih letih pa so prevozili okrog 18 milijonov potnikov, ali približno toliko, kolikor ima Jugoslavija prebivalcev. Na povečanje prometa so vplivali enaki činitelji kot v Novi Gorici. V obeh podjetjih pa so nam razen tega zatrdili, da mnogo pripisujejo tudi uvedbi nagrajevanja po učinku, saj so člani kolektivov zdaj mnogo bolj zainteresirani na hitrosti in kvaliteti uslug. Seveda stojijo tudi pred avtobusnimi podjetji v naslednjem obdobju odgovorne nalo. ge. Zlasti v koprskem okraju bo treba misliti na uvedbo avtobusne proge Skofije-thran na načelu mestnega prometa to se pravi z zelo pogostimi zvezami in z znižanimi voz. ninami. Trikratno povečanje motor. n i h vozi l V zadnjih štirih letih se je število motornih vozil v zasebni lasti povečalo za približno trikrat. V koprskem o-kraju so imeli registriranih v letu 1956 okrog 1700 zasebnih motornih vozil, lani pa že 3.5CO. V goriškem okraju pa je celo večji porast, saj so imeli leta 1956 registriranih 580 zasebnih motornih vozil, lani pa že 3440. Naj večji porast so zabeležili pri zasebnih avtomobilih. V koprskem okraju jih je bilo leta 1956 okrog 150, lani pa že 1200, v goriškem okraju pa je to sorazmerje 180:840. Glede na to. da se približno 70 odst. delavcev in uslužbencev obeh o-krajev vozi na delo s podeželja, je seveda močno narasla prodaja mopedov. V koprskem okraju so imeli pred šti. rimi leti 100 mopedov, zdaj pa jih. je že okrog 3 tisoč. Podoben položaj je tudi v goriškem okraju, kjer je število mopedov naraslo od 200 na 3500. Ce bi k motornim vozilom prišteli še okrog 80 tisoč dvokoles, potem bi prišli dvokolesa, V perspektivi pričakujejo zlasti povečanje nabave osebnih avtomobilov, predvsem zaradi ugodnih cen vozil domače proizvodnje. Sicer pa ni nobena skrivnost, da bo tovarna Tomos, potem ko bo utrdila svoj proizvodni proces, izdelovala tudi po deset tisoč «spačkov» letno. Za težnje pre. bivalstva in tudi za njegovo kupno moč je bil zelo značilen zadnji teden lanskega leta, ko so na primer v Kopru registrirali nad 50 zasebnih mo-tornih vozil, od tega komaj tri motorna kolesa. L. O. (Nadaljevanje jutri) Se ena serija novih motornih koles prihaja iz tovarne «TOMOS» v Kopru Človek še dolgo ne bo prekosil prirode Tovarniški dimnik s tovarno m vrha in nad 400in visok Vrabec republikanec in njegovo gnezdo-hotel - Zemljepisni čut slepih mravelj Mogočne gradnje koralskih otokov - Prva tovarna papirja je osišče ali satje os Človek se pogosto upravičeno ponaša s svojimi tehničnimi dosežki. Razni nebotičniki, velikanski elegantni mostovi, lepe speljane ceste, mogočni jezovi in še marsikaj bi prišlo v poštev, s čimer se človek ali bolje človekova gradbena tehnika more upravičeno pobahati. Na račun tega. posebno ko gre za gradnjo jezov in velikih mostov, oe pogosto zatrjuje, da je člo-do zanimive ugotovitve; vsak | vek prekosil prirodo. Vztrajno delo nežnih živalic — čudoviti koralni venci Torek, 17. januarja 1901 Radio Trst A 7.30: Jutranja glasba; 11.45; Vrtiljak, pisani odmevi naših dr.:; 12.30: Za vsakogar ne- kaj; 13.30: Glasba po željah; 17.20: Pesem itn ples; 18.00: Radijska univerza; 18.15: Umetnost, književnost ln prireditve; 18.30: Dve simfonični pes-smtvi — Balaktirev: Tamara; Saint-Saens: Mrtvaški ples; 19.00: Pisani balončki, radij- ski tednik za najmlajše; 19.30: Para parku, pride mimo Kramer, mlad človek in novinec v tem kraju. Ko se pozanima, če je v tem mestu tudi kaj nočnega življenja, mu Alma pove prav za lokal, kamor jo je svoj čas popeljal John in kjer ga je ona odklonila. Kramer jo povabi s seboj in Alma povabilo rada sprejme. Tudi njo je pridobila preprosta neposrednost. Lilla Brignone je dala svoji Almi podobo, kot bi si dru gačne ne mogli zamisliti: zadržana, včasih živčna in nervozna, mehka in le v najbolj napetih trenutkih bolj vznemirjena je na najbolj prepričljiv način upodobila skromno trpečo hčer podeželskega pastorja. Gianni Santuccio je znal dati svojemu liku najprej skoraj cinično biezobzirnost, celo surovost, pozneje pa vso resno umirjenost ter nas prav tako prepričal kot velik umetnik. V kratki začetni sceni, kjer sta Alma in John še majhna sta dobro igrala Enrica An-tozzi ter Christiano Minello. Tino Bianchi je bil pastor, Al-min oče, medtem ko je igrala slaboumno mater Mercedes Brignone. Jose Greci je bila Lella Elveli, medtem ko so v ostalih vlogah nastopili še Guido Lazzarini (Johnov oče), Giuliana Calandra (Rosa), Michele Riccardini (Gonzales), Anna Maria Bottini Luca Ambanelli, Carlo Delmi (Kramer), Ede elemente, Lui-gi Zani in Mario Serito. Delo je odlično zrežiral Vir ginio Puecher, sicer sodelavec gledališča Pice olo Teatro v Milanu, PROSVETNO DRUŠTVO «SLOVENECn V BORŠTU vljudno vabi na kulturni prireditvi ki bosta danes, 17. t. m. ob 20.30 uri v nedeljo 22. t. m. ob 16. uri v Prosvetni dvorani v Borštu GLASBENA MATICA in SLOVENSKO GLEDALIŠČE v Trstu priredita v sredo 18. januarji ob 20.30 v Gregorčičevi dvora”1 (Ul. Geppa 9/1) glasbeno recitacijski večer Sodeluje komorni godalni orke j ster Glasbene Matice pod vod' j stvom prof. Oskarja Kjudrs t Solisti: Nerima Pettirosso, “!• ■ Gojmir Demšar in Silvan Kri* J mančič. Člani SG: Leli Naš® stova, Jožko Lukeš in Sta®e Raztresen. Pri klavirju Pr®*' Aleksander Vodopivec. 1 Vstop prost [ OtEPALlSČA^] TEATRO NUOVO Danes ob 21. uri ponovit®* predstave »Dvanajsta no£’ Williama Shakespeara za *' ■ bonmaje B. Prodaja vstopn>c ^ pri gledališki blagajni in * Pasaži Protti. Cene: 650, 450 in 250 lir. KINO Fenice 15.30 «Veliiki prevarljivK* ^ Tony Curtis in Karl Malden- ^ ExceIsior 15.30 «Bratranci», Gf t rard Blain in Juliette Maynid Prepovedano mladini. Filodrammatico 16.00 «Cirkus str>' hot«, eastmancolor. Prepoved*' no mladimi. Grattacielo 16.00 »Tajnost M > lyanne», technicolor Jane M' J man, Richard Egan, Nancy C1- * son. VValt Disnejev film. Ii Arcobaleno 16.00 «Kral)eva grd6 1' nica», eastmancolor, Debra P3' ti get. ji Supercinema 16.00 «Jaguar džuš' (j gle«, VValt Disneyev velefilm * (i technicolorju. (, Alabarda 16.00 «Domov po neu[' *, ju«, Eleonor Parker in Roben, Mitchum. Technicolor. ^ Aurora 16.30 «01impiada zakoF sikih mož«. Capitol 16.00 «S terase«, Trčka1' j, color. Paul Nevvman, Mire’ ' Loy. Prepovedano mladini. Z«®' nji dan. Garibaldi 16.30 «Ofi priče«. P®11-d cijski film. Steve Mac (Jure®' « Prepovedano mladini. b Crlstallo 16.00 »Delfini«, A. ** i' Ferrero, C. Cardinale. PrepoV® tl dano mladini. h Impero 16 30 «Marsovec na ZelFv lji«. ji Italia 16.00 »Stražnik«. Zadnji F h speh Alberta Sordija. t( Massimo 15.30 «Stalingrajski od* S| (Normandie-Niemen)«. Junašt*11 francoskih pilotov na ruski fr®11' »' ti. Zadnji etan. Moderno 16.30 — 21.30 Carini®1* in Liilti Lilian v reviji «Ci** luči na odru«, Miss Versil*| Miss Cap i. Na platnu «De2U*T ni kaplar«, Mario Riva. Ce®{'!4 parter 350, galerija 250 lir. ] Astra 16.30 »Ža dolar strahu« ^ Astoria 16.00 «Roulette in ro*' J lotte«, Abbe Lane, Antonio Cj" fariello. Prepovedano mlad®1 Vittorio Veneto 16.00 «Baro®'’ Jean Gabin, Nagrajen na fe*1 valu komičnih filmov v Bor®1" g beri. Marconi 16.00 «Nori diktator«. leta 1914 do bitke za Berlk1, Prepovedano mladini. s Ideale 16.00 «Dva gentlemana r 8 Japonski«, technicolor. . ti Savona 16.00 «Bele sence«, tedr s nicolor, Anthony Quinn in n co Tani. Fh-epovedano mladi!«’ j, Odeon 16.00 ((Grešniki Havaje''*' g technicolor, Edmond 0'Brien Skedenj 16.00 «Ugaja preve^ j( technicolor, Brigitte Bardot. h Prepovedano mladimi. s ji MALI OGLASI n d P BRUSINl CAHLO, Trst. Ul. f ■' •— ti P ji S b BRUSINl CAHLO, Trst. Ul. »ti tisti 20, prodaja gospodinj*,, električne predmete — Jtedlin'},! ua drva, premog, plin, elektriL — trajno goreče peči «AB“U ter na plin in elektriko. OiaFTi pri plačilu. Postrežba P1'"1 dom. — Tel. 29-041. ntiaiiiaiiiiiaiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM^ OD VČERAJ DO DAN$ ROJSTVA, SMRTI IN PORO V Trstu se je 15. in 16. nuarja rodilo 7 otrok, umrlo 29 oseb. RODILI* SO SE: Bua U Gludice Emanuela, Aviani cardo, Lafhag Nedoch Paola, Jioh Pulvia, Steffe Marina, 1 no Fulvio. UMRLI SO: 89-letni Calef chele, 82-ietna Mrkuza vd. mec Caterina, 61-letni Kle Fnrico, 73-ietna Antonicelli Guari no Cosma, 69-1 etn i Fai Giulio, 91-letna Zalz vd. F Braissa Francesca, 1 mesec ra Guurco Nives, 5 mesecev ra Brada c h Patri zla, 56-Franza Giuseppe, 73-letna 8 Giuseppina, 56-letna Caruzzl Dumovich Giovamna, 42-1 Llebl Norma, 79-letmi Zav: Umberto, 72-letni Boselli Fil to, 70-letmi Plateo Giuseppe, letni Salateo Giovanni, 66-Spiller Antonio, 50-letmi r‘ Luigl, 72-letna Fa.venz por. earla Lidlta, 76-letnii Pes Frs SCO, 60-Ietni Millo Alfredo, letni Guerin Dario, 62-letna 1 vd. Furlan Marija, 58-letna ‘ por. Ceschia Bianca, 87-letnl zaroti Benvenuto, 68-letna razarich por. Serazin Franc« 75-letna Pasqualimotto vd. G£ Fernamda, 50-letni Generutti lo, 74-letmi Glavtna Pletro. nočna služba lekah Barbo-Carmiel, Trg GariB 5; Benussi, Ul. Cavana 11- Al leno, Ul. sv. Oihna 36 ' (SV van); Alla Minerva, Trg sv F č:ška 1; Ravasini, Trg Liber! PISMA UREDNIŠTVU Pokojnine invalidov 2bor^J^ANJE: ^“ občnem lidn fdruženi“ civilnih inva. # RI*» ^ *an* februarja j,,,”11!' /e takratni ministrski da h ^ Tambroni obljubil, inmvj vprašanje pokojnin teh im* rešeno v dveh rne- letn 'j ^teteklo je že skoraj iztv,! toda obljuba še ni vlada1!?0' Res da je takratna hnje - b° pobe’ toda vpra- •tvari?naslednica- KrerpIC1 lezita dva zakonska stve °ga Za zaS°tovitev zdrav. vii„ne !n s°cialne pomoči ci-Im invalidom ter za dru- irebUg°^”0St'’ ki iim ie s Priznati spričo njihove- gih p. °^aja. O obeh predlo-komii' Že razPravljala XIV. 7,1,. 1Ja Poslanske zbornice za le av.stvo.' Ta komisija je že im»„ ruaria lani sklenila, go aVati °Žii odbor z nal°' trlai a Pronoi oba zakonska sam ter ju združi v en it nZia^inslti predlog. Takšen v a ozaj glede tega zakona ra 0slanski zbornici. Nobene TaZPrava o tem pa ni bilo Bij natu- Kar se tiče Tarnbro. se « °Wjpb, je dovolj, da °blibV,0mn*te naštetih drugih je It dem°kristjanov, ki jih ra, °, g°b Po dežju zlasti ob Pač 1iaKu°litvah' Obljubiti je nko, teže pa spolniti. Gospodarska 'n politična desnica d £^ASANJE: Večkrat berem ies s°Pisu izraz «gospodarska Ca, £** in apolitična desni-Sre' ° pisaniu se zdi, kot da lem t* dve različni sili, med-ta . 0 ^i dejal, da gre vedno ' °- Kako je s to stvarjo? isto avnik( Oje, e> sestavljene \ž pred. Krščanske demokra. ov 6aln nekatere tradicio- darst,„, u,r2ogzne poti v gospo« * od družbenih K« pomeni, da v burj odnos političnih sil , ie tecin,3211* držav>, to je, ko len jn 0 delavski razred bor. to p0..tn°aan, vpliva na izbi-•o kapj,..T. gospodarstvu, ker ... v pitalisti prisiljeni popu- mu Za izolske ribiče je bil pretekli teden zelo uspešen. 2e v noči na ponedeljek so ulovili 25 ton sardelic, sreča pa se jim je zlasti nasmehnila v noči na torek, ko so ulovili 55 ton sardelic. Ribiči podjetja Riba so lovili v bližini Pulja in otoka Cresa. Na velike jate rib so jih opozorili aparati za odkrivanje ribjih jat,- Pri ulovu je sodelovalo 12 ladij z okrog 60 ribiči. Največ so ulovile ((Ovčica« 15 ton, «Skoljša» 11 ton in «Val» 10 ton. Podjetje je v eni noči zaslužilo tri milijone dinarjev. Od tega so dobili ribiči 1,200.000, ali okrog 12 tisoč din na posameznika. Rekorden ulov, ki je neobičajen za mesec januar, pripisujejo, zelo. Ulagi zimi v prvi polovici januarja. V prvih dnevih tega tedna pa je bilo tudi zelo mirno morje z ugod. no temperaturo. Rekorden ulov je odkupilo podjetje Delamaris. Sicer je količina rib presegla njihove dnevne zmogljivosti, tako da so si morali pomagati s hladilnimi napravami. Nesreči pri raztovarjanju blaga na železniški postaji Pri raztovarjanju zabojev z železniškega vagona se je včeraj popoldne ponesrečil 29-letni Sergio Cinque iz Ulice Toro 12 ki so ga sprejeli na ortopedski oddelek in se bo moral ■zdraviti od 8 do 40 dni. Zaboj mu je narpreč padel na levo nogo in mu jo poškodoval. Prav tako se je ponesreči}.,-,?, železniški postaji pri raztovarjanju blaga s tovornika 23-letnj Franco Zubin iz Ulice ColeOr.i št. 22, ki šo ga tudi sprejeli na ortopedski oddelek in se bo moral zdraviti 40 dni, iker si je verjetno prebil koleno leve noge Z lambreto v avto V Ulici Revoltella je včeraj /popoldne 19-letni Sergio Dagri iz Ulice Baiamonti 35 zadel z lambreto, s katero se je peljal prot; središču mesta, ob avto, ki ga je z leve strani privozil 29-letni Licerio Benvenuti :z Ulice Sinico 76. Dagri, ki ie zletel s svojega vozila, se je nekoliko pobil in ranil po čelu in ikolenu desne noge. Sprejeli so ga na opazovalni oddelek in se bo moral zdraviti dober teden. »"iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiimiiiitiiiiiiiiiliiil Sinoči v Ulici Giulia f avtomobilom v tramvaf: 1 mrtev in 1 hudo ranjen 0p ru9° precej huda prometna nesreča se je zgodila na cesti une-Trst, kjer sta v nedeljo zvečer trčila dva avtomobila L6 ie 4,J "koliko po 18. uri ?Uda Prn^L a v Ulici Giulia sr^etna nesreča, ki je «■ Sa DeKr no žrtev. Ob 18.25 J?>1 Uli«! a z avtom po orne. š <■ *z Ur ^'*etni Albert Mu- ter !,Vdine 39. ie i c iz p. 47-letni Emil Gom- sedej Troske ulice 233, ki st»n* "oferja- „Na™e' a .. - - sil« ? svojim vozilom z P ih ‘raa>vafaSČi' ob b ‘aajal aJa štev. 6, ki je , -Uzn v središče me-;soMuhiž s Ulice Margherita M«, le Vo,M Protne strani in P-° z Bb-1 ŠO-letni Antonio i- skava ceste štev. 9. , ,Vzrolc j 1 ugotovila, kje PriKko šilo* Je Muhič zavozil "ajai v tramvaj, ki je nasprotne strani. "•um "i«. ""Mn Trčenje je bilo tako močno, da se je Gombač smrtno poškodoval. Izdihnil je še preden so ga prepeljali v bolnišnico. Pri trčenju se je nam. reč močno udaril v desno teme, dobil je pretres možgan in si prebil koleno leve noge. Hudo se je poškodoval tudi Muhič, ki si je zlomil kolk leve noge in se precej ranil tudi po levi nogi ter se pobil in ranil po obrazu, zaradi česar se bo moral zdraviti dva meseca. Huda prometna nesreča se je zgodila v nedeljo zvečer na cesti Opčine-Trst. Blizu restavracije «Cascina delle Rose« je 43-letni Roberto Streli iz Ulice Tigor treščil z avtom v avto, ki ga je z nasprotne "M........ Mii m m |i n, | n n i,,,,, i, i,,,,, n |„,ii,||||ini i,,, mi mini, n im umnimi um m *Qrambol kot v filmu tlQ cesti pod Katinaro prikolica zletela i ceste na škarpo, medtem 0 1° je kamion vlekel naprej še kakih 150 Hl^^i dokler ni obtičal na sredi ceste !----------------------------------------- lov kmečkih bolniških blagajn. Po nekaterih občinah, med temi sta tudi Ste ver jan in Sovodnje, se bodo vršil? volitve v nedeljo 29. t.m., po drugih in med temi je tudi Gorica, pa bodo volitve na. slednjo nedeljo 5. februarja. S tem v zvezi so se neposredni obdelovalci, ki so vo. lilni upravičenci, že večkrat sestali, da bi se pogovorili o sestavi enotnih list, da bi ta-ko zagotovili nemoteno poslovanje občinskih bolniških blagajn. V goriški občini pa bosta postavljeni dve listi, in sicer bonomijanska lista neposred-nih obdelovalcev in pa lista vsedržavne kmečke zveze (Al. leanza dei contadini), ki jo sestavljajo napredni elementi in za katero bodo volili tudi naši napredni kmetje. ■ V' zadnjih dneh so imeli take pripravljalne sestanke po-ief onega v Standrežu, o katerem smo že pisali in kjer j? govoril tudi zastopnik slovenskih kmetov s Tržaškega, tudi v Sovodnjah in na Oslav-ju. Rok za vlaganje kandidat-| nih list je do 26. t.m. Delavci v borbi za svoje pravice Še vedno traja stavka v karfonažni tovarni v Rupi Družba Meteor v Ronkah se je pobotala z uslužbenci Tudi pri Ribi ju mezdno gibanje ? "M' »m imunimi mmmmiim Stavka delavcev v kartonaž-ni tovarni v Rupi, ki se je začela prejšnji teden in bi morala prvotno trajati samo dva dni, se je nadaljevala tudi včeraj in danes, ker vodstvo podjetja nikakor noče ugoditi upravičenim zahtevam delavcev. Ravnatelj g. Cellot-ti, ne samo da noče priznati tega, kar predpisuje vsedržavna delovna pogodba te stro. ke, zlasti kar se tiče poviša- tiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimmmi Urbanistično vprašanje v stari goriški četrti Predvidena je odstranitev starih zgradb na vogalu Ul. Mazzini in Ul. Marconi Ureditev tega področja je postala nujna, ko so pričeli graditi novo Shellovo servisno postajo Ko so na vogalu Ul. Mazzini in Ul. Crispi podrli staro zgradbo, v kateri je bil sedež škofijske menze, se je pokazala potreba, da se odstranijo tudi stare zgradbe na nasprotni strani v Ul. Marconi, po kateri je najkrajša cestna zveza med mestnim središčem in prehodom Kdeca hisa ter edini dostop na grad. Ul. Marconi je zelo ozka in se v njej komaj sre- Gorica se je v zadnjem desetletju močno razširila. Zrasla so nova, avtonomna naselja, zazidale so Se velike površine v predmestju, v strogem središču pa so se dvignile iznad štirinadstropnih zgradb prve deset ali dvanajst nadstropne stolpnice. Vzporedno z nastajanjem no. vih stanovanjskih četrti in zgradb na nezazidanih parcelah v mestu, se poskušajo odstraniti stara stanovanjska po. slopja, ki so že zdavnaj odslužila. Najobsežnejšo melioracijo na tem področju so započeli v Ul. Ascoli, bivšem židovskem getu, vendar so se dela v zadnjem času zaustavila. Ko so podrli zgradbo na križišču Ul. Mazzini in Ul. Crispi in pričeli na tistem mestu graditi moderno Shellovo servisno postajo, se je pokazala potreba, da se odpra. vi tudi ozko grlo, ki ga tvori Ul. Marconi v začetnem delu. Po tej ulici je namreč velik promet vozil od prehoda Rdeča hiša v smeri proti mestnemu središču. Cestišče je tako ozko, da se dva osebna avtomobila komaj srečata. Ureditev zadnjega dela Ul. Crispi narekuje ureditev vogala Ul, Mazzini in Ul. Marconi. V urbanističnem načrtu se zaradi splošnih smernic, ki jih nakazuje za posamezna področja, rešitev tega predela iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,iiii,iiiii„I1,,,lii,,li,„illl„i,l„Mili„,„],lm,,lllillllllnllll Zaradi okvare v radiu nastal požar v stanovanju V nedeljo dopoldne okrog 9. uie je nastal v stanovanju Ivana Brumala na Rafutu št. 25 požar, ki je grozil, da bo uničil vse stanovanje. Ogenj je nastal zaradi kratkega stiku na radijskem sprejemniku, od katerega se je vžgal tudi poleg stoječi televizor. Nato se je ogenj začel širiti po pohištvu, ki je bilo v sobi. Domači so takoj poklicali gasilce, ki se jim je posrečilo pogasiti požar. Vendar pa je ogenj uničil radijski in televizijski sprejemnik ter mečno poškodoval ostalo pohištvo. Škodo cenijo na okrog 350.000 lir, ki pa je krita z za. varovalnino. Istega dne so klicali gasilce tudi v hišo Franca Pavlina v Ul. Ascoli 18, kjer so se v stanovanju družine Cominotto vnele saje v dimniku. Tukaj škoda ni bila velika. «»------- Nesreča električarja v podgorski tovarni tričar v podgorski tekstilni tovarni. Včeraj dopoldne ob 10. uri je delal v električni kabini, kjer je nastal kratek stik. Zaradi nastalih poškodb so ga z rešilnim avtomobilom odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju; ozdravel bo v 7 dneh. «»-------- Nagrajevanje trgovinske zbornice SC ). t. 111. Trgovinska zbornica sporoča vsem tistim, ki se jih to tiče, da sprejema prošnje za nagradni natečaj do 20. januarja. Prošnja naj se napiše na ne-kolkovanem papirju. Priložijo naj se vsi tisti dokumenti, ki potrjujejo pripadnost k eni ali drugi kategoriji. Podjetja morajo predložiti dokument, ki potrjuje, katero leto je podjetje nastalo. Za delavce zadostuje delodajalčeva izjava. Električar 37-letni Davide j Ostale dokumente, ki jih pred-Michelini iz Ul. del Pralo 19 videva natečaj, bo trgovinska v Gorici je zaposlen kot elek- . zbornica zahtevala kasneje. čata dva osebna avtomobila ni nakazala. Predvidena pa je v podrobnem načrtu za posamezne mestne okraje. Po izjavah predstavnika ob. činskega tehničnega urada bi morali pri urejevanju tega predela upoštevati dosedanjo smer Ul. Crispi in podreti vse tiste zgradbe v Ul. Marconi, ki so na podaljšku Ul. Crispi. Ugotovili smo, da je takšnih hiš več in nosijo številko 2 in 4, v poštev pa bi prišla tudi zgradba štev. 1 v Ul. Mazzini. Zgradba štev. 4 je občinska last in ima pročelje tako na Ul. Marconi kakor tudi na Dvorišče sv. Hilarija, ki je nasproti stolnice. V tej zgradbi je neki portal, ki je po mnenju predstavnikov nad-zorništva za spomeniško varstvo precejšnje zgodovinske vrednosti in bi ga morali prestaviti na primernejši kraj v bližini. Ker je ta občinska zgradba največja od vseh, bo storjen pomemben korak naprej, ko jo bodo podrli. Težave bodo nastale z odkupom ostalih zgradb, ne toliko zaradi njihove sedanje vrednosti, kolikor zaradi zemljišča, ki je precej drago. Tako mi kakor tudi predstavniki tehniškega urada so prepričani o tem, da ustvarjanje širših ulic in nezazidanih površin narekuje odstranitev starih nizkih zgradb v Ul. Marconi, ki bodo nedvomno prva žrtev krampa, kadar se bodo dela na tem kraju nadaljevala. Kdaj se bo to zgodilo, o tem pa nam ni vedel nihče postreči s točnejšim odgovorom, ker je še toliko mestnih predelov, kjer imajo prav takšne, ali pa še hujše težko-če, naj si bo to glede obstoja številnih nehigienskih stanovanjskih zgradb, kakor tudi neurejenih prometnih vbzlišč in ulic. Avtobus Rožna dolina-Lokvc Za zboljšanje prometne zvezo s turističnim in zimskošportnim središčem na Lokvah, kamor pridno zahajajo ob nedeljah in praznikih tudi goriški smučarji, je Avtopro-met iz Nove Gorice uvedel novo avtobusno progo Rožna dolina-Nova Gorica-Lokve. Av. tobus na tej progi bo vozil pozimi do 15. marca in v poletni sezoni od 15. junija do 15 septembra. Avtobus vozi ob nedeljah in jugoslovanskih državnih praznikih, z naslednjim voznim redom: Odhod iz Rožne doline (na PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I ■ 'ffctli bloku) ob 7.30 s prihodom na Lokve ob 9. Odhod z Lokev ob 17. uri s prihodom v Rožno dolino ob 18.20. Cena vožnji v eno smer Je 170 din, za tja in nazaj pa 200 din. Izlet na Dobrovo Prosvetno društvo «Naš prapor« iz Pevme in Oslavja organizira v nedeljo 22. t. m. popoldanski avtobusni izlet na Dobrovo z ogledom tamkajšnje zadružne vinske kleti. U-deležence vpisujejo na naslednjih krajih: Vojko Valentinčič v Pevmi, Silvan Primožič in Ivan Fi-gelj na Oslavju, Mirko Figelj in Anton Feri v št. Mavru ter Mirko Bregant v Podgori. Cena za vožnjo tja in na zaj preko bloka pri Rdeči hiši 400 lir. Odhod z Oslavja ob 12.30, iz Podgore ob 12.45. Povratek v večernih urah. Vpisovanje se zaključi v četrtek 19. t. m. nja mezd in izenačenja ženskega in moškega dela ter preureditve kategorij, ampak niso doslej izplačali niti trinajste plače. Delavstvo je trdno odločeno vztrajati pri svojih zahtevah in pokazati g. Cellottiju, da z njimi ne bo ravnal kot s sužnji v kakšni kolonialni deželi. Po vsej verjetnosti bodo poslali še danes posebno delegacijo tudi h goriškemu prefektu, da bi mu obrazložili svoje stališče in svoje zahteve ter zaprosili za njegovo posredovanje. Medtem je bil poravnan spor pri družbi METEOR v Ronkah, kjer naj bi bila včeraj 24-urna stavka. Vodstvo družbe, ki je prvotno odklanjalo zahteve uslužbencev, je končno pristalo na izplačilo božične nagrade. S protestnim gibanjem so začeli tudi uslužbenci avtobus, nega podjetja Ribi v Gorici, ki zahtevajo uveljavljenje zakona o pravični mezdni ureditvi. S tem v zvezi zahtevajo tisto ureditev plač, kot je predvidena za uslužbence avtomobilskih, železničarskih ne, naj v času 20 dni sporočijo na anagrafski urad morebitne spremembe, ki so nastale v sestavi družine, spremembo stanovanja in spremembo stalnega bivališča, naj bodo to italijanski državljani ali inozemci. Meščani naj upo. šlevajo poziv županstva, če nočejo imeti sitnosti. Umrl je v Šempasu pismonoša Franc Gruden Pretekli teden se je kakor blisk raznesla po Šempasu in okoliških vaseh vest, da je nenadoma preminil 45-letni Franc Gruden, pismonoša iz Šempasa. Pogreb je bil v sredo 11. januarja in se ga je udeležilo kljub slabemu vremenu nad 1500 ljudi, sorodnikov, prijateljev in znancev, ki so mu poklonili okrog 30 vencev in mnogo cvetja. Pokojni France je bil znan po Šempasu in okoliških vaseh kot veder, živahen človek, ki pa se je zavedal svoje in tramvajskih podjetij ter ti- P°klicne dolžnosti in je bil sto pomoč bolnim in ponesrečenim, ki jo predvideva Vzajemna blagajna. Medtem se na Industrijski zvezi nadaljujejo pogajanja s predstavniki delavstva tekstih ne tovarne v Gorici in Ronkah za ureditev še nerešenih spornih vprašanj. Predavanje o Afriki V kino dvorani »Stelia Mat-tutina« je imel preteklo nede-ljo dopoldne poslanec Bettiol konferenco o današnji Afrik:. Za to predavanje je bilo precejšnje zanimanje in so se ga udeležili tudi predstavniki ob-lasti s prefektom dr. Nitri-jem in z županom Bernardi-sem na čelu, saj je bil predavatelj sam lansko leto nekaj česa v Kongu, ki je prav te mesece v ospredju svetovnega: zanimanja. Govornik je priznal, da je treba v Afriki z vso odločnostjo odstraniti vse negativne posledice, ki jih je pustil tam kolonializem. Po njegovem mnenju bi bilo treba poskrbeti za ureaitev mladih a-friških držav v nekakšni evro. afrikanski skupnosti. Seveda pa naj bi po njegovem mnenju imelo to namen predvsem, da se reši zapadna politika, to je zapadne interese r.a tem kontinentu, ki naj bi drugače zapadel «pod vpliv komunizma«, kar je za nekatere tukajšnje kroge seveda pravcato strašilo. Tako stališče je popolnoma razumljivo spričo organizator. vedno pripravljen pomagati svojemu bližnjemu. Svoj po« klic je vestno opravljal deset let, čeravno služba ni bila lah« ka. Zato ga je ljudstvo tudi cenilo. Na zadnji poti je igrala žalostinke domača godba na pihala, katere član je bil, pokojnik več let. Pevci iz Sem. pasa in okoliških vasi pa soi mu zapeli več pesmi v slovo, saj je bil Frančko vseskozi po drugi svetovni vdjni v pevskem zboru. Pri odprtem grobu se je od pokojnika poslovilo več govornikov v imenu stanovskih tovarišev in vaščanov. Pokojni Franc Gruden ie bil sin malega krnela, zato je že v zgodnji mladosti poizkusil, kako grenko je življenje. V osvobodilno borbo se je vključil leta 1943 Domov ie prišel v jeseni 1945. Nato se je vseskozi udejstvoval v domačem prosvetnem društvu in množičnih organizacijah Pokojnik zapušča ženo in hčerko, v Gorici sestro, na Proseku pa strica Alojza ter več sorodnikov. M. L. «»------- Marangon ijevi lesorezi v palači JNPS na Travniku Tranquilln Marangoni, ki se je zelo uveljavil s ksiloprafijo, bo razkazal 20. januarja ob 16.20 svoje lesoreze, ki jih je izdelal za Vsedržavni zavod za socialno zavarovanje. (IN PS) na Travniku. Umetnik je s svojimi deli okrasil nekatere prostore. jev predavanja, ki naj bi služim v katoliško-demoknstjan- .......""""""..................... ske propagandne namene. «»------ Spremembo stanovanja sporočilc anagrafskeniu uradu Na podlagi zakona štev. 1228 od 24. decembra 1954 poziva goriško županstvo vse mešča- OD VČERAJ DO DANES KINO J iiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitiKiiiimiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiimiiiiiuiiimiiiiitii Citalelji nam pišejo Nevaren ovinek v Ul. Leoni Odkar je usmerjen medkrajevni avtobusni premet z Ri-bijeve avtobusne postaje po Ul. Leoni in T. Grossi proti podvozu v Ul. Aquileia, je ob določenih urah po teh ulicah živahen avtobusen promet. Pa tudi avtomobilov, ki prihajajo iz Vidma ali odhajajo iz mesta v tej smeri, je tukaj vedno več. Zato bi morali poskrbeti, da bi se izboljšala preglednost ceste na začetku Ul. Leoni. Goriška občinska uprava marsikje širi ceste in odkupuje tudi stare hiše, da bi jih porušila in bolje uredila naraščajoči promet z motornimi vozili, kot n. pr. se dela v Ul. Roma in Ul. Mazzini. Na začelku Ul. Leoni pa imamo na levi strani vrtne ograje in drevje, ki ovira preglednost tega važnega ovinka, kjer m niti pločnika za pešce, čeprav bi bil na tem mestu naj. bolj potreben. Tu ni nikalnih hiš, ki bi jih bilo treba podirati in odstraniti, ampak bi bilo dovolj, če bi občinska uprava odkupila nekaj metrov vrtov in dvorišč za hišami ter za kaka dva metra pomaknila v notranjost sedanji zid in napravila prepotreben pločnik za pešce. S tem bi bila odstranjena nevarnost, da ne pridejo, pešci na tem mestu pod vozila, obenem pa bi bi- la tudi cesta na ovinku preglednejša. Z nekaj dobre volje in z razmeroma majhnimi stroški, bi se dalo urediti to važno prometno vprašanje. Trčenje motociklistov na Verdijevem korzu Ob 1.30 v noči od nedelje na ponedeljek se je pripetila v bližini Paternollijeve knjigarne na Verdijevem korzu prometna nesreča, v kateri sta; bila udeležena dva motociklista. Karabinjer 21-letnj Franco Piergotti iz Rima, službujoč pri leteči policiji na Tržaški cesti, se je na svojem motociklu peljal po Korzu. Vštric njega se je pripeljal 20-letni Giordano Zulian iz Ul. Zara 16. Iz neznanih vzrokov sta trčila in padla. Na kraj nesreče je prihitel rešilni avtomobil Zelenega križa, ki je ponesrečenca odpeljal v civilno bolnišnico v Ul. Vittorio Veneto, kjer so Piergottija pridržali na zdrav, ljenju s pridržano prognozo zaradi zloma lobanje in rane na čelu, kjer si je prebil tudi kost: Zuliana so prav tako pridržali la zdravljenju s prognozo okrevanja v 10 dneh zaradi šoka, ki je nastopil pri udarcu v glavo. Ranil se je tudi v desno stran čela. | CORSO. 16.30: Pisma samo- stanske pripravnice«, P. Petit, J. Paul Belmondo. Iialijan-sko-francoski film. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. VERDI. 17.00: ((Pokvarjenost v mestu«, M. Ronny. Cinems-scope. VITTORIA. 17.00: ((Tatvina v angleški banki«, A. Ray in E Sellars. Angleški film. CENTRALE. 16.30: «Joselito». Joselito, S. Marquez. Dopnl-njujeta program Tom in Jer-ry. V Oarvah, MODERNO. 17.00: «Karme!a ie punčka«, M. Allasio in N, Manfredi. # # * V četrtek bo v Verdijevem gledališču nastopila igralska skupina z varietejem »Vse e-potice«, ki bo na programu dva dni. -—-«»----- DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči ;e odprta lekarna Urbani-Albane-se Korzo Italia št. 89, tel. 24-43. — <(>--- temperatura včeraj Včeraj smo imeli v Gorici rajvišjo temperaturo 9 stopinj rad ničlo ob 12.30. najnižjo pa 2," stopinje nad ničlo ob 22.40. Vlaga je dosegla 50%. Koristne telefonske številke Zelem križ v Gorici 26-48 Bolnišnica v Gorici 39-91 Prometna policija v Gori ci 30-82. Gasilci v Gorici 21-20. Leteči oddelek (Squadra mobile) na kvesturi 21-51 Rdeči Križ v Ronkah 7-26-89 Rdeči križ v Tržiču 7-22«19 Orožniki v Steverjanu 46-75 Orožniki . Podgori 20-22. Orožniki v Standrežu 38-09 Orožniki v Sovodnjah 80-07. Orož. v Doberdobu 7-36-71. Nogometno prvenstvo A in B lige A LIGA IZIDI -Catama-Padova 2D 'Horentlna-bologna 3-1 •Inter-Homa 3-1 *Juventus-Napoli 2-2 'L. H. vicenza-Atalanta l-v •Lazio-Tortno 1-» •Lecco-Mllan 2-2 -Sampdona-Hari 1-« •Spal-Udinese l-l LEST V1CA inter 15 1U 3 2 37 11 23 Koma 15 1 4 3 32 18 20 Milan 14 7 5 2 30 18 19 Catania 14 8 3 3 23 15 19 Juventus 15 7 4 4 29 23 18 Sampdoria 15 6 5 4 20 19 17 Fiorentina 15 6 4 5 25 14 16 Napoli 15 5 6 4 18 1« 16 Bologna 15 7 2 6 24 24 16 L.R. Vicenza 15 5 5 5 12 20 15 Padova 14 6 2 6 20 19 14 Atalanta 14 3 f 5 14 18 12 Spal 15 4 4 7 17 25 12 Torino 15 3 5 7 14 22 11 Lecco 15 3 5 7 14 26 11 Bari 14 3 3 8 11 20 9 Lazio 14 2 4 8 12 24 8 Udinese 15 2 4 9 9 29 8 Prihodnje tekme (22.1.l»61 > Atalanta-Fiorent/ina, Bari-La-zio, Bologna-Leeco, Catania-To. rino, Juventus-Padova, MMan-Spal, Napoli-Inter, Roma-L. R. Vioenza, Udioese-Sampdoria. B LIGA IZIDI -Alessandria-Venezia 2-1 -Brescta-Mantova 2-0 'Catanzaro-Hegg. (odpov.) »Como-Simmonza 1-1 -Marzotto-Foggia 3-0 •Messina-Prato 1-0 'Palermo-Genoa 1-1 ’Pro Patria-Novara 0-0 -Triestina-Samben. o-o •Verona-Parma 1-0 ST V I C A L> E Como O. Mantova Messina SImmonza Venezia Sambened. Palermo Alestandria Prato Reggiana Verona Trlestlna Novara P. Patria Catanzaro Parma Genoa Foggia Brescia Marzotto Prihodnje tekme (22.1.1001) Foggia-Catanzaro, Genoa-Bre-sola, Novara-Triestina, O. Man-tova-Sambenedettese, Parma-Messina, Prato-Palermo, P. Pa-tria-Verorva, Reggiana-Alessa-n-dria, Simmenthal Monza-Mar-zotto, Venezia-Como. Športne stave TOTOC ALCIO 15 8 4 3 20 14 20 17 8 4 5 18 1J 20 16 6 7 3 22 14 19 16 6 7 3 14 10 19 17 7 4 6 20 18 18 17 5 8 4 17 18 18 15 3 11 1 18 13 17 16 6 5 5 21 18 17 17 6 5 6 19 20 17 16 5 6 5 22 19 16 17 5 b 6 lb 21 16 17 5 6 6 12 18 16 16 5 5 6 11 16 15 17 5 5 7 16 18 15 16 5 4 7 18 18 14 16 5 4 7 18 16 14 17 7 7 3 21 19 14 17 3 7 7 14 20 13 16 4 4 8 17 18 12 17 4 3 10 16 29 11 Catania-Padova (2-0) 1 Fiorentina-Bologna (3-1) 1 Inter-Roma (3-1) 1 Juventus-Napoh (2-2) X Lanerossi-Atalanta (1-0) 1 Lazio-T »rino (1-0) 1 Lecco-Milan (2-2) X Sampdoria-Bari (1-0) 1 Spal-Udinese (1-1) X Brescia-Ozo Mantova (2-0) 1 Palermo-Genoa (1-1) X Legnano-Modena (0-0) X Torres-Lucchese (1-1) X KVOTE: 13 — 193 000 12 — 32.000 tir TOTIP 1. — 1. Pero* 1 — 2. Fantaron X 2. — 1. Erwin 1 — 2. Albare 2 3. — 1. Otto 1 — 2. Nebulio 2 «. — 1. Qutburgo 1 — 2. Adonlo 2 S. — l. Francuccia X — z. Astrakan 2 0. — 1 Falesia 1 — 2. Bovo X KVOTE: 12 — 706.590 11 — 40 600 10 — 3.209 lir Po zmagi nad Romo Inter sam v vodstvu V B ligi gneča na vrhu lestvice Ce so nekateri preveč skeptično gledali na igro Interja so morali po nedeljski tekmi popolnoma spremeniti mnenje in priznati, da je to moštvo danes kot danes vredno mesta, ki ga zaseda v lestvici A lige in tudi, da ima že... pol državnega naslova v žepu. Nedeljska tekma z Romo je bila odločilnega pomena, ker ni bila samo prestižnega značaja, temveč je morala jasno pokazati na prevladujoče moštvo. In z zmago nad nevarnimi rimskimi gosti se Herre-rovi igralci lahko upravičeno ponašajo, ker so z njo postavili resno hipoteko na končno zmago. Seveda je prvenstvo še dolgo in presenetljivih za-vrtljajev ne bo manjkalo, zaradi česar je še prezgodaj, da bi peli hvalnice temu ali o-nemu. Od velikih je samo Fioren-tina slavila jasno zmago nad Bologno, medtem ko sta se morala Juventus na domačem in Milan na tujem igrišču zadovoljiti z neodločenim izidom. Juventus je v kratkem dosegel dva gola in je kazalo, da bo z lahkoto spravil nasprotnike na kolena. Gostje pa se niso predali v usodo, temveč so šli v napad, ki jim je prinesel najprej prvi gol in proti koncu še drugega, s katerim so dokončno izenačili stanje. Podoben položaj je bil v Leccu, kjer je Milan, posebno v prvem polčasu, popolnoma prevladoval. V drugem polčasu pa so domačini šli neustrašeno v napad in so presenetili Milančane, ki jih nikakor niso mogli ustaviti. Nekako na sredi tega polčasa so gostje ponovno prevzeli vajeti igre v svoje roke in vse je kazalo, da za Lecca ni rešitve. Nasprotno pa se je domačinom dve minuti pred koncem posrečilo presenetiti Ghezzija z drugim golom, ki jim je prinesel točko. Vse ostale tekme razen Spal-Udinese, so se končale z zmago domačinov. Catania si je znala kaj kmalu najti pot skozi verižno obrambo Padove, s čimer je bila usoda gostov praktično zapečatena. La-nerossi je na domačih tleh le s težkočo odpravil nevarno A-talanto s pičlo razliko enega gola, kar se je zgodilo tudi v Rimu, kjer je Lazio nezasluženo odpravil, Torino, V Genovi je bil Bari zelo trd oreh za domačo Sampdo-rio, kateri pa se je vseeno posrečilo zmagovito zaključiti nedeljsko srečanje v svojo korist. Videmčani so morali v Ferrari deliti točki s tamkajšnjim Spalom, pa čeprav so imeli izredno priložnost za zmago. Domačini so prvi pre- šli v vodstvo ne po lastni zaslugi, temveč po krivdi Vi-demčana Tagliavmija, Ki jim je podaril z avtogolom dosežek. Bettini je sicer kasneje izenačil, vendar več Udinese ni mogla doseči in se je morala zadovoljiti z neodločenim rezultatom, ki brez dvoma zadovoljuje bolj Spalovce kot Videmčane. * * * V B ligi ni prišlo do bistvenih sprememb v lestvici, vendar je nedeljsko kolo pokazalo, da je Mantova v resni krizi, medtem ko sta postali enajstorici Simmenthala in Messine že kar nevarni in sta začeli resno ogrožati prva mesta. OZO iz Mantove je moral prepustiti zmago Brescii z rezultatom, ki ne potrebuje komentarjev. Morda do tega poraza ne bi prišlo, če ne bi vetimi igralci. Sodnik je namreč izključil dva igralca gostujočega moštva in s tem v veliki meri pripomogel k zmagi domačinov. Simmenthal je bil že na tem, da se vrne iz Coma z obema točkama v žepu. Domačini gostom tega niso dovolili, ker so m sredi drugega polčasa s pomočjo enajstmetrovke izenačili. Tudi Messina je slavila zmago nad Pra-tom in za dosego te so se morali domačini precej potruditi. V Paiermu je bila Genoa že v nevarnosti, da podleže domačinom. Toda gostje so vztrajali z napadi, ki so jim prinesli izenačenje. Vse ostale tekme te skupine so se zaključile po predvidevanjih Alessandria je odpravila beneške goste, Marzotto je s tremi goli, ki jih je dosegel v prvem polčasu, premagal Foggio, medtem ko je Verona prisilila Parmo, da se ji je predala. Novara pa je dosegla delen uspeh na igrišču Pro Patrie, kjer je neporaže- Izreden uspeh Borovih namiznoteniških igralcev np v • v • i/ -v' • v lomsic in Kovačič pripuščena k finalu V nadaljevanju namiznoteniškega turnirja za pokal Istranov sta Borova igralca Tomšič in Kovačič dosegla izreden uspeh: oba sta se med včerajšnjim tekmovanjem uvrstila v finale. Borova igralca sta se iznebila vseh igralcev s katerimi sta se srečala. Rezultati včerajšnjih srečanj so naslednji: Ukmar - Birsa 2:1 (17:21, 22:20, 21:18) Kovačič-Runco 2:0 (21:17, 24:22) Emili-Floramo 0:2 (17:21, 14:21) Merlak-Tomšič 2:1 (21:17, 18:21, 21:18) Ukmar Martinolli 2:1 (19:21, 21:10, 26:24) Kovačič - Floramo 2:0 (21:11, 21:14) Kovačič-Grbec 2:0 (21:12. 21:10) Tomšič Runco 2:1 (21:9, 16:21, 21:17) Grbec - Birsa 2:1 (30:32, 21:18, 21:17) Merlaik-Ukmar 2:0 (21:17,21:18) Tomšič - Martinolli 2:1 (17:21, 21:18, 21:19) Kovačič Merlak 2:1 (21:15, 15:21, 2U18) Ukmar - Grbec 2:0 (21:14. 21:8) Grbec - Emili 2:1 (13:21, 21:18, 21:17) Tomšič-Floramo 2:0 (21:9, 21:7) Tomšič-Merlak 2:0 (21:13, 21:18) HOKEJ NA LEDU na pustila igrišče z dragoceno morala Mantova igrati z de-1 točko v žepu. ......... Proti burji in obrambi Sambenedettese Kljub velikanski premoči samo točka za Triestino Mnogo strelov in mnogo priložnosti domačih, toda nobena izrabljena TRIESTINA: De Min; Bernard, Brach; Larini, Frigeri, Degrassi; Trevisan, Rebizzi, Secchi, Sadar, Fogar. SAMBENEDETTESE: Patrignani; Alberti, Baston; Me- cozzi, Santoni. Buratti; Novali, Rumignani, Beni, Valenti-nuzzi, Pennati. . SODNIK: Ascari iz Capri. KOTOV: 6:2 (3:1) za Triestino. GLEDALCEV: okrog 3.000._________ mogočih pogojih. Dokler je bila žoga pri tleh jo je bilo še mogoče obvladati, brž ko se je nekoliko dvignila, pa je že postala plen vetra, ki jo je prenašal po mili volji, oziroma vse prej kot., po volji i-gralcev. In če pomislimo na primer še na brezposelnega De Mina v vratih Triestine, ki je zmrzoval da je bilo kaj, potem velja tudi za igralce v polni meri naziv junaki športa, čeprav to v resnici žal niso ... JUNAKI ŠPORTA... Kogar je v nedeljo popoldne zamikalo na občinski stadion pri Sv. Soboti se res lahko prišteva med junake Športa. In če je takih bilo Skoraj 3 tisoč, potem lahko zapišemp, da ima nogomet res še precej fanatičnih ljubiteljev, ki jih niti burja čez 100 kilometrov na uro ne more pregnati z njihovih običajnih mest na tribunah. V ostalem pa tudi za igralce ni bilo prijetno igrati v takih, le malo manj kot ne- 1 4/®.... '■ S-S*' ' mmm Burja in tudi obramba moštva Iz S. Benedetta del Tronto sta ustavita napad Triestine, ki nikakor n, motel najti poti do dobro zavarovane mreže nasprotnikov. Na sliki vidimo zaključek enega številnih neuspešnih napadov domačinov, ko je vratar gostov prestregel nevaren Secchijev strel IN VENDAR ZANIMIVO Kljub skoraj odločilni vlogi burje za potek srečanja, pa je vendarle bilo to izredno zanimivo, borbeno in vsaj kar se Triestine tiče, na trenutke tudi nenavadno lepo. Ce bi bilo tudi samo nekaj učinkovitosti več bi lahko celo rekli, da bi to bila ena najlepših tekem sezone na tržaškem stadionu. Triestina, ki je v prvem poičasu igrala z vetrom, je imela pobudo skoraj konstantno v svojih rokah in to tudi v drugem polčasu, ko je igrala proti vetru. Gostom pa gre v priznanje, da so igrali znatno manj zaprto kot teden prej Catanzaro in da so posebno v polju bili domačim skoraj e-nakovredni, posebno glede borbenosti, odločnosti in taktične razmestitve. Kljub temu je neodločen izid za njih le prevelika nagrada, ne glede na to, da so zanj v mnogo večji meri krivi domači napadalci, kot pa sijajno razpoloženi vratar Patrignani. Tržaška napadalna petorka je res mnogo in nekajkrat tudi zelo dobro streljala na vra. ta, a je pri tem vendarle preveč oklevala in dopuščala o-brambi, da je pravočasno zamašila luknje. i Obramba Triestine je razen v dveh ali treh primerih, ko so gostje v drugem polčasu s pomočjo burje prešli v protinapade, opravljala svoje delo pretežno na sredini igrišča kot nekaka druga krilska vrsta. V tej funkciji se je posebno odlikoval Brach. V sami krilski vrsti pa je bil Larini znatno boljši od Degras-sija. NEKAJ KRONIKE Ze v 3’ se je pred vrati gostov znašel Larini, ki pa je poslal žogo čez vrata. Po dolgem obleganju je v 22’ dozorela za Triestino izredna priložnost. Sadar je lepo zaposlil Secchija, katerega silovit strel pa je Patrignani odbil s pestmi. Štiri minute kasneje je Secchi spet bil v ugodnem položaju za strel, toda Santoni je izpred njega rešil v kot. V 32’ je zelo aktivni \endar pretirano egoistični Fogar streljal mimo, v 33’ pa so gostje izvedli prvi protinapad preko Valentinuzzija, toda njegov strel je šel mimo vrat. V 37’ je F atrignani dvignil čez prečko krasen udarec Sadarja. V 39’ je vratar gostov odbil oster centralni strel Rebizzija nato pa še strel Fogarja in končno tik pred koncem polčasa še strel Sadarja. V drugem polčasu so se gostje s pomočjo burje nekoliko otresli pritiska domačih, ki pa so še vedno gospodarili na igrišču. V 6’ je streljal mimo Trevisan, za katerega je mogoče reči, da je dal vse iz sebe. Nato se je lahko nekoliko ogrel De Min, ki je moral v 3’ in v 14’ prestreči strela Rumigrianija in Benija. V 27’ sijajna akcija Rebizzi-Trevisan s strelom poslednjega mimo vrat. V 34’ je sodnik izključil iz igre Valentinuzzi-ja zaradi prekrška nad Sadarjem, vendar pa je na sodnikovo prestrogo odločitev vplivalo dejstvo, da je Valentinuzzija že prej nekajkrat opomnil. Tekma se je praktično zaključila v 38’ z Rebizzijevim strelom čez vrata. j. k. BEOGRAD, 16. — V tekmi za prvenstvo Jugoslavije je moštvo z Jesenic premagalo v II. kolu ekipo Crvene zvezde z 9:2 (4:0, 2:0, 3:2). # * * JESENICE, 16. — V nedeljo sta se v prvenstveni tekmi za državno prvenstvo spoprijeli ekipi iz Lljubljane in Zagreba. Zmagali so Ljubljančani s 14:2 (1:1, 3:1, 100). «Po stezah partizanske Jelovice« Tisoči športnikov po zasneženih progah LJUBLJANA, 16. — Tekmovanje *Po stezah partizanske Jelovice* je doživelo kljub hladnemu vremenu izreden u-speh. Na tisoče športnikov se je zbralo ob zasneženih poteh Bohinja, Železnikov, Ribnega in Krope, kjer je bilo smučarsko tekmovanje v okviru proslave dražgoške bitke, kjer so partizani zadali Nemcem smrtni udarec. V Železnikih so nastopile patrulje v teku in streljanju. Med člani ekip ZROP so zmagali Kranjčani v postavi Matevž, Kordež, Knific, Kersnik pred Jesenicami, Bledom, Ljubljano itd. Od ekip družbenih organizacij je bilo najboljše moštvo SK Jesenic, med republiškimi reprezentancami in ekipami JLA pa je zmagala Slovenija. Med mladinci je v skupini družbenih organizacij zmagal Partizan-Gorje, od ekip predvojaške vzgoje pa je bil najboljši Bohinj. V teku na 15 km je Seljak (Triglav) premagal favorita Cveta Pavčiča. «»------- Za naslov svetovnega prvaka V Rimu ali New Yorku G. Rinaldi-A. Moore? RIM, 16. — Prokurator italijanskega boksarskega prvaka si ednjetežke kategorije Giulia Rinaldija je danes izjavil, da je včeraj stopil v stik s prokuratorjem svetovnega prvaka Archieja Mooreja Kearnesom Vzrok telefonskih razgovorov je bil, da bi se oba prokurator jr. domenila za dvoboj med obema boksarjema, ki bi veljal za naslov svetovnega prvaka V prihodnjih dneh bo prispel v Rim prokurator svetovnega prvaka, ki bo tako osebno stopil v stik z Rinaldijevim predstavnikom. Po mnenju Luigija Proiettija bo lahko dvoboj k ■ v Rimu kot v New Yorku O datumu srečanja pa še ni bilo govora. KOLESARSTVO MAR DE LA PLATA, 16. — Med kolesarskim mitingom je Italijan Beghetto zmagal v. hitrostni vožnji pred Argentincem Victoriom Vecentinom in lojakom Bianchettom. Športno združenje BOR priredi danes 17. I. m. ob 20.30 na sedežu PD Cankar v Ulic: Montecehi 6 strelsko razvrstitveno tekmovanje za strelce iz mesta. Vpisovanje pol ure pred pričetkom tekmovanja. Prijateljsko športno srečanje Koper-Trst V odbojki zmaga Tržačani in poraz Borovih igralce^ Zaradi nepopolne ekipe porazen nastop tržaških namiznoteniških igralcev Športno združenje Bor je v nedeljo gostovalo v Kopru, kjer je imelo v načrtu tri srečanja: dve v odbojki in eno v namiznem tenisu. Tržačani so bili uspešni le v ženski odbojki, kjer so gostinje s težkočo odpravile članice Partizana iz Kopra. V moški odbojki in v namiznem tenisu so Tržačani popolnoma odpovedali in so posebno v zadnji panogi celo razočarali. Razočarali so v toliko, ker sta nastopila samo dva od še- stih predvidenih igralcev. Kaj takega bi se ne smelo dogajati. če ne drugega pa vsaj iz Spoštovanja do tekmecev -gostiteljev, ki si nekaj podobnega prav gotovo niso pričakovali. V ženski odbojki so bile Tržačanke v prvem in tudi v drugem setu v jasni premoči. V tretji igri so nekoliko spremenile postavo, kar se je poznalo v rezultatu, ki se je končal v korist Koprčank s 15:0. V četrtem setu so si Tr žačanke izsilile prednost, toda nasprotnice so jih / lepo igro in predvsem po zaslugi Slugove spravile na kolena. Gostinje so se šele v zadnji igri popravile in čeprav sc igrale brez najboljše igralke Pavletičeve, so zaključile set v svojo korist. Igra se je tako končala s 3:2 (15.9, 15:8, 0:15, 13:15, 15:3) v korist tržaških predstavnic. Ekipi sta šli na igrišče kakor sledi: TRST — Pavletič, Hmeljak A., Batista, Mjot, Orel, Hreščak, Zavadlal, Ravbar. KOPER — Sluga, Ocvirk, Greblo, Mljač, Antonac, Ma-horčič, Bronč, Šantelj, Žetko. V moški konkurenci so bili Tržačani brez moči proti močnejši ekipi Partizana. Od Koprčanov sta se izkazala z mečnimi udarci Debeljak in Hreščak. Bor je nastopil s pomlajenim in neizkušenim mos tvom zaradi česar ni nič čud- nega, če so Koprčani zaključili borbo s 3:0 (15:4, 15:3, 15:12) v svojo korist. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: TRST — Šušteršič, Cesar, Drašič, Cupin, Orel, Gombač, Morel in Grbec. KOPER — Knol, Debeljak, Kraljič, Lepoša, Jereb, Hreščak, Debeljak Edi. V namiznem tenisu pa so Tržačani doživeli popoln polom. Prvo moštvo Partizana je premagalo tržaško ekipo s 3:0, drugo pa s 2:1. Zani- mivo je, da sta v obeh h ških ekipah nastopila W' gralca. J Rezultati srečanj so n>- nJkoPER A — TRST j! Škabar - Grbec 2:1 (® 18:21, 21:18), , Palme - Patrizio 2:0 (** 21:11), Stropnik-2elezinger " ,, bec-Patrizio 2:0 (21:17, »•JI KOPER B — TRST h Korošec - Grbec 2:0 21:1.4), , Kumar - Patrizio 2:1 21:23, 21:19), Jež-Cetin — Grbec-P**F 0:2 (17:21, 12:21). J Ob koncu dvoboja je te»” valce in goste pozdravil* menu Partizana preds®"* Boris Jurca, ki je izroči* j žačanom lepo darilo delo mačih obrtnikov. Medrepubliško prvenstvo Jugoslavije v telovadbi Zmaga s moške in ženske vrstj Med posamezniki uspeh Mira Cerarja in Nevenke Pogačnikove SARAJEVO. 16. — Medrepubliški turnir v orodni vadbi se je končal z nepričakovano zmago slovenske »o* m ženske reprezentance, ki sta prepričljivo osvojili prvo $ sto. Tudi med posamezniki sta zmagala Slovenca Miro Ce’1’ m Nevenka Pogačnikova, ki nista imela resnih tekmecev. V razvrstitvi moških ekip je rezultat realen, medtem ko ni mogoče kaj takega reči za žensko konkurenco, ker je Srbija, ki je zasedla drugo mesto na- tllllllllllllllllllllllltlllllllllllfllllllllllMIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIII Italijansko košarkarsko prvenstvo Idrolitina Virtus zimski prvak Ponoven poraz Ginnastice na domačih tleh Košarkarsko prvenstvo ima končno svojega zimskega prvaka. Ta nash v si je osvojila petorica Idrolitine Virtus, ki je na domačih tleh premagala najnevarnejšega tekmeca in favorita za isto čast moštvo Ignisa z rezultatom 73-69. Ta je bila tudi najbolj zanimiva tekma tega enajstega kola. stopila brez najboljših *®^ valk Kočiševe in Biličev®;, Miro Cerar je še enkr3*! kazal, da je najboljši telo*’' v Jugoslaviji. Tudi Šrot r svojimi vajami potrdil, d® da v državno vrsto, me°. ko bi se Marjan Troja® » Precej zanimanja je bijo tudi za tržaško srečanje med domačo Ginnastico in moštvom Libertas iz Livorna. Kot redno do sedaj, so že obupani Tržačani izgubili tudi to srečanje, ki bi moralo po predvidevanjih pripasti domačinom. Kdor je šel na tekmo z u-panjem in željo, da bo pozdravil prvo zmago domačinov, je moral razočaran oditi, tokrat, prepričan, da za Gin nastico letos ni rešitve. Domače moštvo je vedno slabše in v nedeljo je popolnoma odpovedalo ter ni niti emirat zablestelo kot smo bili vajeni, ko so se domačini znašli tudi pred močnejšimi nasprotniki. Moštvo iz Liv i-1'.i je zelo skromno ter igra po preprostih shemah. Ima pa to dobro lastnost, da ve kaj je najvažnejše pri igri in se teh načel drži in jih tudi brez hibno izvaja. Pri Tržačann je bila igra popolnoma odscnia. Manjkala je sleherna ideja skupne igre, manjkal je pa tudi, kar je mogoče najvažnejše, tekmovalni duh. Kje je vzrok, da so Tržačani popolnoma odpovedali? Ce bi hoteli vsakega Tržačana posebej oceniti, bi morali re- či, da je samo Damiani zrel za prvenstvo prve lige. Edino ta igralec se je do sedaj pokazal enakovrednega s svojimi nasprotniki in je edini preprečil, da niso bili porazi tržaškega moštva še bolj pekoči. V nedeljskem srečanju so bili domačini kos nasprotnikom iz Livorna samo v začetnih minutah. Ko so jim nasprotniki razbili consko o-brambo, so šli gladko v koš z agilnimi manevri, s čimer so zaključili prvi polča* z 41 točkami proti 23, V drugem polčasu so Tržačani zaigrali z večjim poletom in s tem znižali razliko, več pa niso mogli doseči, ker so se 'ina-lu upehali. V zadnjih minu tah so gostje nekoliko popustili, kar so Tržačani izrabili in razliko nekoliko omilili Rezultati tekem prve moške lige so naslednji: Ginnastica-Livorno Petrarca-Pesaro Simmenthal-Stella Biella-Lazio Cantu-Gira ZENSKO PRVENSTVO Udinese-Julia 68:35 CMM-Hausbrandt 41:32 MOŠKA A LIGA Udinese-Don Bosco 57:51 61:77 62 60 74 63 80-53 77:61 Miro Cerar zopet najb1 vo uvrstil med prvo čet v0* če se ne bi poškodoval P(1, jav v parterju. Tudi Nev': Pogačnik je zasluženo z3, prvo mesto med ženska*1*1' Rezultati so naslednji: ,, Meški, ekipno: 1. Slo^f, 218.25 točke, 2. Hrvaška ‘j 3. Srbija 206.90, 4. BiH V 5. Makedonija 160.25. . Zenske, ekipno: l. Sl<*v 136.35, 2 Srbita 134.45, K vaška 126.95, 4. BiH 118-F Makedonija 168. Posamezno, moški: Mir°£ rar 57.10 2. Gagič 55.10, 3-.', 53 95, 4. Markulin 53.85. novič 53 40 Galija 52.70. J1, vič 52.60. Oblak 52.45, ™ 52 45, Trugar 52.10. Zenske: Pogačnik Nevert Košanin Ruža. 3. Molnar “ ja. 4. Štromar Renata, 5- , ner Nada, 6. Curkovič, 7. f, trov, 8. Prusnik, 9. Kri“ 13. Andolšek , BOKS LAS \ EGAS. 16. — Pr' •oF tor svetovnega prvaka sf*j kategorije (skupine NBA neja Fullmerja je izja"*', je njegov varovanec Prl(J 1 j?n sprcieti dvoboj za **" naslov, ki bi ga priznala > boksarska komisija Ne"’ ,, ka in države MassachusS\ Paulom Penderjem. se je. da bo lahko pr'3y dvoboja v juniju v Las V®* BOK IS PAHOR: j 48. j Onkraj pekla so ljudje Romun issi Tako dejstvo, da bi ga mogel razveseliti že pogled na njene ljubke ročice. Preosladna vaba, da bi ona kar tak6 ugriznila vanjo, in preveč je viden trnek, da bi ga s svojimi bistrimi očmi ne opazila. In kar vidi jo, kako se odtegne obljubi z na pol koketnim, na pol neprizadetim 'morda’, ki človeka s svojo negotovostjo bolj razganja kakor razločna obljuba. Zato je razumljivo, da on skoraj ukazuje: 'Za gotovo pridite!’ To pa je spet pregrobo in obenem zavest nemoči, ki jo živi pohlep sili, da mora upati. Da, a vendar domačega ozračja, ki ga pismo razkriva, ni moč zanikati. Na hodniku se je oglasil hitri, malo podrsavajoči šklepet njenih sandal. Nalašč je potrkala, preden se je prikazala med vrati v belem bolničarskem predpasniku, a brez rute na glavi. «Hitela sem, kar sem mogla.« In sklonila se je k njegovemu čelu, a bolj ko ustnice so ga pobožali lasje. Opazoval jo je in si mislil, da je krivično, da more biti ta hip takč mikavno in brezskrbno okretna in nasmeh-ljana v svoji sreči, da je spet doma in da jo on čaka. «Sem prinesla kruh,« je rekla in položila sveženj na mizo. «Ce bova pila čaj, ga bom namazala z maslom.« Obrača mu hrbet. «Saj boš kruh z maslom?« «Ne vem.« In zoprno je takšno natezanje, a drugega izhoda ni. Ce ne bi bila tako prikupna, da bi najrajši vstal in jo pritisnil k sebi, bi bilo drugače, si misli. «Pa ne da si hud?« Medtem si snema predpasnik. »Hud ni prava beseda.« »Kaj pa?« Zganil je ramena, a je vedel, da ga ne vidi, ker nekaj išče na stekleni ploščici nad umivalnikom. »Si bral Hdtel du Nord?« »Mislil sem. A ta list mi je prekrižal račune.« »Kakšen list?« »Neki Antoi-ne piše « »Antoine?« »Da. In zanim*vo, da si se sešla z njim na cesti, kamor nisi hotela, da bi te jaz spremil.« »Sešla? Kaj si izmišljuješ!« A še isti hip je prišla pred divan s krtačko za sobe v roki. «Kak6 da si brskal po mojih stvareh?« In ošinila je knjigo in list na knjigi. «Nobenega brskanja ni bilo. Iz knjige je zdrsnilo in se samo ponudilo.« Pograbila je knjigo, zagozdila list spet med strani m jo postavila med druge knjige. Njeno lice je zdaj spremenjeno, močnejši kj jeza sta zadrega in žalost, ki se zaveda, da brez pomoči odteka že zagotovljena sreča lepega večera. »A s kakšno pravico puščaš njemu, da brska po mojih stvareh?« «Tvojih? Jaz nisem last nikogar.# »Prav. A s tem ne misliš menda reči, da ti je tistile Antoine enako blizu kakor jaz.# »Mislim, da si hudoben.« In stoji pred njim, ko da se ne more odločiti, ali naj sčde na divan ali naj se vrne k umivalniku. »In kdor hodi skrivaj na sestanke?« »Sestanke si si izmislil ti.» . «Antoine pravi: tam, kjer sva se sešla.« «Nehaj s tem Antoinom!« In sprožila je roko, v kateri je držala ščetko. »Kako naj ga drugače imenujem?« In žal mu je da je močnejši od nje; obenem ima občutek hladnega sodnika, ki hoče biti nepristranski, a je vendar pristranski. »Nič ga ni treba imenovati.« Sunkoma se je vrnila k umivalniku. »Nekogn srečati na cesti, ni nikak sestanek.« #A če veš vnaprej, da boš nekoga srečala na cesti?« «Kdo je rekel, da sem vnaprej vedela?« »Nisi me hotela zraven.# »Ni re.s.» , Premaknil se je na divanu. «Ali nisi pri čisti,« je siknil, «ali bi rada dokazala, da nisem pri čisti jaz.« »Ne to r,e ono. Samo ti si predstavljač stvari, ki niso.« »Jaz sem samo bral.« »In kaj sl bral?« In spet je pred divanom. Počesala se je, njeni lasje imajo v polmraku odsev starega zlata. Njene poteze so resne, a umirjeno vdane. «Kaj si bral? To, da me je nekdo želel videti, a je upal zastonj.« «Iz pisma se to ne razbere, kvečjemu, da je prvič čakal zastonj « «Ce je prvič, je tudi drugič.« Sedla je in se trudno naslonila s hrbtom na polico s knjigami. «A kakor vidim, nimaš zaupanja vame. In potemtakem je vse govorjenje odveč.« «Ce pa nekdo piše, da si mu prinesla pomlad v njegovo življenje in te čaka tam, kjer sta se že enkrat sešla. Kaj naj človek misli?« »Nič.« Molčal je in v njem se je trpkost bojevala z gnevom nad nemočjo. »Potem mi ne ostane drugega, ko da grem.« «Da,» je šepnila m gledala uorto predse, ustnice pa so ji komaj vidno vzdrgetale, ko je vstal. In ši delam silo, si misli, ko se vzdigne, in to je prekleti krog, ki drži oba ujeta in nemočna A še zmeraj stoji in jo gleda, ko da bo nenaden gib spremenil nepremičnost ozračja; v mrak okoli njiju pa se počasi razleza razvrat kakor ob hudodelcu, ki je izvršil zločin. «Jaz pa sem prinesla kruh da ga bom namazala z maslom,# je posmehljivo rekla. Zleknjena pošev, z glavo na knjigah, je senca, ki jo neizprosno srka vase tema noči. «Dobro,» je vzkliknil in se prestopil. «A vendar ne boš zahtevala, naj kar na lepem zamenjava to, kar je do včeraj bilo edinstveno, s to megleno ničvrednostjo?« «In vse to zaradi tistega starega osla,« je ko sama sebi zamrmral i «Greš po cesti in ustavi ob tebi avto in te povabi, da te za kos poti popelje. 'Hvala, nalašč hodim peš. da se razgibam,« mu rečeš. In dvakrat ti uspe, tr1 se ti vendar zdi malce nevljudno in sprejmeš. In poljski poti izstopiš, te prosi, da bi drugič še spreje Samo njen obiaz je bi! še vidna lisa v temi. «No, pa imate prvi sestanek, gospodje!« »Prav. A lahko bi si bila puhramla to ujedlji' ironijo.# »Skoda je bilo vpletati v najino ljubezen takš parije.« «A če bi me videl s tabo, bi bil mož razumel.« «Zakaj nekoga poniževati brez potrebe.« »Zelo plemenito, a takšna plemenitost nikogar n' vičuje, da bi igral skrivalnico z drugim.» »Saj nisem, Igor,« je rekla z glasom, ki je b njen in prebujen. «Si. Ko si si izmišljala vse mogoče izgovore, da šel s tabo.« «Potem mi je bilo žal.« «A hkrati ‘i ni šlo, da bi bil mož razočaran ko videl ob tebi « »Prav tako « In ko je nato omenila nizkega in čc okrajnega zdravnika, sta molčala, ko da rta zabr močvirje ponižanja, k, je bie/ odmeva «Po pisavi sem sklepal, da mora imeti orungu telo in brezobzirne nagone,« j? naposled rekel. Bilo je ko da je ni. Na pjl zleknjena je nas glavo v kot, med knjige in zid. Gledala je predse * obraz je bil miren; bolj je bilo zgovorno njeno telo. da ni njeno. Kakor da so se mu posmehovali, potem ga zlorabili. In sivo krilo se je v koraku ujelo kak utopljenki, ki jo je reka neslišno pnplala na ponočn: #Skoda,» je šepnila. «Na ka) misliš?« »Na tvoje zaupanje ki sle je skrhalo « In njene 1 so se skremžile, da bi premagale val prihajajoče ža St nud<*