100. številka. Ljubljana, v ponedeljek 4. maja 1903. XXXVI. leto. I shaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje m [praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 26 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano e pošiljanjem oa dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, velja za celo leto 22 K, za pol leta 11 K; za četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poStnina. — Na naročbo brez istodobne vpoBiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če •e trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlitvo je na Kongresnem trga ftt. 12. — Upravnistvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniatvo pa s Kongresnega trga St. 12. ii Slovenski Narod" telefon St. 34. Posamezne številke po lO h- fi Narodna tiskarna" telefon št. 85. Klerikalno zadružništvo na Kranjskem. Interpelacija dr. Tavčarja in tovariSev na ministerskega predsednika kot voditelja ministerstva notranjih del in pravosodja ter na poljedelskega ministra v seji poslanske zbornice dne 28. aprila se glasi: II. Tadi pri sodnih oblastvih se je udomačil jako čuden nazor o določbah zakona z dne 9. aprila 1873. državnega zakona št. 70. Pri registriranju zadrug se namreč vpoŠteva samo formalna stran zakonovih določb, dočim se za vsebino dotičnih statutov nihče ne meni. Bodi nam dovoljeno, navesti v tem oziru dva izgleda. »Gospodarska zvezaa v Ljubljani je na podlagi zakona z dne 9. aprila 1S73. državnega zakona št. 70 ustanovljena zadruga z omejeno zavezo. § 1. zadružnega zakona določa izrecno, da mora vsaka zadruga imeti vedno edinole gospodarski namen. S tem, da zahteva zakon gospodarski namen, so za vselej iz med zadrug izključene tiste združitve, ki imajo idealne namene, poduk, zabavo itd., toliko bolj, ker pravi isti zakon v § 88., da zadruga, ki raztegne svoje delovanje na druge namene, kakor 80 določeni § 1., stori prestopek, ki se more kaznovati z globo do 300 goldinarjev. Pravila » Gospodarske zveze < stoje v kričečem nasprotju s temi zakonskimi določbami. Po svojih pravih je »Gospodarska zveza« opravičena, prirejati podučne shode in izdajati tiskovine in časopise, ustanavljati strokovne knjižice in kmetijske muzeje; gojiti kmetijsko statistiko; prirejati razstave; podeljevati javna pripoznanja, odlikovanja in darila ter priporočati vladi ali deželnemu zastopu podelitev priznanj in podpor; izrekati svoje mnenje o deželno kulturo zadevajočih zakonskih načrtih, nameravanih napravah in zavodih; sodelovati pri razdeljevanju državnih, deželnih in drugih podpor itd. itd. »Gospodarska zveza« ima s temi pravili namen, iztisniti c. kr. kmetijsko družbo kranjsko. Da bi ta svoj namen bolje dosegla, se je na primer vprizorila tudi znana žlindra afera. Po teh pravilih ima »Gospodarska zveza« delokrog, kakor komaj kak deželni kulturni svet. Kako je bilo mogoče take statute registrirati, kako se je mogel tak delokrog pri-poznati navadni, na podlagi zakona z 9. aprila 1873 ustanovljeni zadrugi, to spada med tiste neumljivosti, 8 katerimi si je avstrijska birokracija pridobila prav speoijalen renomć. Ravno to velja o pravilih »ljudske posojilnice« v Ljubljani, največje izmed klerikalnih posojilnic. § 13. pravil te zadruge obsega določbe o razdelitvi čistega dobička in se glasi: »Čisti dobiček se porabi tako-le: Najprej se odšteje 10«/e na korist reservnega fonda. Ostanek se razdeli kot dividenda na glavne deleže. Ta dividenda pa ne sme znašati več, kakor 5% deleža. Od pokritja 5% dividende preostalega zneska se da polovica reeervnemu zaklada, polovica pa razpoložnemu zakladu. Prvo polovico sme občni zbor dcločiti tudi za ustanovitev posebnih rezerv, na primer za pokritje eventuvalnih izgub, za obnovitev inventarja, za zagotovitev 5°/o dividende v slučaju, Če čisti dobiček ne zadostuje. O porabi razpoložnega zakladu odloča na-čelstvo. Ta zaklad naj se porabi zlasti za dobrodelne in sploh koristne namene. Opravilni deleži se ne obrestujejo in ne nosijo nikake dividende.« Ta določba je nekaj nečuvenega. § 5. zadružnega določa, da mora zadružna pogodba obsegati določbo o razdelitvi dobička in izgube med posamične zadružnike. S tem je rečeno, da morajo zadružniki dobiti ves čisti dobiček. Sicer ni dvoma, da je pri posojilnici dovoljevanje kredita glavna stvar, čisti dobiček pa je lahko čisto podrejenega pomena, ali zakon je zadrugam z ozirom na preetost, ki jo vživajo, dal naročilo, se tesno držati v § 1. zadružnega zakona imenovanih namenov in v tem okviru je prostora samo za gospodarsko pospeševanje lastnih članov. Celo podpiranje občekoristnih naprav je izključeno. Zakaj tako? Z Dolenjskega, 1. maja. n. Bilo je treba v tem gospodarstvu raznega orodja in obleke. Začelo se je diferenciranje dela, rokodelci so nastali na kmetiji. Vsaka grajščina (Lehenhof-Frohnhof) jih je vzgajala in imela. Ti so se tudi nastanili na kmetijskih domovih, dasi se je reklo, da je kmet sam svoj rokodelec. „Der Bauer bringt sich selbst fertig." Rokodelec se je sčasoma nastanil okolo škofovih domov, samostanov, okoli romarskih cerkva. Nastala so mesta. Z rokodelcem nastopil je v tem kmetskem gospodarstva nov človek, kojega neposredno ne živi kmetovanja, ki živi o izmenjanju svojih izdelkov s produkti kmetije. Glavna misel tega mestnega gospodarenja je posebno obrtno delo za. potrebe drugih zlasti kmetov ter izmenjava izdelkov za izdelke kmetije, da si s tem pridobi potrebni živež in drugo. Ti prvi meščani niso visoko letali. Le toliko so delali, da so izhajali, in dobili kar je za življenje potrebno. Potrebe, da se kaj več Čez to mero pridobe, niso poznali. Kar so pa več pridobili, dali so cerkvi, da si pridobe tako zveličanja, dali so za uboge, katerih je dosti bilo, za zgradbo cerkva in še za dragocenosti v pohištvu. Tem ljudem se pridruži trgovec. Kmalu za rokodelcem stopi ta pijonir naše kulture na plan. Tudi ta ne išče profitov. On je zalagatelj raznih stvari, ki jih shranja in sortira. Le tuji elementi so brezob-zirnejši. Ali velikih protitov ni pridobiti. NiČ cest, nevarno potovanje. Le v Ita- liji se že prej razvija trgovec, ki kaj več pridobiti hoče. Morje, sveto morje! Žid in Lah sta tudi mej Nemei in Slovani. Ali kar ti delavci kaj več pridobijo, ne obračajo v to, da še več pridobijo, ampak kupi se, če je mogoče — zemlja je tedaj že v močnih rokah, kaka grajščina, na kateri se pusti druge za-se delati. V teh časih se ustanovi rokodelska trgovska zadruga, ki varuje vsakemu mojstru gotov krog odjemalcev, katera ne pripušča, da kdo več pridobiva, kar rabi za svoje preživljenje. V teh časih je katoliški duhovnik — in posebno menih — glavni voditelj. Skozi njegove roke gre po večjem vse, kar imata tlakar in meščan razven za golo življenje potrebnega. Kat. hierarhija se razvije do gorostasne mogočnosti. Ona se polasti skoraj polovice zemlje, ona zbira bogastva iz dela tla-karjev ter meščanov, kapitalije, vrednosti v velikih posestvih, fondih. Ona organizuje finančni sistem, kakor nobena država ne. Desetine zbira, odpustke prodaja, testamente dela, Petrov novcič pobira. „Camera apostolica mater pecu-niarum". Ona je zbirala gotova bogastva (Barvermbgen). V naturalijab se ni mogel plačevati v Rim cerkveni davek. Inocencij HL (1198—1216) je razvil v velikem slogu ta cerkveni finančni sistem. Od tega časa nastopi občni cerkveni davek in stopi v ozadje patrimo-nialni davek grajščakov. Koncem srednjega veka — 15—16 stoletja vodi ta papežev tinančni sistem do revolucije, do nastopa luteranizma. Papcštvo je s tem pospeševalo spremembo večjih dohodkov v denar. Ta sistem je tudi centraliziral sprejemanje davkov in s tem pripomogel do denarnega gospodarstva, ki je potem nastalo na mesto naturalnega prejšnje kmetije in prvega meščanskega gospodarstva. Po vsem svetu se ni dalo napraviti papeževih kast in kleti. Honorij III je dal leta 1217 madjarskim škofom ukaz: ut vi-cesimam tideliter redigant in pecuniam. To zbiranje denarja zovejo socijalisti akumulacijo premoženj. Papeštvo in drugo kat. duhovstvo je to razumelo tako dobro, kakor laški in drugi Židje. Saj so bili papeževi posredovatelji v tej akumulaciji denarja laški Lombardi in Židje. Papeštvo je dobivalo in zbiralo velikanske svote. Zraven njega so zbirali kat. viteški redi taka premoženja. Po vsej Evropi so bili, imeli najlepša posestva in tisoče tlakarjev ter davke pobirali na kmetih in v mestih. Ti vitezi so bili jako dobri trgovci. Namen njihove ustanovitve je bil boj proti nevernikom. Kupovali so od kraljev cele dežele. Le nekateri francoski kralji so se smeli meriti glede finančne moči s temi vitezi. Zbiratelji premoženja v denarju bili so tudi kralji ter veliki grajščaki ter samostani. V mestih je bilo sčasom nekaj tega zbiranja. V mestih so živeli grajščaki, na katerih posestvih so mesta nastala. Razne davke so pobirali. Prodajali zemljišča in stavbišča drago. Mesta so bila obdana zaradi varnosti z zidovi; malo prostora je bilo v njih. Ti patriciji so imeli vsakovrstne prodajalne ali jih dajali v najem. Papeži, Škoti, samostanski opatje so imeli posvetne ljudi v službi, tako večji grajščaki, ki so oskrbovali njih dohodke. Ti so svoje gospodarje goljufali, goljufali davkoplačevalce ter si pridobili premoženja. V najem so ti ljudje jemali davke in desetine. Treba je bilo gotovega denarja v vednih bojih cesarjev za rimsko cesarstvo in posebno za križarske vojne, v katerih je zaplelo papeštvo vso osrednjo in južno Evropo. Fnžinarstvo se je razvijalo. Meščani, grajščaki, duhovniki so imeli svoje deleže pri fužinah za zlato in srebro. V križarskih vojnah se je spravljalo v denar, kar se je moglo. Našli so se ljudje, ki so ga imeli in ž njim ceno kupovali, ali denar dajali proti zastavi zemljišč. Posebno dobro so tržili v križarskih vojnah laški Lombardi in Zidje. Slednji so že od nekdaj bili na trgovino vezani, ker niso smeli imeti zemljišča v lasti. Bankirji so nastali. Papeštvo jih je imelo v vseh deželah. Začetkoma so le hranili denar in vrednosti ter denar Povest izgubljene duše. Temna noč je padla na zemljo. Dež je lil curkoma. Življenje po ulicah postaja vedno manje in tišje. Le tupatam hiti kak človek po mestu skrbno zavit v svoj plašč. V predmestju je Še nekaj življenja, delavci in delavke hite od dela. Nizke koče so njih domovanje. V zaduhli beznici predmestne gostilne je sedel kakor po navadi Mirko Sever. Ni se menil za ostale pivce. Zamišljen na komolce oprt zre predse. Globoko udrte oči mu krožijo brezizrazno okoli, dolgi lasje mu vise razpršeni po glavi. Upala lica pričajo o bedi. Skrajno je zanemarjen. Tesno je l»vit v brezbarven raztrgan havelok. Zdajinzdaj pogleda po sobi, potem izprame svoj kozarec in zopet premišlja. Ostali pivci postajajo vedno bolj fUsni. Hripavo kriče in se rež«. Sami delavti so, svoj Uden- ski zaslužek zapravijo v soboto, potem pa cele dneve in tedne stradajo. V pijači si iščejo iz resignacije tešila, dokler se ne uničijo. To vedo, a jih ne straši, saj kaj naj jim še donese življenje, kakor boj za obstanek, stradanje, bedo? Tudi danes je sobota. Vse svoje napore, ves svoj znoj pozabijo za par trenotkov. V sobo pride mlada natakarica. Kosmate opazke in dovtipi se zbirajo na njen račun. Tudi mladi Sever se ozre nanjo. Zasmili se mu ubogo dekle, ki je izpostavljeno nečlovečnosti življenja, ki se igra z njeno mladostjo in njeno lepoto. Hitro izprazni svojo četrtinko, pokliče natakarico k sebi in si naroči novega vina. Ko ga ta donese, jame se z njo pogovarjati o vsem mogočem. Gostje bo se čudili, da je vendar enkrat ta vedno molčeči pijaneo slednjič jel govoriti. Nekaj časa so ju poslušali, potem so ju pa pustili . . . Severju se je dopadala ta deklica Vprašal jo je: »Kako ste vendar zašli v ta brlog?« Odvrne mu: »Izstopila sem iz svoje prejšnje službe, druge nisem dobila. Doma imam bolno mater, pomagati ji moram. Prevzela sem to službo, da morem sebe in svojo mater pošteno preživeti«. Sever se na ves glas zasmeje. Ona ga začudeno pogleda. »Zakaj se smejite?« »Rekli ste, da morate živeti pošteno! Haha! Pošteno! Poglejte me! Jaz sem hotel in sem živel pošteno! A kaj sem! Berač! Hrepenel sem po lepem in poštenem! A, kaj je danes lepega, poštenega? Vse je krinka, lepa krinka, spodaj pa blato. Vse živ-jenje je pobeljen grob, poln smradu in gnilobe. In takrat sem postal tudi jaz lopov!« Ona mu preplašeno odgovori: »Ne razumem Vas!« »O, dekle, razumelo me boš še!« Od bližnje mize zavpije hripav glas: »Natakarica, vina!« Ona pa odhiti od Severja. On pa aedi še dolgo časa pri svojem vinu. To dekle mu je zopet poklicalo v dušo njegovo življenje. Kakor temna senca je vse beialo mimo njega. Poln idealov je bil dijak Mirko Sever Vse kar je videl na svetu, zdelo se mu je lepo in pošteno. Bil je dober dijak. Vsi tovariši so ga imeli radi in ga spoštovali. Mirno je bilo njegovo življenje. Boja ni poznal. Pošteno živ ljenje je bilo vrhunec njegovih teženj. A hipno je padla na njegovo dušo nesreča. Nenadno, sam se ni niti zavedel, ležal je strt, uničen na tleb. Kakor podere nakratni strel na tla čilega jelena, padel je tudi on . . . Seznanil seje z mlado gospico .. . V istem hipu je občutil do nje tiho nagnjenje. Ni še poznal dosedaj tega čuta. Nekaj novega je prišlo v njegovo življenje. Prej vesel družabnik, postal je sedaj tih, sam. Sam ni vedel, kaj se godi ž njim. Zdelo se mu je le to, da se mora sedaj zgoditi v njegovem življenju sprememba, ki ga bo ali osrečila ali uničila. Strah ga je postalo prihod -njosti. Lepa svetla mu je bila prej bodočnost. Življenje mu je bilo dan veselja in sreče. A naenkrat mu je izginila vsa ta iluzija. Temna strašna je ležala pred njim bodočnost, polna skrbi, polna boja. Odkril ji je svojo ljubezen, pošteno ljubezen. Ona pa se mu je nasmehnila in zaniČljivo rekla: »Norec!« Sever pa se je obrnil in odšel. Bil je kot uničen, nobenega veselja ni imel več. Pasti pa ni hotel. Zbral je vse svoje moči, živeti je hotel. In kakor prej še nikdar, vzbudilo se je v njegovi duši nepremično hrepenenje po življenju. Ni hotel postati žrtev nesrečne ljubezni. Toda zaman! Nič več ni imel miru, kakor fu-rija so ga preganjale misli: Kaj hočeš? Nikdar več ne vstaneš! Pri vsakem delu so se razblinjale njegove misli v nič . , . Svojih misli ni mogel več zbrati. Kako je hrepenel po svojem prejšnjem življenju. A vrniti se ni hotelo. In obupal je nad vsem. Izgubil je slednjo moč, izgubil svojo energijo. Nobenega dela se ni mogel lotiti. Hotel se je razvedriti. Jel je zopet zahajati v družbo. A dolgo ni vzdržal. Prejšnji prijatelji mu niso več ugajali. Iskal si je nove družbe. Nekega večera sreča mlado damo. Začetkoma se ni menil zanjo. Odslej ■ menjavali, pozneje pa bili veliki trgovci z denarjem, ki so odvzeli fevdalni gospodi, posebno pa papeŽtvu dosti premoženja. Papeštvo je te trgovce tudi pooblastilo, da iztirjajo njegove dohodke. „Campsores camerae apostolicae." Ti večji trgovci jemljejo v najem vsakovrstne dohodarine feudalne gospode ter to gospodo skubijo. Ti ljudje nimajo pojma o vrednosti denarja. A vse hočejo imeti, kakor bogataši meščani. V mestih se namreč sčasoma razvija večja obrt, trgovina in ž njima udobnejše razkošnejše življenje. Razne vojske, zlasti križarske privajajo ljudi v razne kraje. V Italiji je že par sto let prej, kakor pri nas in na Nemškem razvito gospodarstvo, ki goni trgovca obrtnika za večjimi profiti, meščana do tega, da se z denarjem denar zasluži. Fevdalni gospod plača vse drago da le dobi, samostanski opat kupi za delo [tisoč tlakarjev redko kožuhovino, svilo ali žamet. Svet se je po križarskih vojnah odprl, ljudje so Šli v boj za Jeruzalem, da si pridobijo v Aziji bogate kolonije. Italijani posebno so izkoriščali te tuje svetove, ropali iste ter spravljali ljudi kot sužnje na evropejski trg. Velikanske dohodke so imeli. Delo meščanstva se razvija, diferencira. Zadruge rokodelcev, meščanov pokajo, individualizem hoče svoj prostor. Vec denarja — ž njim se vse kupi — je poželjenje vseh. In v mestih so patriciji, ki še imajo mestno zemljo v rokah in rente od nje. Ti se udeležujejo kupčij druzih. Trgovske družbe nastajajo, ki po vsem svetu po zaslužkih iščejo. In kolonije se v druzih svetovih dobivajo, grozno izro-pajo. Ropanje ladij ali trgovstva ni kažnjivo. Proti nadškofu Kohnu. Že cele tedne straši vso javnost takozvana x>Rectus«-afera, v kateri se tako osvetljuje vsemogočnost cerkve v klerikalni državi, kakršna je Avstrija. V zadnji seji državnega zbora je prišla ta afera v javno razpravo. Sprožil je zadevo poslanec dr. Stranskv, ki je navedel marsikaj značilnega iz kraljestva nadškofa dr. Ko h na. Ta Kristusov apostelj ne pozna lepše zabave, kakor se to« žariti z malimi posestniki in s svojim podrejenim duhovništvom. V svoji brezmerni skoposti in brezsrč-nosti je dal v najem celo listje, gobe in jagode v svojih gozdovih. Svoje podrejene duhovnike preganja in šikanira na vse načine, posebno ako so češki rodoljubi. O njegovi maščevalnosti najbolj priča njegovo samovoljno postopanje zoper duhovnika Očašeka in Hoferja. Interpelant je zahteval, naj vlada ta slučaj strogo preišče ter izroči akte državnemu pravdništvu, da začne nadškofa kazensko zasledovati. Vladni zastopnik, sekcijski načelnik dr. Neubauer je priznal, da je način, kako je prišel nadškof do brzojavnega rokopisa, kazniv za urad- nika ter se bo postopalo proti istemu zaradi kršitve uradne dolžnosti. Posl. duhovnik dr. Sohei-cher je razpravljal o nevolji duhov-ništva pod nadškofom dr. Kohnom. Duhovniki so pretrpeli že veliko krivic »Ako bi Itveličar prišel zopet na svet, bi bilo prvo, kar bi storil, da bi zgrabil vrv ter izgnal iz cerkve marsikoga, ki ne spada v njo.« Da si je upal nadškof po nedolžnem zapreti kaplana Očašeka, to dokazuje, da je v olomuški nadškoliji pravica že davno šla spat. Državni zbor mora ta slučaj obsoditi. »Obžalujemo, kar se je zgodilo ter izrekamo nad nadškofom svojo obsodbo.« Posl. Sohuhmeier je navajal razne tožbe, ki jih je že imel dr. Kohn. Enkrat je bil obsojen na 90 K sodnih stroškov ter se je pustil rubiti. Plačal je šale potem, ko je prišla sodna komisija na njegovo posestvo. Nadškof je celo odpovedal plačati 816 K cerkvenega prispevka, dasi ima 1,600000 K letnih dohodkov. Posl. Eldersch: »Umazanec!« — Posl. Iro: »Morebiti mora zdrževati mnogo otrok.« — Posl. Schalk: »Mnogobrojno družino!«— Posl. Schuhmaier: »Ofi-cialno se o tem nič ne ve. Mož, ki zna tako varčevati, kakor nadškof, ni ravno natančen s svojimi državljanskimi dolžnostmi. Dohodnino je tako smešno malo napovedal, da mu je davčna oblast vrnila napovedno polo z opazko, naj resnično napove. Vkljub svojemu bogastvu pa je tako brezsrčen, da pusti celo starčke in matere-dojilke zapreti, ako jih zasači v svojih gozdovih pri pobiranju dračja.« Govornik je zaključil svoja izvajanja z zahtevo: Ločitev cerkve od države. Napad v Solunju. Sedaj šele se je izvedelo, zakaj so dohajala o atentatu v Solunju tako nejasna poročila. Brzojav je bil razdejan. Razun otomanske banke je bila razdjana tudi nasprotna metilinska banka, nadalje klub tujcev, kjer je bil ravno ta čas tudi nemški konzul, ki je ranjen, nadalje mestni restavrant in še nad 40 drugih poslopij. Orožniki in policaji so preganjali napadalce ter se je razvil po celem mestu boj. Puške so pokale do polnoči. Seveda je vsaka trgovina in vsak promet ustavljen. Tudi na turško glavno pošto se je izvršil napad, ki pa ni napravil dosti škode. V nemškem klubu so bile tri osebe ranjene, ena po ubita. Na nemško šolo se je streljalo z bombami. — Avstrijska eskadra v Smirni je dobila ukaz, odpluti v Solunj. Ladje »Habs-burg«, »Wien« in »Magnet« so že dospele v Solunj pod poveljstvom kontreadmirala Kneisslerja. Istotako ladja »Budapest«. Ruski poslanik je izročil sultanu nekak ultimatum, v katerem se grozi, da bo A vs tri j a izkrcala svojo mornarico v Solunju ter zasedla »Novi bazar«. Množica v Solunju je baje linčala nekatere napadalce z dinamitom. Po drugih virih so upri zorili Turki strašno klanje med Bolgari, več sto oseb je mrtvih. — Albanci v Ištipu so izdali po celi deželi sledečo proklamacijo: »Cujte vsa mesta in vsi kraji! Ljudski sklep pravi, da morate biti vsi pripravljeni na vojsko. Ko bodo izklioatelji se drugič oglasili, prihitite vsi od 17. do 70. leta skupaj. Vsi pridite pod zastave, ki so že pripravljene. Vsaka krvna osveta med vami se tedaj odpusti. Vseh 7 kraljev (velesile) se je združilo proti nam, toda mi nočemo ničesar o njih vedeti, četudi bi jih ne bilo samo sedem, temuČ sedem -desetkrat sedem.« Kakor vse kaže, je odločitev sedaj pač neizogibna. Turška vlada se je končno le odločila ter proglasila v Solunju naglo sodbo. Predsednik temu sodišču je bivši vali Edip paša. Politične vesti. — V kvotno deputacijo so izvoljeni iz državne zbornice sledeči člani: vitez Abrahamowicz, Baumgartner, dr. Fiedler, vit. Jaworski, Kaiser, dr. Kram af , dr. Menger, baron Schwegel, Povše in grof Zedtwitz. — O reformi tiskovnega zakona. Nižjeavstrijska odvetniška zborniea vloži poslanski zbornici petioijo za spremembo vladnega načrta o reformi tiskovnega zakona. Predlagane spremembe se tičejo sprejemanja poprav* kov in odprave porotnega sodišča v tiskovnih pravdah. — Italijanska pravna akademija v Inomostu. Na inomoški univerzi sta začela italijansko predavanje su-plent Zaneti in profesor Loren-zoni. Ker so nemški dijaki vsled tega grozili z demonstracijami, jih je rektor zagotovil, da je Lorenzoni-jevo habilitiranje zadnje, ker se itak ustanovi lastna italijanska pravna akademija, vsled Česar bo nemški značaj vseušilišču najbolje varovan. Ako bi se taki akademiji delala v Inomostu nasprotja, ustanovi se ali v Gradcu ali na Dunaju. — Zoper nadškofa dr. K o h n a. Češki listi prinašajo javno pismo moravskih duhovnikov na kardinala, v katerem pismu se opozarja, da je dr. Kohn skušal dominikanskega duhovnika Strnada zavesti, da bi izdal spovedno tajnost glede kaplana Hoferja. V pismu se zahteva preiskava zoper nadškofa. — Nemški cesar je prišel s princema Viljemom in Eitel-Frideri kom v soboto v Rim ter bil na kolodvoru prisrčno sprejet po kralju Jin princih. ga je Brečavala vsak dan. Ko gre nekega dne zopet za njo, ji pade iz rok rokavica. On se naglo skloni in ji jo pobere. Predstavi se ji in jo spremlja. Odslej jo spremlja vsak večer .. . Bila je videti jako pretkana ženska . . . In v tem času polastila se je Preverja nepremična strast. Ni se mogel premagovati . . . Tudi ona je govorila včasih jako dvoumno. . . . Slednjič zve Sever, da ta ženska ni nič prida . . . Boj z ideali, kolikor jih je še imel sedaj, je prenehal. Podlegel je. In jel je padati. Strast se ga je popolnem polastila. Izstopil je iz šole in vstopil v pisarno kot pisar. Edino sladkost življenja je videl v uživanju. Ves svoj zaslužek je zapravil s to vlačugo. Pozno ponoči sta se klatila po ulicah in najnesramnejših bez nioah. Mislil ni ničesar več. Zdelo se mu je življenje le kot sen. Življenje ni hotelo njegove poštenosti. Postal je lopov. Ko je sedel v pisarni in pisal, vrnil so mu je včasi v dušo kak spomin. VČasi je sklenil zopet postati pošten. Delal si je trdne sklepe in na- črte o novi bodočnosti. A ni imel več moči. Pred pisarno ga je Čakala njegova »ljubica«. In zopet so izginili vsi naklepi lepi načrti. Z vso silo je skušal za-treti spomine. A ni se mu posrečilo. Kakor žarek je včasih šinilo mu v dušo novo življenje. Druzega ni več mogel, proklinjat je sebe, svoje življenje, svojo usodo, proklinjal je vse. Kakor blazen je divjal okrog. Bil je prepričan, da je izgubljen. Uporabiti je hotel še te dni svojega življenja. Živel je naprej; tako kakor je pričel, hotel je tudi končati! In tega konca se ni bal! Njegova narava ni mogla prenesti tega življenja. Zbolel je. Dolgo časa je ležal v bolnici . . . Ko je ozdravel, ni hotel stopiti več v službo, dovolj mu je bilo vsega. Svoje prejšnje »ljubice« ni videl več! NoČ in dan je popival okrog . . . Zmanjkalo mu je denarjev. Druzega mu ni kazalo, jel je beračiti. Kar je podnevi priberačil, to je ponoči zapil. Bil je prepričan, da ne more več živeti. Bal se je le samo svojih spominov . . . In danes so se mu zopet vsilili v dušo spomini. Kakor še nikdar, je videl danes svoje življenje. Plačal je in odšel . . . Dež je prenehal. Ulice so bile popolnoma prazne. Nekaj časa blodi okoli po mestu. Dovolj se mu je zdelo vsega! Konec mora priti. Kaj ga še čaka, beda, nesreča! Dovolj je že prestal. Več ne more. Kaj išče ie pravzaprav na svetu. Mogoče še tega, da bo umiral na cesti kakor pes? Ne! Hrepenenje po smrti se mu je porodilo v duši. Zakaj ni že umrl v bolnici ? Hitel je po mestu naprej. Ko pride na most, obstoji. Ozre se navzdol. Mogočno se vali valovje naprej . . . Tako skrivnostno šepeta, tako vabi ... K počitku, miru . . . Tu ni viharjev življenja ... le mirno šuštenje . . . Sever ne pomišlja . . . dvigne se preko ročaja in izgine v temnem valovju .. . Drugo jutro so našli ribiči v reki utopljenom. V. J. — Odstop srbskega naučnega ministra. Minister Lazarević je odstopil. Na njegovo mesto je ime novan senator Živanović iz liberalne stranke. — Penzijsko zavarovanje saseb-nih uradnikov. Vlada je spremenila tozadevni načrt sooialno-političnega odseka v toliko, da se ustanovi centralni zavod ter se začne zavarovalna obveznost že pri dohodkih 600 K, ne pa šele pri 900 K. Obvezani se razdele v šest razredov. — Grof Lambsdorff je zahteval v imenu ruske vlade pri sultanu, naj se kompromitirani albanski glavarji pozaprejo ter se začno nemirna plemena razoroževati. I f Simon Rutar I Danes zjutraj našli so profesorja Simona Rutarja stanujočega v Media-tovi hiši na Dnnajski cesti št. 19 med vratmi njegovega stanovanja mrtvega. Na lice mesta došla policijska komisija je konštatovala, da je prof. Rutar umrl vsled opeki in; ki jih je imel na prsih, na hrbtu, na obeh rokah, na trebuhu in na stegnih. Koža je vsa ožgana in se lupi od života. Truplo so našli mej vratmi na nekem zaboju, in so bila zunanja vrata krvava, na tleh pred vratmi so ležali ožgani kosci srajce. Tla na hodniku so bila tudi krvava in je sled peljala na stranišče, kjer so se spet našli kosci srajce. Na deski pri kloseti je stal svečnik, v katerem je bila sveča dogorela. Črevlji so ležali na tleh. Ker je bila postelja odgrnjena in že rabljena in sta ležala suknjič in telovnik Rutarjev na stolu, se sklepa, da je šel prof. Rutar prišedši okoli 10. ure vzečer domov z gorečo svečo na stranišče in jo postavil menda priblizo poleg sebe tako, da se mu je vnela srajca in začela goreti. Rutar je sicer obleko strgal raz sebe in tekel v stanovanje, ali vsled prevelikih bolečin so ga zapustile moči, in se je mej vratmi zgrudil na tam se nahajajoči zaboj in umrl. Na pomoč klicati ga ni nihče slišal. Truplo so prenesli v mrtvašnico k sv. Krištofu. Pogreb bode jutri. Tako tragično se je končalo življenje polno neutrudnega dela. Prof. Rutar je bil rojen v Krnu na Tolminskem in je dosegel starost 52 let. Po zvršenih vseuciliških študijah je bil najprej suplent v Gorici, potem pa več let profesor v Kotoru in v Spletu. L. 1881. je prišel v Ljubljano in bil najprej profesor na realki, od 1. 1890. pa na II. gimnaziji. Rutar je bil blaga duša, da malo tacih. Svoj slovenski narod je ljubil z mladeniško navdušenostjo in ves svoj prosti Čas posvetil raziskovanju slovenske zgodovine. Rutar je priobčil celo vrsto temeljitih zgodovinskih razprav, največ v slovenskem, deloma tudi v nemškem jeziku. Tudi našemu listu je bil zvest sotrudnik in spisal za naš list na stotine notic, ter mnogo listkov in člankov. Za inja leta je hudo bolehal in so zdravniki bili mnenja, da so dnovi njegovega življenja šteti. Tragična smrt prof. Rutarja je v vseh krogih obudila najiskrenejše sočutje. Bodi značajnom u rodoljubu in vele-zaslužnemu književniku časten spomin. Dnevne vesti. V Ljubljani. 4. maja. — Občinski svet ljubljanski ima v torek 5 maja ob šestih pop. sejo. Na dnevnem redu so med drugimi naslednje točke: Personalnega in pravnega odseka poročilo o izidu letošnjih dopolnilnih volitev v občinski svet; volitev podžupana; volitev osmero stalnih odsekov; dopolnilne volitve v klavnično ravnateljstvo; direktorij mestnega užitnin-skega zakupa; direktorij mestne elek trarne; kanalizačni, regulačni in pokopališki odsek; naborno komisijo; komisijo za od merjenje vojaške takse; disciplinarno komisijo; upravni odbor mestne hranilnice; o poročilu mestne hranilnice ljubljanske glede odobritve nekaterih dovoljenih posojil po 4V a°/#; o prošnji hišne posestnice Josipine bo ve bo a« rf)S V to Ž« ob na i» od K> ti ra ni v< i* m s! P1 il ui h n V n P ii d i i 2 il n v d 2 C 1 i t i 1 Ronerjeve za oprostitev vkupne z*, stavne pravice glede 3*/9 državnega posojila; o prošnji Ivana Hypsoherja za zagotovilo sprejema v domovinsko zvezo mestne občine; o prošnji LovE^jj renca Keržeta za zemljeknjižni izbrii služnosti za kopanje ilovice; o žu. panovem dopisu v zadevi odkupa Perdanovim dedičem lastnega sveta ob Domobranski cesti; o prošnji Matevža Šokliča, da bi se mu do pre-klicati pustil v najemu oni svet, kateri mora povodom stavbe nove hiše na trgu pred konjušnico odstopiti v regulačne namene; o prošnji odbora društvene godbe za podporo; o škon-traciji mestne blagajne dne 24. marca t. 1.; o dopisu »Trgovske in obrtne zbornice v zadevi potrebnega razširjenja njenega stanovanja; o ponudbi družbe sv. Cirila in Metoda, da bi mesto odkupilo knjižnico iz zapuščine dekana Ivana Vesela; o parcelaciji sveta »Slovenskega delavskega stavbnega društva« poleg Kolezije; o odplačilu stavbni družbi »Union na Dunaju za poprave v topničarski vojašnici; o parcelaciji mestnega sveta za poslopjem ljubljanskega jahalnega društva v Levstikovih ulicah; o urav navi Miklošičeve ceste ob frančiškanski cerkvi; o razdelitvi na stavbišča onega sveta, kar ga mestni občini preostane od del Cottovkinega posestva ob Po-ljanski cesti; o prošnji podružnice »Ljubljana« splošnega avstrijskega farmacevtiškega društva« za uatano-novitev dveh novih lekarnic v Ljubljani; o delovanju ljubljanskega »prostovoljnega gasilnega društva« in re-silne postaje v L četrtletju 1903; o oddaji izpraznjevanja grebeničnih jam v topničarski vojašnici za leti 1903 in 1904. Šolskega odseka poročilo o ustanovitvi nove mestne slovenske dekliške osemrazredne ljudske šole. Direktorija mestne elektrarne poročilo o prošnji nekega uslužbenca za nagrado za izve^redno delo. Direktorija mestnega užitnin-skega zakupa: o prošnjah uslužbencev tega zakupa za izredne podpore; o vapehih užitninskega zakupa v leta 1902. Regulačnega odseka poročilo o ponudbi Ivana Grajžarja glede nakupa hiše št. 15 v Vegovih ulicah. — Iz deželne bolnice. Prejeli smo naslednji dopis: Castitemu uredništvu »Slov. Narodao tukaj Izvolite sprejeti resnici na ljubo sledeči popravek v prihodni list: Trditve, ki se nahajajo v dopisu v štev. 95 »Slovenskega Naroda« od dne 28. t. m. glede odškodnine za hrano bolnikom, ki vstopijo tekom dneva v bolnišnico niso resnične. Vsled pogodbe od leta 189t" štev. 8540 med deželo in redom, dobiva slednji za režijo za bolnika na medicinskem, kirurgičnem, drmato-logičnem in oftalmologičnem oddelku na dan po 24 vinarjev, za bolnika na opazovalnem oddelku po 40 vin., v porodnišnici in ginekologičnem oddelku pa po 30 vinarjev (§ 23 pogodbe). Ker se zapisujejo jedila in pijače magistraliter (§ 24. pogodbe dobiva red za hrano posameznega bolnika le toliko, koliko povžije in kar mu ordinirajo zdravniki. Tudi druge trditve glede ravna nja z mlekom in mesom so pretirane, ravno glede teh tvarin ni bilo dosihmal od strani bolnikov, kakor tudi od primarijev slišati pritožbe kar se je konstatiralo v konferenci primarijev dne 28. t. m. Prodajati pa ne sme red ničesar, le to sme do biti bolnik, kar mu zapisujejo zdrav niki. Vodstvo deželne bolnišnice v Ljub ljani dne 1. maja. Dr. K. vit. Bleivveis-Trsteniški. Na razpolaganje nam je bil dan naslednji prepis uradnega zapisnika Št. zap. 988/ex 1903. Zapisnik sestavljen dne 1. maja 1903, ko pride bolna reva Marija Strle, sedaj a* Bledu, pristojna v občini Bloke, v občinsko pisarno, ter prosi za podporo vsled starostne onemoglosti in bolezni. Na njeno prošnjo glede podpore ji navzoči gospod župan z Bleda Jakob Petemel naroča, da naj bi šla Strle v deželno bolnišnico • Ljubljano. Na to pa pravi Marija Strle, da rajši umrje, kakor pa da bi šla še enkrat v to bolnišnico kjer je bivala štiri tedne in iz katere je takole na pol živa prišla vun dne 6. marca tega leta. Na vprašanje župana, zakaj da je Strle tako slabotna iz deželne bolnišnice odšla, pravi ona sledeče: Hrana je bila zelo slaba in še ta Ledno mrzla tako da Strle to kot kolna ni mogla zavživati. Izjavi pa, fia ona kot beračioa kadar gre po tisah na kmetih, povsod dobi boljša Jedila čeprav le to pri mizi drugim ■ stane, kakor pa v deželni bolnišnici h Ljubljani. I Za resničnost te izjave: ■Županstvo na Bledu dne 1. maja 1903. Papan: Jakob Peternel, m. p.; I^pisnikar: Draejotin Repe, m. p. ■občinski tajnik; -j- za Marijo Strle, I Repe 1 Komentara tema dvema listi-■nama ni treba pisati. Posebno izlaza vboge reve, ki živi od miloščine, Ii odpadkov, govori cele knjige. ■Ozreti pa se moramo nekoliko na ■Slovenca«. »Slovenec«, ki je naša l-azkritja o razmerah v deželni bol-I-:ci z navidezno sveto ogorčenostjo Ive? čas proglašal kot neresnična in le celo poudarjal, da so usmiljenke ■naravnost od Boga poslane v po Ltrežbo in Itolažbo ubogih bolnikov, Ipriznava sedaj naenkrat — če tudi [indirektno — da so naša izvajanja [utemeljena ter kliče na pomoč de-helno vlado, ki naj skupno z dežel-|nim odborom uvede disciplinarno Ipreiskavo proti vodstvu d eželne bol-Inice, češ, da ali slabo nadzoruje ali |pa je nezmožno. To je zlobna per-ki so jo zmožni pač le ožlin-Idrani in radi častikraje in obreko-Ikovanja že tolikokrat kaznovani go-Ispodje okoli »Slovenca«. »Slovenec« [dobro ve, da vodstvo ni odgovorno lz& razmere, ki obstoje že desetletja in ki so enako obstojale v stari bol niči, kakor obstoje v novi, on dobro ve, da je vzrok teh razmer edino le dosedanja pogodba, s katero je v deželnih dobrodelnih zavodih izročena skoraj vse — izvzemši zdravniškega oskrbovanja bolnikov — v oskrbo redu usmiljenih sester in dobro znano je, da se ni nikdo bolj trudil odpraviti in urediti te razmere, kakor ravno sesanji prezaslu-ženi vodja, primarij dr. Karol vitez 31eiweis - Trsteniški. Ko se je svoj čas trudil v deželnem zboru, urediti razmere v deželni bolnici, da bi ta ne bila uzorna le v zdravniškem oskrbovanju bolnikov, temveč tudi v ksakem drugem oziru, metali ste kamenje nanj, češ, da nastopa proti veri, ker je hotel, da se napove dosedanja pogodba z redom usmiljenih sester in uvede lastna režija in sedaj Daj je on odgovoren za razmere, ki ste jih vi tako trdovratno zagovarjali in branili? Kdo pa je odgovoren za že ožigosane skandalozne razmere v hiralnici sv. Jožefa, za razmere, ki daleč nadkrilju-jejo one v deželni bolnici? In hiralnica je zavod, ki je privatna last reda usmiljenih sester in ki ga ta tudi vodi! Tudi mi smo za to, da se razmere v naših dobrodelnih zavodih strogo preiščejo, in da se vendar že enkrat sanirajo, a dotična komisija naj prične v hiralnici sv. Jožefa, s tem ji Sode delo znatno olajšano, kajti prepričala se bode takoj, kje da tiči vzrok, da bolniki v naših dobrodel aih zavodih niso in ne morejo biti zadovoljni. — »Slovenec« se je spravil tudi nad dr. Tavčarja. Na to mu "."."ramo povedati, da je dr. Tavčar kot deželni odbornik čisto neodvisen od odgovornega urednika »Sloven skega Naroda«. Kot urednik se dr. Tavčar čisto nič ne ozira na to, da je deželni odbornik, kakor se kot deželni odbornik čisto nič ne ozira na to, da je urednik. Zato kliče »Slovenec« čisto brezvspešno deželnega odbornika na pomoč proti odgovornemu uredniku. Kot urednik >e dr. Tavčar zaveda, daje kontrola nad vsemi javnimi zadevami prva naloga 7 s a k e g a lista. Če hoče 3 Slovenski Narod« to kontrolo izvrševati, potem mora odkrivati hibe in napake in mora priob-*evati od verodostojnih strani m u poslane pritožbe. Le na ta ftačin more vplivati, da se odstranijo Napake. Vsake pritožbe list seveda ne Biore preiskati, že ker na pr. v boljci nima prilike se sam prepričati, 1 tudi če je res kaka pritožba preti- rana — s katero besedo je pa priznano, da je pritožba v bistvu resnična in utemeljena — ni to nikaka škoda, saj je namen pritožbe, provzročiti preiskavo in s tem provzročiti, da se odpravijo de-janjski nedostatki. Namen naših notic in dopisov o deželni bolnici je bil, provzročiti preiskavo, ker je noto rično, da so v deželni bolnioi razmere, ki bi ne smele biti. Če je deželni odbor začel tako preiskavo, nas to le veseli. Prosimo pa, da naj se izvrši strogo in natančno in naj se ne zamečka po stari šabloni, nego naj se obelodani, kaj se je dognale, obelodani pa tudi, k a k 0 in po kaki preiskavi, po kakih poizvedbah in pričah se je našel dotični rezultat. V prvi vrsti je meril naš boj na izboljšanje hrane, a ne samo v bolnici, marveč tudi v hiralnici, kjer se celo izbljuva ne reči pomešajo zopet med jedi in dajo bolnikom. Pri hiralnici zamore samo vlada kaj storiti in zato poživljamo njo, naj tu vmes poseže. Kar se tiče hrane v bolnici, vemo iz zdravniških krogov, da bi bila hrana gotovo dosti boljša, če bi jo imela dežela v lastni režiji. In to je čisto naravno, ker je usmiljenkam predvsem za dobiček. To je splošno znana stvar, da zaslužijo usmiljenke v bolnici velike svote. Ko bi ne imele dobička, bi se bile že davno odpovedale. Tako pa vidimo, da se z vsemi silami trgajo za to, da ostane oskrbovanje hrane v njihovih rokah in z vsemi silami se branijo vsake vspešne in zanesljive kontrole. Usmiljenke pravijo, da za sedanje plačilo ne morejo dati boljše hrane. Če je to res, potem mora pač dežela več plačevati za hrano, ker dosedanja hrana absolutno ni primerna. Ali pa se je že kdaj poskusilo dobiti za ta denar boljšo hrano? Ne! V stari bolnici se je usmiljenkam za hrano dosti manj plačevalo, kakor se jim zdaj* morale so iz svojega skrbeti za razne reči, ki jih zdaj plačuje dežela, in še so imele lepe dobičke. Sedaj se plačuje za bolnika dosti več ko prej, sedaj plačuje dežela razsvetljavo in kurjavo in hrana je ravno tako slaba ko prej. Vsi merodajni krogi vedo, da bi se z lastno režijo razmere znatno izboljšale ali tisti nesrečni obziri na nedotakljive usmiljenke so vzrok, da se ta prememba ne izvede. Opetovano smo že rekli, da nimamo nič proti temu, če se usmiljenkam prepusti postrežba in če se jih za to delo primerno plača, ali glede hrane ne bo bolje, dokler se razmere korenito ne spremene, tem manj, ker je znano, da ima »die ehrwiirdige Schwester Oberin« Leopoldina Hoppe celo bolnico v žepu. Kar mi zahtevamo, se v bistvu popolnoma vjema s tem, kar je uvedeno v vojaških bolnicah in to je: 1. Dež. odbor naj natančno določi kakovost in množino reči, iz katerih se pripravlja hrana; 2. naj dajatev hrane razpiše konkurenčnim potom; dobile jo bodo tako usmiljenke, ker imajo svoje gospodarstvo in torej nihče ne more Ž njimi konkurirati. A z razpisanjem se zagotovi, da bo cena primerna; 3. dež. odbor naj poskrbi, da se vsak dan mleko, mast itd preišče in naj nastavi kontrolne organe, ki bodo nadzorovali delo v kuhinji; 4. vsak dan naj posebna komisija pregleda in pokusi pripravljene jedi in ta komisija naj bo odgovorna, če bi hrana ne bila predpisom primerna. Če bo take uredbe mogoče v vojaških bolnicah, kjer so se izvrstno obnesle, zakaj bi ne bile v deželni bolnici. Doslej ni bilo v de Ž. bolnici nikake kontrole in zato so umiljenke delale, kar so hotele. Temu se mora v okom priti na vsak način. Zdravniki ne morejo nič za te razmere, ker njim je resno nadziranje hrane nemogoče. Če naj zdravnik stoji v kuhinji, se ne more baviti z bolniki. To uvi-deva vsak, kdor ima kaj soli v glavi. Zato pa bolniki vendar ne smejo biti prikrajšani na hrani. Zboljšati položaj bolnikov to je namen nafte akcije, od tega namena ne odne- hamo. Ko bo končana preiskava deželnega odbora govorili bomo dalje. — Iz gornjegrajskega okraja se nam piše: Sobotni »Narod« nam je prinesel tudi nekaj novic iz našega okraja, tičočih se kne-zoškofa Bonaventura iz Ljubljane Kakor nas je dopis iz M. Nazareta razveselil, tako nas je ona vest o dovoljenju posojila 200.000 gld. ogorčila. O tej stvari bo res treba še govoriti, — temeljito govoriti. Treba bo pojasniti, kako pride naš okraj do tega, da se zaradi ne po trebnih, pogubnih, novih zavodov v Št. Vidu popolnoma opustoši in vremenskim nezgodam izpostavi. Treba bo povedati, da Bonaventura ni ve čen in da bo čez 60 let že lahko njegov tretji ali četrti naslednik dolg 200000 gld. plačeval in najbrž z nevoljo. Pojasniti bo treba, da grajščina Gornjigrad s časoma ne bo dajala nikakih dohodkov, ako se o. kr. uradi presele v Mozirje. Ravno tako gozdovi ne dajejo čistih dohodkov, čeprav se vsevprek seka, kajti po izjavi uslužbencev samih, ni od sku-pička za les treba knezoškofu nika-kega moŠnjička, ker sekanje in spravilo lesa stane toliko, kolikor Lah plača. Pogodba je za tuje čifute silno ugodna, za Bonaventurovo bi- aago pa nič vredna. Kje je tedaj garancija, da se bo na leto svota 12.000 do 15000 gld. vračala? Pod sedanjimi razmerami je gornjegrajska grajščina ne more dati. Škof še sedaj ne more delavcem sproti izplačevati krvavega zaslužka, kako ga bo po tem, ko bo moral vsak mesec šteti tisočak za obresti. To bo polom! In še tožbe — o katerih smo ravnokar slišali, bodo Bonaventuro tudi stale tisočake. Spravili bo se namreč štirje pohabljeni delavci skupaj, ki so delali v škofovih gozdih, ter se tam ponesrečili. Ti bodo — kakor se sliši — po nekem ljubljanskem od vetniku tožili knezoškofa za visoko odškodnino in to gotovo z uspehom. Pričakujemo v kratkem in z zani manjem temeljitih člankov o posojilu 200.000 gld. — V seji občinskega odbora občine Žilče nad Cerknico sta bila dne 28. aprila t. 1. izvoljena za častna občana c. kr. okr. glavar v Logatcu g. Kremenšek in gozdarski nadzornik turjaške grajščine g. S c h a n t a. — Umrla je na Dunaju v starosti 22 let gdč. Emica Krušič, hčerka računskega oficiala dunajskega mestnega knjigovodstva gosp. Vinka Krušiča. Naj v miru počiva! — Ženskega telovadnega društva javna telovadska skušnja, ki je bila včeraj dopoldne v sokolovi telovadnici v Narodnem domu, je jako lepo uspela. Natančnejše poročilo priobčimo jutri. — Postojnska čitalnica in telovadno društvo „Sokol" v Postojni nameravata dne 14. junija t. 1. skupno razviti, svoje zastave. Prihodnje dni razpošiljala se bodo vabila na slavna društva, različne korporacije itd., Če se nameravajo ista udeležiti slavnosti. Natančneji spored objavimo pozneje. — Slovensko učiteljsko društvo mm kočevski okraj zboruje 7. t. m. ob 10 uri dopoludne v Ribnici. Poleg običajnih točk je na dnevnem redu predavanje g. J. Z u -pančič-a o praktičnem poučevanju po formalnih stopnjah in o ustni meritvi in delitvi na nižji in srednji stopnji. P. n. gg. društveniki se tem potom uljudno vabijo k udeležbi. — Novo društvo. Državno namestništvo na Dunaju je odobrilo pravila novega društva, katero si snujejo slovenski in hrvatski dijaki vpodabljajoČih umetnosti. Društvu bode ime »Vesna«. V soboto, dne 9. t. m. bo ustanovni občni zbor, h kateremu so vabljeni vsi na Dunaju živeči dijaki slovenske in hrvatske narodnosti, kateri obiskujejo katero si bodi umetniško šolo. — Velika ljudska veselica dne 7. junija v Mariboru. Za veliko ljudsko veselico, katera se priredi le v prid družbe sv. Cirila in Metoda, se pripravljajo že tudi pevski zbori. Da bi bilo petje tem veličastneje, prosi odbor zunanje pevce, da bi se po možnosti pridružili pevskemu zboru, ki se vadi v to svrho ▼ Mariboru. Zunanji pevci ae naj urijo ▼ navedenih komadih že prej, da je mogočna skupna pevska vaja na dan pred veselico Pelo se bode: 1. »Nafte gore«, A. FOrster, Pesmarica I. del str. 142; 2. »Tri glav«, I. Aljaž II. del str. 35; 3. »Bratci veseli vsi«, »Ljubca povej povej« itd. Narodne pesmi harm Hubad;4.»V črnemgrabnu« (iz Rokovnjačev) z orkestrom. Številki 3 in 4 se bodeta pomnožili in razposlali vsem znanim pevcem in pevkam, če hočejo nastopiti še posamezni pevski zbori, naj blagovolijo to naznaniti odboru moške podruž niče. — Ogenj v Pollakov! tovarni. V noči od 2. na 3. t m. ob 2 uri nastal je v Pollakovi tovarni na sv. Petra cesti ogenj, ki je uničil šupo za čreslo in več vagonov čresla. Ogenj so prvi opazili policijski stražniki, ki so po St. Peterskem predmestju in po Poljanah patruljirali. Stražniki so poklicali hišnika Gregorja Zora, da je odprl tovarniška vrata, obvestili požarno brambo in vojaštvo. Požarna bramba, ki je bila s svojim načelnikom gosp. Ferd. Štriceljnom takoj na licu mesta, jc z velikim trudom in naporom ogenj omejila na šupo za Čreslo in rešila drugo tovarniško poslopje, ki stoji tik navedene šupe. Vojaštvo, policija in žandarmerija, ki je tudi došla na pogorišče, zastražili so tovarno in zaprli St. Petersko cesto, odkoder je požarna bramba iz hi d ran to v jemala vodo. Ogenj je nastal najbrže na ta način, da je prišel s čreslom v stroj, v katerem se melje čreslo kak kamenček, ki se je pri mlenju okresal in dal iskre od sebe, ki so čreslo zanetile. Ogenj je v čreslu tlel, dokler ni dobil duška in se razširil. Na prosto vdaril je približno na strehe in takoj vpepelil celo streho. Skoda se ceni na približno 40.000 kron. Pogorela šapa s čreslom vred je bila zavarovana pri banki „ Slavijiu. — Prijet slepar. Dne 30. aprila je prišel v Goldsteinovo prodajalnico Pod Trančo neki mlad čedno oblečen človek in se dal pokazati kukala. Izbral je dve kukali in prosil, da se mu jih da domov na izbero in je dobil kukali in odšel. Goldstein je zaman čakal, da mu bode neznanec vrnil kukali ali pa prinesel denar. Ker do včeraj zjutraj ni bilo neznanca nazaj v prodajalnico, je Goldstein stvar naznanil policiji, ki je dejanje takoj sumničila bivšega zavarovalnega agenta Franca Hauptmana, ki se je zadnji Čas klatil po mestu in je tega prijela in predstavila Goldsteincvi ženi, katera je bila kukali prodala, Franc Hauptman je bil tudi pravi slepar in je priznal, da je kukali prodal pri Moržnarjih. Mej tem je bi la policija še izvedela, da je Hauptman na isti način izvabil v Kobilčevi prodajalni na Mestnem trgu dežnik in solnčik in poskušal tudi klobučarja Ivana Sokliča opehariti za klobuk, pa se mu ni dal. Policija je Hauptmana izročila deželnemu sodišča. - Berači na cesti na Rožnik. Včeraj popoludne je bilo na cesti na Rožnik in na potih na Rožnik vse polno beračev in beračic, ki so na ves glas vpili in tožili svoje nadloge. Naj bi pristojna oblastva skrbela vendar za to, da bi ob ne del)ah po tej cesti in po teh potih patrulirali orožniki, da ne bode na poti na Rožnik toliko beračev, kakor na kaki božji poti. — Klasifikacija konj za II. in III. okraj se je vršila danes dopoldne. Izmed 193 konj je bilo 65 potrjenih za ježo, topniČarstvo in tren. — Na južnem kolodvoru najdene reči. V pretečenem tednu so bile na južnem kolodvoru sledeče reči najdene: 1 karton z man šetami in ovratniki in 2 telovnika. — Sod vina je padel v soboto zvečer na Dunajski mitnioi na levo nogo prostaku Ivanu Potočniku od 27 brambovskega peftpolka in mu jo pod kolenom zlomil. Pripeljal je bil na dvokolesnem vozu sod vina s 341 litri z južnega kolodvora in je pri mitnici zapeljal voz preveč na stran ceste tako, da je prišel voz v cestno strugo, se nagnil in je sod padel z voza njemu na nogo. Ponesrečenca so z rešilnim vozom prepeljali v vojaško bolnico. — Žepna tatvina. Mariji Tomčevi, posestnici v Streliških ulicah št. 10, je 1. t. m. ob 1/a8. uri zvečer ukradel neznan tat v šentpe terski cerkvi iz žepa denarnico, v kateri je imela okoli 14 kron denarja in dva zlata prstana. — Strela treščila je pri včerajšnji večerni nevihti v Gukov hlev in ga užgala. Ubila je tudi Žrebe v hlevu. — Pogreša se 12 let stara deklioa Ivana Pavftnerjeva, hči čevljarja Valentina Pavšnerja, stanuj o -čega v Velikih čolnarskih ulicah št. 8 Dne 29. aprila t 1. je odšla z doma in je do danes še niso našli. Imela je na sebi rujavo jopico, modro krilo, bel predpasnik in rudečo čepico. — Tatvine. Hlapcu M. Spenko na Dolenjski oesti št. 5 je bilo danes po noči iz hleva vkradena nikelnasta ura. — Likarici Ani Vodušek na Mariji Tereziji cesti je neznan tat vkradel iz sebe zlat prstan. — V Ameriko se je odpeljalo včeraj ponoči z južnega kolodvora 188 oseb. Policija je prijela na kolodvoru jed nega fanta, ki Še ni bil zadostil vojaški dolžnosti in jo je hotel popihati v Ameriko. — Najdeno. Na pokopališču je bil v soboto zvečer najden Črn svilnat dežnik. — Mesečni meteorologični pregled. Minoli mesec mali traven je bil zelo hladen in vetroven. — Opazovanja na toplomera dado povprek v Celsijevih stopnjah: Ob sedmih zjutraj 40°, ob dveh popoldne 111°, ob devetih zvečer 61, tako da znaša srednja zračna temperatura tega meseca 7 1°, za 2 6® pod normalom. — Opazovanja na tlakomeru dado 7301 mm kot srednji zračni tlak, za 5 9 mm pod normalom. — Mokrih dni je bilo 12; padavina dež in dvakrat sneg, znaša 1377 mm. — Med vetrovi je jugozahodni daleč presegal druge. * Najnovejše novice. I z vode so potegnili v Bachwitzu iz Saale 401etnega Mummerta, njegovo ženo, sina in hčer. OČe je bil skupaj zvezan s hčerjo, mati pa s sinom. Rodbina je izginila že pred dnevi iz Lipskega. — Mandat hrvatskega občinskega svetni ka Barčiča je sklenil občinski svet na Reki anulirati Župan je BarčiČa trikrat pozval, naj se odstrani od seje, a BarČič je izjavil, da se umakne le sili. Župan je vsled tega sejo zaključil. Hrvatje so priredili Barčiču prisrčne ovacije. — Tri obglavljene osebe so našli na nekem posestvu pri Florenci. Bil je to posestnik Ci-anferoni, njegova žena in nečakinja. — Spominsko ploščo Goetheju odkrijejo slovesno v Neapolju dne 6. t. m. v spomin pesnikovega bivanja v tem mestu. — Proti uredniku »Obzora«, profesorju Pasariću se je vršila v soboto sodna razprava. Razprava je bila tajna. Tožba po § 25 tiskovnega zakona se je ustavila ter so se akti izročili državnemu pravdništvu. — Grofa Lonyaya in soprogo je sprejel cesar v daljši avdijenci. — Rusa i car in carica sta odpotovala v Garskoje selo — 600 delavcev brez d e 1 a je vsled požara v Horici, kjer je popolnoma pogorela pietilnica tvrdke H i rs c h. Skoda znaša 600.000 K. — Nemiri na Španskem. VJumili je naskočila množica municipalno poslopje. Orožniki so streljali ter ubili 5 oseb, mnogo pa jih ranili. Telefonska in brzojavna poročila. Novo mesto 4. maja. V zadevi notarjev proti Vencajzu prva sodba potrjena. Vencajz plača globo in stroške. Dunaj 4. maja. Pritožba dr. Lampeta in Rakovca glede previsoke kazni je odbita. Dr. Šusteršič baje vloži prošnjo na cesarja za pomiloščenje Dunaj 4. maja Cesar je svoje za sredo določeno odpotovanje v Budimpešto odložil do petka. Dunaj 4. maja. Ministrski predsednik Korber je bil včeraj v dolgi avdijenci pri cesarju. Dunaj 4. maja. Grof Potočki, kandidat ene stranke poljskega kluba za gališkega namestnika je prišel sem. To je seveda v zvezi z namestniško krizo in toliko zanimivejše, ker je kandidat ministrskega predsednika za to mesto gališki finančni ravnatelj Korito wski. Dunaj 4. maja. „Fremdenblatt* prijavlja obširno pojasnilo o avstrijski eskadri, ki leži pred Solunom. Po tem pojasnilu bi moglo brodovje izkrcati 2700 mož. Dunaj 4 maja. Podadmiral Eberan se je vrgel na relse mestne železnice in bil povožen. Dosegel je starost 65 let. Praga 4. maja. V Budejevicah so narodni socialisti včeraj praznovali majsko slavnost. Ker jim je policija konfiscirala zastavo, je prišlo do velikih izgredov. Petrograd 4. maja. Na smrt obsojeni morilec konzula Ščerbine, Ibrahim, je bil na željo ruskega carja pomiloščen in mu je sodišče prisodilo dosmrtno ječo. 1 Slovenci In Slovenk« 1 Ne zabite družbe sv. Clrila*ln Metoda 1 - Bratje Sokoli! t deleži te se današnjega zborovanja o preložitvi Štiri-desetletnice. Zborovanje bode ob 8. uri zvečer v restavraciji „Nar. doma". Na zdar! Odbor. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. 4 maja 1903. Uradni kurzi dunai.' borze ■•iMbMil pnplrjl. Denar majeva renta ... 10076 tiP/t srebrna renta ... 10083 4*'» avstr. kronska renta . 10110 4«/c „ zlata „ . 12110 4*/0 ogrska kronska „ . 99 55 47. „ zlata „ . 121*30 4% posojilo dežele Kranjske 9976 *V«*/o posojuo mesta Spljeta 100*— «V,7„ „ » Zadra 100-- 4Vte/obo8.-herc.2el.po8.1902 10110 4°/c čeSka dež. banka k. o. 99*65 *•/. m » J* o. 99 60 4V«°/e zast. pis. gal. d. hip. b. 101 — **■'■•/• pest. kom. k. o. z 10°/opr. .... 107-80 zast. pis. Innerst. hr. 101"— „ „ ogr. centr. deželne hranilnice . 100 80 4V»7« zast. pis. ogr. hip. b. 100 35 **/./• obL ogr. lokalne železnice d. dr. . . . 100*— 4Vt7o »t ceSke ind. banke 100 — 4°/0 prior. Trst-PoreC lok. zel. 98 50 4% „ dolenjskih železnic 99*^0 3f/0 „ juž. žel. kup. Vil/, 30775 41/i°/b av. pos. za Zel. p. o. 101*— Srečke od leta 1854 . . . 174 „ 18801/« . . 183 „ „ 1864 .. . 248 tizeke...... 158 zemlj. kred. I.emisije ) 276 m U. „ 275 ogrske hip. banke . j 260 „ srbske a frs. 100— 90 — „ turske..... 118- Basilika srečke . . 19 — Kreditne , ... 438 — Inomo&ke „ ... 84 25 Krakovske „ ... 74— Ljubljanske «... 70— Avstr. rud. križa , ... 54 90 Ogr. „ „ „ . . . 27— Radolfove B ... 68 — Salcburske . . . , 75* — Dunajske kom. „ . 440 — Delnice. Južne Zelezrice • . . 47"— Državne železnice .... 688 50 Avstro-ogrske bančne del. 1604"— Avstr. kreditne banke . . 674"— Ogrske , , . 726 — Zivnostenske „ . . j 252 — Premogokop v Mostu (Brux) \ 680 — Alpinske montan ..... 390 25 Praske želez. ind. dr. . . 1680 — Bima-Muranyi..... 484'— Trboveljske prem. družbe . 385 — Avstr. orožne tovr. družbe B 353 — Ce&ke sladkorne družbe . j 155*— C. kr. cekin...... 11*32 20 franki.......H 1907 20 marke....... 2342 Sovereigns...... 23*94 Marke........ 116 97! Laski bankovci..... 95 25: Rublji........ 26176| Žitne cene v Budimpešti. dne 4. maja 1903. Termini Blago 100 95 100 80 101 30 12130 9975 121-50 101*02 1100-60 100 60 102-— 108 — 102 — 10150 10135 101 — 101 — 9975 309 <5 102 — 184 — 185 — 252 — 169 — 281 — 278 — 26350 93 — 119-20.— 442-— 8325 78'— 75'-65 90 28 — 72 — 79 — 445 — 48.— 689 50 1614 — 675 — 728 — 253*— 684 — 39125 16-85— 485 — 390 — 354 — 157 — 11-38 1908 2349 24 — 11715 95 45 253-75 B&n*ca za maj . m „ oktober BS „ maj . Koruza ,, maj . » „ inhj . O^es za 60 kg K 7 63 . „ 60 „ „ 744 . „ 60 , . 642 . „ 60 , „6 30 „ 50 ,i ., 6*35 oktober. . „ 60 „ . 556 Nespremenjeno. 10 vinarjev ceneje. Krasno in odlično letovišč«. — Postaja južne želevnice: 7HrOuiNcPQ I T Poljčane. 6 ur od Dunaja. LU\QllllouC || Sezija od maja do septembra. ffogaška *» Slatina e) .Biser zelene Štajers ke' 1902: je obiskalo zdravilišče 3100 oseb (najvišje število Odkar obstoji. <9 Vrelca „Tempelu in „Stjria" dosegata najbližje vrelce v Karlorih in Marijinih ranil. Zdravilišče za želodčne, črevesne, jetrne in ledvične bolezni, katare sopil , sladkorno bolezen , žolčne kamence, bolezni v mehurja. Obsežni nasadi z drevoredi, veliki gozdovi W listnatega drevja in silovja za terensko zdravljenje. — 3 velika kopaliiča za toplo, mrzlo in mineralno kopanje. Zdravljenje z mlekom, si-ratko in kefirjem. Izborna zdraviliška godba. — Tekmovalne športne igre. Racno-lično društveno življenje. Brošure in prospekte pošilja rnrmtteljstvo. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 808-2. Srednji zračni tlak 756 0 mm. '5» S Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v °C. Vetrovi Nebo S. 9. zv. 729 3 132 si. sever oblačno 3. m 7. zj. fi. pop. 729-3 727*2 113 240 sL jjzah. si. jug pol. oblač. pol. oblač. K zvll 7296 136 sr. sever de2 4 ti i p. pop. 727 5 727*1 120 164 al. jzahod p. m. jzah. pol. oblač. del. jasno US (JU lij m uwuij»»i««'»"« —~ ~ ~ — —----1- !«• in 163*, — normale: 12 3« in 12-4*. — Mokrina v 48 urah: 2 4 mm in 8 3 mm. — ntvihta na jugozahodu Dve lepo opravljeni mesečni sobi se s 15. majem oddasta. Veo se izve na Dunajski cesti štev. 8. (1218—1) Stanovanje s petimi sobami in predsobo, se takoj odda. (1217—1) Več se izve na Sv. Petra nasipu štev. 19. Posojilnica in hranilnica v Jttoravčah registrovana zadruga z neomejeno zavezo sklicuje VII. občni zbor iia nedeljo, dne 10. maja 1903 ob 3. uri popoludne am ora,TT3lgc> šolo. Dnevni red: 1. Poročilo nacelstva. 2. Poročilo nadzorništva. 3. Volitev naČelstva. 4. Volitev nadzorništva. 5. Slučajnosti. (1223) Jfačclstvo. Stanovanje iz 3 aob in pritiklin, z vporabo vrta odda se z« 1. avgust t. 1.1215-1 na Knhnovi cesti štev, 23, Stanovanje s 4 sobami in kopalno sobo v pritličju Zupančičeve hifie v Šubičevih ulicah, nasproti Rudolfinoma; dalje v isti hiši v III. nadstropji stanovanje ■ 3 sobami, se odda s 1. avgustom t. I. (1214) Vpraia se pri Filipu Supan-£iču9 Rimska cesta št. 20. Spretne, solidne potovalne uradnike (akviziterje) za vse zavarovalne stroke viprijm« proti \ « 4j»UI proviziji, sčasoma tudi m stuliio : Itfteo, tukajšnji glavni zastop stare, na Kranjskem že dolgo poslujoče tu-zemske za ■; r valnice. Lastnoročno pisane ponudbe naj se pošiljajo pod: vlzlter upravnifitvu ^Slov. Naroda -. (608—28) Učiteljski zbor c. kr. II. drl. gimnazije v Ljubljani javlja tužno vest, da je včeraj, dne 3. majnika ponoči, v 52. letu svoje dobe nenadoma umrl, gospod Simon Rtitar c. kr. profesor VII. čin. reda, konservator centralne komisije za preiskovanje in shranjenje umetniških in zgodovinskih spomenikov, dopisujoči član kralj, akademije srbske v Belgradu Pogreb ranjcega bo v torek, dne 5. majnika ob 5. uri popoldne od mrtvašnice na pokopališču sv. Krištofa. Sv. maša zadušnica se bo darovala, dne 7. majnika, ob 8. uri v nunski cerkvi. Zgodovinska veda je izgub'la z učenim možem odličnega strokovnjaka in preiskovavca; njegovi tovariši odkritosrčnega prijatelja, jeklenega značaja, mladina pa ne samo blagohotnega, vnetega učitelja, ampak tudi radodarnega podpornika in dobrotnika. — Slava njegovemu spominu! V Ljubljani, dne 4. majnika 1903 (12^6) „Slovenska Matica" naznanja vsem društvenikom pretužno vest, da je njen mnogoletni odbornik, ustanovnik in neumorni sotrutnik, gospod / Simon Rutar c kr. gimn. profesor, konservator centralne komisije za ohranitev umetnin in zgodovinskih spomenikov, slovenski pisatelj itd. itd. sinoči ob enajstih v 52. letu umrl. Pokojnikov pogreb bo jutri, dne 5. maja, ob petih popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu. V Ljubljani maja 1903. (1225) Pisateljsko podporno društvo v Ljubljani naznanja tužno vest, da je njega ustanovni član, gospod Simon Rutar c. kr. gimn. profesor, konservator centralne komisije za ohranitev umetnin in zgodovinskih spomenikov, slovenski pisatelj itd. itd. sinoči ob 11. uri v 52. letu nanagloma preminul. Pogreb se vrgi v torek, dne 5. maja, ob 5 uri popoldne iz mrtvašnice pri sv. Krištofu, kjer se položi v rakev pisatelj skega podpornega društva k večnemu počitku. V Ljubljani, dne 4 maja 1903. (1224) Stanovanje g 3 sobami in pritiklinami, se odda za avgustov termin. Povpraša se Tržaška cesta št. 33 v LJubljani._(1196—2, Lepa, meblovana in velika prazna am-3) mesečna soba se odda Pred škofijo št. 1. Vpraša se istotam v III. nadstr. Poljedelski In vinorejski stroji Za prodajo teh predmetov iščejo ee od neke dunajske tvrdke sposobni zastopniki in agenti proti stalnemu plačilu in proviziji. Le te stroke vešči gospodje naj pošljejo svoje ponudbe z natančnim naznanilom dosedanjega delovanja pod šifro VluM^liiiieii"* na adreso: (1188—3) Landvv. VVochenblatt Wien, Graben 26. Solicitator izurjen v vseh opravilih v odvetnic oziroma notaraki pisarni, koncept zmožen, želi svojo službo premem* Vstop in plača po dogovoru. (1222-\ Ponudbe jih upravništvo »Slov Naroda« pod „Solicitator 1222". ^stanovanje celo prvo nadstropje, obstoječe jj štirih sob, predsobe, sobe za slui, kinjo, kupčiji itd. oddati ]e s 1. av. gustom v Mayer-jevi vili, Levstikove Ulice. U198-2] Pojasnila pri lastniku, Kuhnova cesta št. 23, pritličje, desno. Jfrepčajte se s ulmbaškim ren dilnim pivom katero se dobi v HleUlrnlrah pri Edmund 3(avčič-ii Ljubljani, Prešernove ulice nasproti glavne poste. (11—10 c. kr. davč, pristav Emilija JY(tejni/c roj. £ poročena. Cerovšek Radovljicat dne 4. majnika t903, Urez t,'.iriJ:rf/a po#ebti+ga. naznanila- (1219 Ces. kr. avstrijske ^ državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. veljaven od dne 1. maja 1903. leta. Odhod iz LJubljane juž. kol. Praga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoCi osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee Šolnograd, čez Klein-Reiiling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Šolnograd, Inomost, čez Klein Reifling v Steyr, Line, Budjevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, L;psko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 e dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 1. uri 40 min. popoldne osobni vlak v Lesce - Bled, samo ob nedeljah in praznikih od 31. maja. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste Monakovo. Ljubno, čez Selzthal v Šolnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bre-gene, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare. Prago (direktni voz I in II. razr), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. (Direktni vozovi I. in II. razreda.) — Proga v Novo mesto in v Zocevjfl. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. un 5 m popoludne isto tako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga ii Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost edirektni vozovi 1. in II. razreda;, Franzensfeste, Šolnograd, Line, Steyr, Ljubno, Celovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Prago ^direktni vozovi I in IL razr), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budijevice, Šolnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Curih. Bregenc, Inomost, ZeU ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega. Inomosta, Franzenslesta, Pontabla. — Ob 8. uri 61 m zvečer osoorn vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla, črez Selzthal iz Inomosta, čez Klein-Reiiiing iz Steyr, Linca, Budjevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Francovih varov, Prage Lipskega — Ob 8. uri 38 m zvečer osobni vlak iz Lssce-Bled samo ob nedeljah in praznikih od 31. maja. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesu, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Sam nit MeSani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 7 uri 10 m in ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, — Prihod v Izubijano drž. kol. is Kamnika- MeSani vlaki : Ob 6 uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob 6. uri 10 d in ob 9 uri 55 m zvečer samo ob nedeljah in praznikih. IV. kmečka konjska dirka i se vrši v „Logorištu" dne IO. maja Začetek ob 1. uri popoludne. -1 Sad 11. 3» a j a 1903 | bode v „Logorištu" v Belovaru veliki konjski semenj. prignalo s« bode do 1000 konj za ježo in vprego. i Sprejeli a zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstndj&ih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt s zaianjSmjočimi se vplačili. Vsak tisa ima ps pretok« petih let pravice do dividende. 4*1 vzajemna zavarovalna banica -rr Pragrl. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitali je: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države ■ varekozl ■lo%on«ko - noredoe uprave. (16—50) Tm pojeenile d*J«: Generalni zastop V Ljubljani, čegar pisarne so v lastnej bančnej kiši w CresimoelsilEllt mUoaJt e%*«->w. 12. Zavaraj e poslopja is p remi čn uit* proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjmje takoj in najknlantsejo. Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljmje is čistega dobička izdatne podpore v sarodse is ekesokoristse teše. J Isaajaielj is odgovorni urednik: Dr. Ivan Taviar. Lastnina in tisk , Naredaš tiskane" •