Št 6. V Trstu, sredo 11. februarju 1880. Tečaj V. EDINOST Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko, .V fdmoati j« mti". ..Mtaont" iihaja v»ako »redo; cona za »«• leto je 4 gld. 50 kr., /a pni« leta •> «1.1 30 kr., za rettt l«ta 1 «td. (j Narrv'nina naj «e poti I ja liprafnkun (Vedma Romana št. totj), - V.e dru^ uredništvu. — N m frank It mih pi.» » piiumi manjka. ; Na ,„.,!,, „., 1'n.s.k.i, v Hark«li, v Baz..vi.-i, v .)«.,. „, M M., -tl.il.-t.i , Zadnji list št. 5 nam je državno pmvdiiintvo zaplenilo znrad dopisa „na Prepolni", zato Nino napravili drug natisek ter pa poklali vsem čest. gosp. naročnikom. Mi nemamo pravice soditi dejanja državnega prav dnistva, ali toliko vendar smemo reči, da se nam je zdel zaplenjeni dopis politično tako nedolžen, kakor novo rojeno dete. Zoper zaplenitev smo vložili pritožbo. ISTRA. Kakor bolniku siromaku, kterega živenje je bilo polno trpenja i težav, zdravnik stopram takrat misli na zdravilo, ko mu slabosti užc sapo zapirajo — enako se godi tebi, siromašna dežela Istra! Stopram ko so popolnoma usahnoli studenci tvojega blagostanja, ko ti lakote bledi zarnjavelo lice in so ti ptnjci ali brezsrčni poptnjčeni domačini izpili zadno srago krvi: sedaj stopram prihaja vlade in usmiljenih bratov pomoč. I)a bi vsaj zdntna bila! Ako bi pa kedo mislil, da vso to siromaštvo, ktero je vzrok, da si ubogo ljudstvo uže od jeseni le s travo, da, celo z brinjem, in to po enkrat na dan, svoje trndapolno živenje hrani, izvira edino od lanske slabe letine, jako bi se motil. Uzroki tej strasni osodi so se gojili užc mnogo let, če tudi ni vlada ali vsaj kak veljaven domoljub bodisi z dejanjem, bodisi z besedo na to opozoril, kar je moralo priti, kajti slabi pridelki so le pospešili to, kar je moralo priti. Da pa hujše ne bode, da brezvestna lahonska stranka ne spodrinc našega slovenskega elementa popolnoma iz Istre, treba zastaviti vse moči, treba z strogo besedo in vspešnim dejanjem braniti našim bratom zadno pravico, treba vzeti ljudstvo v svoje varstvo, ter mu z dobrimi poduki i materijelno pomočjo ohraniti dom i narodnost. Odgrnimo zagrinalo, ter ogledimo si one nevarne razmere, ktere vladajo po Istri. Culi smo doslej le o statističnih izkazih o Istri to, da je dežela pasivna; nikdo, niti vlada, niti narod se pa trudil, iskati jedra tej žalostni resnici, ter odstraniti zapreke in tako z dobrimi podtiki in marljivimi izgledi, kolikor mogoče povikšati dohodke. Bila je ta dežela doslej znana le po imenu. Od leta do leta je bilo siromaštvo i lakot na dnevnem redu; leto za letom je Njih Veličanstvo presvitli cesar milosrčno podaroval na titoče goldinarjev stradajočemu ljudstvu, in to je bilo vse. — Da so si lahoni in poitalijančeni domačini revščino ljudstva obračali v svoj prid, kedo bi se temu čudil. VeČina teh brezveBtnežev je zafiela pestiti in odirati ubogo ljudstvo; porabili so priliko neugodnih let, ter posojevali ljudstvu novce na visoke obresti, — zamudili pak tudi nijso o dobrih letinah ves z potom prisluženi pridelek za obresti krivično pograbiti. Ako se je kedo hotel pritožiti zoper storjeno krivico, nij mu bilo dauo, kajti cesarske uradnije hranijo le uradnike italijanskega jezika in kedor tega ne zna, njemu nij bilo pravice. Iz kraške bi^age. 2. Kraški svet. Da bi na Krasu bilo kuj izvirkov in studencev žive vode, hodil bi vendar časi kak poet se navduševat na ta svet, kakor so grški pesniki imeli za tako svrho svoj studenec „hipokreno", latinski „knstalijsko* vodo, — celo Kranjci imajo „Savico". Ali kdc bore kraški pisatelj kaj enacega dobi? Pač imajo Opcnci svoj „Prčji dol« ( — na deski „Percedol"), kamor se hodijo Nemci iz Trsta „puzkat", pa marsikteri nevkretnež, mesto pevske žile, dobi „rog" na glavo, kadar se mu spodrsne in če ploskne po ledu, kakor je dolg in širok. „Da bi legel, da bi legel, da bi nigdar ne vstal", tako je nekdaj kraški godec zakrožil. Mi nobenemu no želimo slabega, pa skoraj bi želeli vsem onim pisateljem, ki v tujih deželah vidijo le senčno stran a nijedne dobre stvarice ne znajo povedati o njej: „Da bi legli, da bi legli, da bi nigdar no vstali«. O Krasu znajo takovi pisci strašanske reči pripovedovati, da človek nehote sega po svojih nogah, uko so še cele ali ne. Naravno je, da jc ljudstvo zanemarjalo polje i vinograde, ter rajse stradalo brez dela, nego z trudnimi udi. Vsled te malomarnosti pa so tudi naravni elementi činili škodo, da so se dohodki redno manjšali. Koliko rodovitne zemlje leto za letom od-plnjo nalivi i odnese vihar v sinje morje! Je li toraj čudo, da polje onemore in ne donnša, kakor na primer v lanskem letu, nikakfga pridelka? Vrh tega pa še razdirajo socijalne razmero narodno blagostanje. Navada jc: kolikor sinov, toliko gospodarjev. Kder je oče uže siromašno živel, na onem posestvu živi danes morda pet sinov z družinami; pa kako žive? — Tnžna mi majka! Kaj storiti o tako britkih zadevah ? Umaknoti se ptujcu nikakor ne smemo, toraj domoljubi! poprijeti se jc resno jako težavnega delu. Prva naloga jc narodnim državnim poslancem, da interpelirajo ministra pravosodja: kako se izvršuje in kedaj bodo dudefonu zemljiščna knjiga za ubogo Istro, da bode kmetu mogoče dohiti kapitala za zmerne obresti, — dalje: jc li znano, da večina cesarskih uradnikov ne zna slovenskega jezika, da se italijanski jezik ko uradni jezik rabi, akopram prosto ljudstvo le slovanski umeje. Naj naši poslanci v državnem zboru silijo na to, da so določi postava, ktera oderuhom zarine zapah ter vzame pravico, trjati neizmerne obresti. Di žavna komisija za pogozdovanje Krasa v Trstu naj bi se blagovoljno naprosila, da se po pašnikih i golih prostorih v vsej Istri pod vodstvom strokovnjaka zasade drevesa, da se zemlja zavaruje proti vetru i nalivom. Posebno sedaj bi se to koristno dalo izvesti, kajti ljudstvo bi se prislužilo novcev z delom, dežela pa bi dobila podlago do blagostanja. Želeti bi bilo, da vsako politično društvo i odbori za stradajoče v Istri stavijo nujne prošnjo svojim poslancem. Kako bi se pa morali narodnjaki spešno poprijeti najtežavnejše naloge, ter si stalno ustanoviti upljiv pri ljudstvu, naj mi bode dovoljeno, o tem govoriti prihodnjič. X. Pomoč lui&cmu kmetu. Pod tem naslovom je navedel gospod Domobranao v I. številki letošnje „Edinosti" osem prašanj, katera uaj bi pričela naša inteligenca, zastopana po našem društvu „Edinost* v prid našemu kmetu razpravljati, ter jih po razpravi našim poslancem izročila s to prošnjo, da jih v dejanje uvedo. Prašanje, kako našemu kmetu pomagati, mora smatrati vsak misleči narodnjak odločno za najvažnejše, kajti, kaj jo narod brez blagostanja v splošnej revščini? — Ni5, čisto nič! To je, kar malin brez vode, po čisto resničnem francozkem pregovoru „1'argent fait la guerre". Pra-sanja, katera g. Domobrana« navaja, prečital sem z veliko pozornostjo, premišljeval jih do dobrega, ter primerjal jih tudi praktičnemu kmečkemu živenju, katero sam skušam. Rezultat premi-šlevanja mi je menjenje, skoro bi rekel prepričanji1, da se morem jaz in da se more z menoj vred tudi vsak drug kinetujoč Slo- Tako piše pruski višji gozdar v, Panncwitz: „Kras, puščava, kamenito morje pri Trstu, kder so brezkončne goličave, da človeka žalost sprehaja pri grozovitem pogledu tega straušansko karneni-tega sveta, te turobne pustinje i. t. d." ') Drug pisatelj, skoraj domač, pravi: „Krašcvci so ubožni, ker ves Kras je, tako bi dejal, strašna kamenita puščava".a) Sopet drugemu je Kras „kakor s kostmi posuto mrtvaško polje". ') Najnovejši pisatelj tržaške zgodoviue „don Jncopo Cavalli" pravi v svojoj od mestnega znstopa nadarjeni knjigi: „Mislite si velik prostor kolikor vam seže oko, podoben ostrim vrhovom Veno (gorovja okoli Trsta), ves luknjičast, posut s kamenitimi grobljami, kder s težavo raste žepek, žalbelj, kaka bilka trave, kak grmiček hrastov ali hukov (?) kak brinj ali trn: pa imate Kras",4) Slehern, ki ne sodi tuko pretirano, ter stvari hladnokrvno razmotruje, kakor se jc z lastnimi očmi prepričal, mora priznavati, da nij vse tuko, kakor se onim pisateljem dozdeva. Kes je na Krasu mnogo in preveč in zmiraj več pleš in goličav, ali tako ') *Der Karst, eine Steimviiste oder ein Stcinmeer bci Triest" vom Oberforstmeister v. Pannevvit«. Berlin 186G. u) Zgodovinske drobtince po Goriškem. Prijate! 1855, str. 350. u) Dr. Scbreiner: Statistik. L:i storiti Ui Trie»te, du .lucopo Cavalli, Triest« 1877, p. 13. venec, posebno pa še Primorec s točkami 4, .">, fi, 7 in 8 najpopolnejši zlagati, ne pa tako z ostalimi, to je s 1, 2 in 3. Gospod D. meni, da potrebujemo za Primorsko najprej popotnega učitelja, i to za toliko časa, dokler nemamo zadoRti sposobnih ljudskih učiteljev. Proti popotnemu učitelju, teoretičnemu i praktičnemu strokovnjaku, kateri naše razmere popolnem pozna, ne more biti noben previdni človek — a Bog nas obvaruj tacih, kakoršnega sem lansko leto slišal v Sežani nekaj o sadji brbljati. — Vsi primorski boljši, posebno pa previdnejši, za napredek vneti posestniki si moramo z gospodom D. vrčd le najtoplejši želeti, da pravega popotnega učitelja kakor hitro mogoče dobimo. V ta namen naj bi sklicalo naše društvo „EdinoRt" prav v kratkem občni zbor, v katerem bi sc ta zadeva razpravljala, ter sc potem precej enemu naših deželnih poslancev izročila, da stori, kar potreba veleva. Popolnem sc vjemarno tudi z mislijo, da bi popotni učitelj hodil pred vsem boljše posestnike podučovat, kajti berač si- nema s čem napredka lotiti po pregovoru: kder nič ni, še cesar svojega prava nema. Da bi naloga popotnega učitelja vsakemu užc znana bila, to ni po vsem tako, kajti prav popotno učiteljstvo bode, ako se vpelje, našim krajem čisto nova vpeljava, katero so hodemo Se le učili spoznavati. Kar se pa tiče koristi popotnega učitelja, ni ona le malo kateremu znana, temuč, rekel bi skoraj kar naravnost, da nobenemu — dokler učitelj svojo delavnosti no prične. Korist popotnega učitelja bode odvisna gotovo v najprvej vrsti od njega samega. Dobimo za to pravega moža, kateri ne bodo stvari le popolnoma razumeval, temuč se je tudi prav lotil; potem bode gotovo njegova delalnost plodna. Dobimo pa za to polovičarja, ali pa morebiti tudi Btrokovnjako, kateri pa ne zna stvari praktično v roko vzeti; potem nam bode gotovo prav malo ali pa čisto nič na korist. V poslednjem slučaji utegne tudi popotni učitelj le ničemurna igrača postati, kakor jc to, žali Bog! nek kmetiški zavod na Goriškem, o katerem bomo o priliki govorili. Kar sc tiče dalnjega menjenja gospoda D. o ljudskih učiteljih, da bi oni kmetijstvo učili v ljudskih šolah, o tem sc midva ne zediniva. S tem njegovim incnjenjcin sc pa tudi noben drug kmetovalcc ne zedini, kajti kmetovanje ali kmetijstvo ni predmet kakor čitanje, računjenjo, pisanje i. t. d., kateri se dii otroku mehanično v glavo vtepsti, kmetijstvo jo marveč resnoben predmet in tisti, kdor se ga ima učiti, ne smo biti več otrok, ampak užc resno misleči človek. O tej zadevi sc spominjani, da sem čital pred par leti v zaspalem „Kmetovalcu* članek, kateri je bil meni, in z menoj vred brez vsega dvoma tudi vsem drugim resnično na „zelenem polji«, no pa na „zelenej mizia kmetovalcem prav iz srca vzet, in le obžalovati moram, da ga nemam pri rokah. Skrajni čas jc res užc, da sc neha s kmetijstvom igrače uganjati. Pa — o čudo! na Dunaji se niso skoraj še ohladili stoli, na katerih so gospodje kmetovalci „zelene mizau v agrarnem kongresu sedeli ter sklenoli na vlado vplivati, da sc v ljudske šole poduk o kmetijstvu uvede in užc otrok za kmetijski stan pripravlja! Zoper to, da bi se učiteljski pripravniki v učiteljiščih tudi v kmetijstvu podučevali, ne sme, to sč ve da, nobeden pametnih strašanska puščava vendar ne moro biti, ker sam c. kr. referent o gozdovih pl. Mayersbach pravi: „Dolenji Kras (devinski, koiuen-ski in nekaj sežanskega okraja) obsega 89,002 oralov, izmej teli je suhe griže (popolnoma nerodovituo) 2,135 oralov. Gorenji Kras (Sežanski okraj, tržaškega nekaj, in dolinski ali brežanski Kras), ; obsega 35,102 oralov, od teh 025 nerodovitega svetli«. ') Torej vsega Krasu, kakor ga navadno umevamo, je 124,104 oralov, a puščave 2,760 oralov. Sto štir in dvajset tisoč je vendar mnogo več, nego dva i tisoča. Tukaj številke govore, no pa poetiški vzleti. Te sc ve} kadar rečemo : toliko oralov je kraškega svetti, ne sme se misliti, da sc rus lehko orjejo. Mnogo je pašnikov, ki niso ?a drugo rabo, nego da blago, dokler inore, kako bilko brane na njih najde, pa ga ni še rodilu majka onega mojstra, ki bi znašel bil plug za oranje kratkih pašnikov, kakor svetuje g. prof. Povše: „Želeti bi bilo, da bi bila vsaj večina pašnikov preorana".9) Nikakor so ne smejo vse dežele po enem kopitu meriti. Dingači zemljata, V6C drugače kamenitu in pusta tla. Živinoreja je glavni steber kmetije, a prav živinorejo hočejo na Krasu zatreti na ljubo pogozdovanju z — borovcem. ') Din liodencultur aut' dem Knrsto des oster, illvr. Kusteulundes. von LcO|), Mayersbach. Triest. 1#71. p. G. in 17. 44. do 1871. Se le tedanje vodnico ni le dnine od leta do leta imanjievalo, tako da si zdaj delalec služi le m? 25 do 40 kraje., odrasli nad 20 letni rudarski sinovi pa le po 15 kraje, na dan, temu/ jim je vzelo ludi pa*no prarico. Prošenj rudarjev, da bi sc jim ta pravica pustila še tpri-hodnje, c. kr. ministerstvo poljedelstva ni uslišalo, pač pa jim je v svojih odlokih od 21. avgusta 1874. iu 7. junija 1875. leta pritrdilo, „da se njih zdravstvenim zadevam drugače pomore in kakor hitro mogoče reši praianje. o zboljšanji zaslužka". Pa dozdaj se ni zgodilo ni to, ni ono. Zdravstvene razmere so marveč tako slabe, da je zmerom po HO do 50 delalcev, tedaj 5 do 8 odstotkov bolnih, plafe pa so tako pičle, da rudarjem po sklepu me tečnega računu in po odbitih Iroških za žito, katero dobivajo v cesarskih mugasinih po trdni ceni, časi le še poln krajcarja ostane ko zaslužek vsega mesesa, ali pa da ostanejo celo cesarskemu eraru še kaj na dolgu. Tudi delalcem na „geding" v jami se je zaslužek skoro za polovico znižal. Ako pa rudarji prosijo poboljška, preti jim c. kr. rudarsko vodstvo s trm, da tuje dclaice najme, domačim pa delo vzame. Kes je c. kr. rudarsko vodstvo opekarje in zidarje iz Italije naročilo ter jim plačuje po 1 gold. 50 kr. na dan šc celo zdaj po zimi, ko imajo haje teško primernega in tolike plače vrednega dela. Vsled teškega in zdravju škodljivega dela in vsled pomanjkanja zadostnega živeža delalci vedno helehajo in 1874. I. je bila vsled lakoto mej njimi nastala celo vročinska bolezen; sploh so dclalske družine nžc tako oslabele, da pri nabiranji vojaških novincev v zadnjih letih nobeden izmej njih ni bil potrjen k vojakom. Ker tako brezobzirno ravnanje nasprotuje človeškim čutilom, in vzla8ti ker tudi silno škoduje državni časti in veljavi, nko c. kr. uradi v c. kr. rudnikih tako ravnajo, podpisani prevzviše-nega gospoda c. kr. ministra poljedelstva prašajo: 1. Mu je li žalostni stan delalcev v idrijskem rudniku in njih zatiranje in brezobzirno izžemanje po c. kr. idriškem rudarskem vodstvu znano ? 2. Misli li kakor hitro mogoče to odpraviti iu delalcem pomoči, da bodo mogli vsaj po človeški živeti ?* liki biti, ker tam ni toliko postaj, kolikor na Angleškem, tudi ni treba toliko osobja zgradeb itd. Recimo, da ti troški znašajo 500,000 frankov na kilometer i leto, kar je veliko in odbijmo za vse druga potrebe se 10"/,, tedaj ostaje če Cist dobiček 13°/0. NajimenitniŠa i gotovo ena prvih na svetu je Nikolajevska proga. Nje surovi dohodki za prvih devet mesecev lanskega leta so znašali nad 19 milijonov rnbljev, tedaj 32,108 rubljev na vrsto, tako da letni surovi dohodki presegajo glavnico, to je: troške, katere je stala nje gradba. Ako k de, tedaj to na Kuskem železnice provzročile gospodarski prevrat popolnem. Ne le, da so zbližale posamezne pokrajine velikanskega cesarstva, da morejo vzajemno svoje blago izmenjati, one so tudi zenačile tržne cene, kar je sila važno iz-vozuej trgovini, kutera se je vsled tega ogromno razvila. Kazen tega je Rusija preprežena sc silnimi vodnimi cestami, po katerih se velik del ruskega prometa giblje. Za luke se je na Kuskem doslej malo skrbelo, a tudi to sc je na boljše obrnolo, i na tem sc imajo Rusi zahvaliti — Bismarku. Ruska trgovina v evropski zapad se je doslej vozila skoraj isključivo skoz Nemčijo. Bismark je na rusko prevozno hlago povišal col, ker je mislil, da bo to v korist Nemčiji; a stari lisjak se je jako preveril ter Nemčiji veliko škodil. Husi so po naloženem colu opustili pot skoz Nemčijo ter pošiljajo zdaj svoje blago v baltiške luke, katere so vsled tega v najlepšem razcvetu; ker so te luke k večemu en mesec na leto zamrzle, zato izvoz nema preveliko zaprek. Tako je Bismark, ki je hotel ruskej trgovini škodovati, njej le koristil, ker je Rusom pokazal pot, po katerej lahko svoje blago brez cola izvažajo. Ruski izvoz se je tako odločno poprijel te nove poti, da so se velike trgovske hiše v Konigsbergu i Danzigu, skoz katerih roke je do mala vsa ruska izvozna trgovina sla, morale preseliti v Rigo i druge ruske luke na Raltu. Zato kuha Bismtirk jezo i grozi Rusiji, Kakor v vsem, tako bc tudi v trgovini i obrti Rusija kaže, kakor država bodočnosti. Vse je se v razvitku, a iz gorostaznega njenega razvijanja i napredovanja se vidi, da ima sijajno nalogo, preporoditi človečnnatvo. Žcleznicc i trgovina na Rnakeni. Rusko ministerstvo za občevanje je nedavno razglasilo iz-vestje o dohodku i prometu ruskih železnic za prvih devet mescev lanskega letu. To izvestje je tako zanimivo, da se ne moremo vzdržati, da ne bi nekoliko črtic iz njega posneli. Treba je pred vsem vedeti, da so o ruskih železnicah more se lc kukih 25 let govoriti. Predhodnik carja Aleksandra je odprl le eno, po njem imenovano Nikolajevsko železnico iz Petroburga v Moskvo; vse druge bo hilc odprte inej vlado sedanjega carja. Dne 1. oktobra lanskega leta je obsezala mreža ruskih železnic s finlanškimi vred 21,796 vrst, ali 23,241) km. — gotovo lepa dolgost, ako se pomisli, da je to več nego šesti del vseh evropskih železničnih prog. V teh devet mesecih so prepeljale ruske železnice blaga okoli poltidrugc milijarde pndov i nesle surovega dohodka 151.743,000 rubljev, ali 7,389 rubljev na vrsto. Dalje jc treba vedeti, koliko troškov je prizadela gradba ruskih železnic. Ti troški so v raznih deželah zelo različni. Na Angleškem stane kilometer okoli 500,000 frankov, na Francoskem poprečno 400,000. To odločuje najbolj cena zemljišč, izobilje i pomanjkanje materijala in visokost dnine. O tem se Rusija naj-bolj približuje severnej Ameriki; na Ruskem ni dražje zemljišče, materijala ni manj i dnina ni višja, nego v severnih amerikanskih državah. Po tem zgradba ruskih železuic gotovo ni stala nad 725 milijonov rubljev, tedaj 31,000 en kilometer, ki nosi 25u/0 surovega dohodka. Vzdržavanje prog in osobja stane na Angleškem 4—800,000 frankov na kilometer i leto. Na Ruskem ti troški ne morejo to- ') Wanderungen und Erlebnisse in Persion, von Ilerm. Vauibery Pest. 1867. stran 11. in 18. Po dolenjem Krasu so res neke puste in suhe griže, kterih pa nikoli ne pogozde z onimi sredstvi, ktere zdaj rabijo, ostanejo menda Še dolgo tri „klasi" Krasa dolenjega, kakor mi je pravil neki kmetič: „Tomajska fara je prvi „klas" Krasa, tam kuhajo meso večkrat, zlasti kadar v turnu tekljii, (veče praznike). Ko-menska fara je drugi razred, tam kuhajo en lonec in zraven še en lonček na dan. Devinska župnija pa je trdi dolenji Kras „tretji klas". Tam pristavljajo le en lonec na dau k ognjn". Tako je pravil priprost Krasevec, in menda je uže ris tako, letos vendar dvomim, da Tomajci tako dobro žive, kajti po vsem Krasu je velika revščina. Sodnji dan pa vendar menda ne bo še, ako je resnična pravljica o kralju Matijažu, ki globoko pod zemljo v nečem podmolu (pečini) spi, ter vselej, ko sc predrami, poprašujc svoje vojake: „Ali še raste drevje?" In dokler odgovarjajo: „Še raste"! do takrat bode kralj Matijaž spal v podzemeljskej votlini. Kadar pa bo vse drevje posekano, da ne bo več znamenja od njega, takrat vstane krulj z veliko vojsko, iu bo kmalo potem konec svetli. Dopisi. V Cajnici, 31. januaija. •Toz bivam zdaj v Cajnici, na meji Novega pazara, od tod imam 2 uri hoda do postaje Svetlo-Borje, ki je uže v plevljiškem okraji. Mesto ima same lesene hiše, ki so z blatom vmetane in menda na vsoke svete čase enkrat pobeljene; prebivalcev imn okoli 1400 Turcinov in pravoslavnih. Mohamedani imajo tri kraB-na sretišča, kder pogosto svojo molitev opravljajo. Glavna dikn je mestu veličastna srbska cerkev, ktera je popolnoma zidana in ima 4 večje in na VBaki strani po sedem manjših kupelj, iz kterih pozlačeni križci visoko proti nebu mole. Krog cerkve pa se stega mogočen samostan, podoben majhuej trdnjavi. Tik cerkve stoji zvonik, iz kterega se pogosto milo zvonjenje razlega. Zvon ao skoraj sami vojaki 54. pehotnega polka omislili, in so zarad tega imeli privilegijo vsako jutro budnico zvoniti. Zraven zvonika stoji pa majhno, zelo slabo poslopje, ki je nekdaj rabilo za cerkev, zdaj se pa rabi za mrtvašnico, vendar je pa zarad lepega spomenika vredno omembe. Tukaj namreč kažejo popi štirivoglato, z verižico na jelov steber pritrjeno železo, s kterim so ljudstvo pred posedenjem Bosne k molitvi klicali, kajti Mohameda ncem je zvonjenje jako zoprno in menda ▼ njihovem zakonu celo prepovedano. Zivenje imamo tukaj zelo enolično in precej slabo. Dragina je neizmerna, '/« lit™ v,na stane 20 kr., 1 jajce od 6—10 kr., pivo sc tukaj ne nahaja. Stanujemo v privatnih hišah, ktere pa nas jako slabo branijo ostrej zimi, ktera tu uže od meseca decembra nepretrgano gospoduje. Imeli smo uže do 21. stopinj mraza in meni je parkrat po noči v tintniku črnilo zmrznolo, Sicer pa živimo vedno v nekakej bojazni; ne mine dan, da ne bi se slišalo tu ali tam v kakem krdelu razbojnikov, ki preže na pošto ali pa na kakega potnega človeka. Sploh se Turčini tukaj nekako oholo proti nam vedo, kajti dobro znajo, da se njih bližnji sosedje v Novem pazaru še z sabljenko in handžarji ponašajo. Pošto, ki hodi med Plevljami in čajnico, vedno 24 oboroženih mož spremlja; dalje se pa tudi pogostoino vojaške patrole kržajo proti Crnigori in plevljiškim okraji. Zadnje dni je nas iznenadila uovica, du jc dobil 44. peš polk v Plevljah ukaz, za odhod pripravljen biti, kamo da ima odrinoti, to ni znano, vendar se pa tu muogo govori, da proti jugu, ako se Crnogorci in Turčini zarad posestev pri Plavi in Gusinji ne bodo mogli z lepa porazu meti. Jaz bi pač želel, da bi vsuj do konca meseca snšča mirovali, potem pa hajdmo na Mitrovico! „Fiuis, Dude, konec; Haba je razbila lonec.k M. S. Skalovif. V Benetkah, dne 7. februarja. (*) Na Laškem je vse spodjedeno. Kmetovalcem — kmetov jc tam malo, le koloni, na polu sužnji so — godi se tam tako hudo, da turšično stroke meljejo i moko iz njih jedo, tudi mlinski davek jih strašno stiska: resnica je postal stari pregovor, ki pravi, da bo takrat hudo na svetu, ko se bo davek plačeval od meha, v malin danega. Blizu Verone so se ljudje celo uprli i zahtevali, naj se podvržejo zopet pod avstrijsko vlado, ker pod Avstrijo so imeli dosti kruha, pod laškim kraljestvom pa za lakoto ginejo. Ako pride Avstrijec v te kraje, na vsak korak sliši besede: „Beati Austriaci!" i to ue le po kmetih, tudi po mestih ti na uho done enake besede. Sirouiaščina je v nekaterih krajih taka, da roditelji lastne otrok prodajajo, da za gladom ne umro. Razen te nndloge pa rogovilijo irredentarji vedno hujše. Te vrste ljudi je zelo veliko; skoraj vse, kar je nekoliko izobraženo, spada k tej stranki, katera ima dvojin namen: razširjenje laške meje do Triglava i Save iu ustanovitev republike. Laškega krilja prestol stoji na ognjenej gori ter jc v velikej nevarnosti. Kako nespametno delajo dunajski časniki, ki bruhajo sovraštvo na Ruse, to luhko posnamete i/, tega le: Ko so nedavno ti časniki strupeno napadali rusko vlado, porabili so irrcdentarji to ter nabili po mestih i vaseh velike proglase, v katerih se je ljudstvo opominjal«, naj se pripravi za sveto vojno, ker spomladi zgrabijo Rusi Avstrijo za hrbtom i tedaj bo čas rešiti nerešene brate. — Laška vlada vidi nevarnost, katera jej preti, a moči nema, da bi jo zatrla; kriva pa je tega najbolj sama; metala je v lastno hišo ogenj, kaj čuda, če sc jej strehi nad glavo uname I Irredentarstvo pa ni nevarno le laškemu kralju, ne preti le Avstriji, temuč tudi drugod s*' ga boje, najbolj na Nemškem. Tukaj se trdi, da se nemška vlada na vso moč prizade va, da se zatre, ker se boji, da šine socijalizem iz Italije na Nemško, kder je nekij polno netila zanj; pravijo, da nemškemu cesarju delajo naši irredentarji preglavico i da vsak dan Boga prosi, naj bi odvrnol od njegovih dežel to šibo. Naj prime zdaj Bistnarka za las«1, saj ga je ta mož tudi gojil, naj ga zatare, če more. To je gotovo, da ni daleč čas, ko se vname na Laškem plamen, ki bode strašno krog sebe žrl. Zato pa naj sc Avstrija takoj pripravlja, da jo dogodbe, katere sc ne morejo odvrnoti, ne prehite. Zadnji čas je, da v lastnih primorskih zemljah stare glavo irredentarskej kači ter da na vso moč podpira slovanska plemena, ker le ta jo morejo oteti iz velike nevarnosti. vite nagodbo, potem doboste tudi granico, kar bode najvišji do- tudi prav dobro napreduje. Odbor slovanskega podpornega dru-biček Hrvatom. ( štva je bil pri vstopu prav prijazno sprejet ter se mu je odločila Tuj«* dežele. j loža prve vrste. Te dve delniški društvi obeh deželnih narod- AVi Bolgarskem so pri novih volitvah v državni zbor zopet j »(,8ti se prav bratovski za delalski stan trudite, kar je veselo zmagali vladni nasprotniki. Novica, da se zarad tega hoče knez znamenje časa i daje nam poroštvo, da gine v Trstu tista stranka, Aleksander odpovedati prestolu, menda je pretirana. finski car je službeno dolžnost v rojski od 5 na 4 leta skrajšal, i namesti določenih 30,0o0 mož, 34.00O mož iz dejanske službe ki škili čez morje. Koliko izdaje država /.a nemške šole in m ra/širje-vaiije nemščine itn l'rimoiskcm in v Dalmaciji. Dokler je spustil. Tak odgovor je dal car Prusiji, ki je število vojakov v državnem zboru na Dunaji gospodarila nemška ustavoverna pomnožila. večina, izvedelo se je malo, koliko trosi vlada za poueiučevalne Turčija še vedno ni izročila Črnogorcem Plave i Gusinja; namene v južnih deželah. Letos pa smo iz proračunskega odbora Muktar pasa bc je celo se svojo vojsko moral umaknoti v Ipek, v državnem zboru na tanko slišali, kako velike Bvotc je vlada ker mu je albanska liga pretila, da ga napade. Zdaj se je začela , postavila še leto* v proračun za nemške šole in za učenje neni- tndi italijanska vlada mešati v to zadevo, katero najbrže črno- šk< ga jezika na Primorskem in v Dalmaciji. Za Primorsko je gorski meč proseče. namreč 44,038 gld., za Dalmacijo pa 12,5)97 preliminiranih. V Mi j mohamedanskimi Arbanaši v Tirani blizu Skadra je katere namene pa se ima ta denar obrnoti ? Za prostovoljno po- vstal krvav raspor; napravile ste se dve stranki, ki druga drugo dučevanje v nemščini od strani ljudskih učiteljev na Goriškem Kritični politični pregled. Domaće dežele. Državni zbor je 2. t. m. sprejel postavo o bosenskej upravi po vladnem predlogu. Zgodilo se je, kar smo uže zadnjič trdili; nemški poslanci iz Češkega so se namreč izrekli zoper spomenico slovanskih čeških poslancev i sklenoli ta izrek podati cesarju. Oni zametajo federalizem, ugovarjajo zoper raho češkega jezika v notranjih uradnih opravkih ter se upirajo zoper razdeljitev praškega vseučilišča v češki i nemški predel. — Nemci hočejo še dalje ostati sami gospodje. Ponudbe za naseljen je v Bosno uže dohajajo vladi iz raznih krajev, celo iz tnjih dežel, vendar vlada o tem še nič nij določila, ker so razmere šc premalo pojasnjene. Prav bi bilo, da sc pri naseljevanji pred vsem na Slovane ozir jemlje, ker to bi upravo zlajšalo i ne nastale bi borbe mej posameznimi narodnostmi. Marljivi Slovenci i Cehi bi najBposobniši bili za naselitev, toda morali bi se združiti v celoto i vsaj za nekaj čaBa z vsemi potrebami preskrbeti. Za nauČnega ministra jo nekij imenovan dvorni svetovalec Kriegsau; mož je pravičen, zato je ta novica mej Slovani veselje obudila. Državni zbor se nekij pred Včliko nočjo zapre, potem pa se skličejo deželni zbori. Kadovedui smo, kako se bo vedel kranjski deželni zbor, ker jc njegovn večina v nasprotji z vso kranjsko deželo i tudi z sedanjo vlado. liaron Hubner,, nekedaj poslanec v Parizu, razodel jc v av-strijskej delegaciji marsikaj Nemcem neljubega; mej drugim je rekel, da je bilo po fruncoskonemškej vojni mnogo tacih ljudij v Nemčiji, ki bo delali na to, da hi se avstrijsko-nemške dežele pridružile Nemčiji. — Tudi šc zdaj ne manjka tacih ljudij, ki škilijo na naše dežele iz Nemčije, ali pa iz naših dežel obraz obračajo proti Nemčiji, saj je to lansko leto Schonerer v državnem zboru dosti jasno povedal. Za pomanjsanje uboitva v Galiciji je vlada 3. t. m. državnemu zboru predložila načrt postave, po katerej iina država dati gališkemu deželnemu zastopstvu polu milijona brezobrestnega posojila. Vladni predlog je bil sprejet. Ministerska krita. Ko to pišemo, uij še uradno razglašeno imenovanje novega naučnega ministra, a v državnem zboru se pripoveduje, da je uže gotovo i da se še ta teden razglasi. Novi minister, baron Kriegsau je bil pod Hohcnwartovim miuisterstvom prvostojnik v oddelku za nauk i bogočastje, potem pa je stopil ▼ pokoj, ker pod Giskrom i Ilasnerjem ni hotel služiti. On je pravičen mož, avtonomist i velik prijatelj grofu Hohenwartu. To so same take lastnosti, da jih smemo veseli biti, ker nam dajo gotovo poroštvo, da se naše šole k malu tako predrugučijo, kakor zahtevate narodnost i pravica. Časniki poročajo dalje, da gospod Stremayr ueče več minister biti i sicer zato ne, ker neče sedeti poleg Kriegsava ter da je dal ostavko i za sabo potegnil tudi ministra llorsta i Korba Po tem takem gre ministerska „koalicija" h koncu i na krmilo pridejo možje iz večine državnega zbora. Triester Zeitung zarad tega jako toži, ona imenuje Stremayr-jeve šolske postave najlepšo pridobitev ustavne dobe ter napada duhovščino, ker se ta prizadeva, da se odpravijo. — Mi Slovani čutimo to »najlepšo pridobitev", ter smo srečni in veseli, ko vidimo, da se je izncbiino. V budgetnem odseku je 7. t. m. poslanec Jireček nasvetoval resolucijo zastran izvršitve jezikove enakopravnosti na praškem vseučilišči. Minister Stremayr se je hudo ustavljal zoper to ter povdarjal, da ima vseučilišče nemški značaj, i da je dižavna potreba, da se mu ta ohrani. Državni zbor zdaj obravnnjc postavo o zemljiškem davku. Državni dohodki «a Ogtrskem v letu 1879 so znašali 220,703,248 gld.; troški pa za 28,280,405 gld. več. Enak primanjkljaj se na Ogerskem ponavlja leto za letom. Dualizem celo Madjarom ni prinesel dobrega sadu i dualitirali bodo dotle, da dodualizirajo. „Obzor" je poročal, da je cesar na obed k njemu povabljenemu delegatu Vončini rekel: „Iščite točke, da z Madjari pono- napadate. Turška vlada se hoče popolnem otresti angleškega vpliva. Doslej, tako se poroča, sc je branila, odslej pa hoče z dejanjem pokazati, da si ne dade nič zapovedati. O reformah neče nič ve- in v Istri je vzeto 4000 gld. v proračun, za vzdrževanje nemških paralelk pri ljudski šoli v Pulju 2(HX) gld., za nemško deško šolo v Trstu 17,21)2 gld , za nemško dekliško šolo v Trstu 11,501 za nemško deško šolo v Gorici 9,015 gld. V Dalmaciji pa jc v deti. To so vsaj resnične in odkritosrčne besede. Doslej Turčiji proračun postavljenih: za nemško meščansko šolo v Heheniku šc nič nismo verovali, to pa radi verujemo. Angleški parlament sc jc te dni še sešel, potem pa bodo nove volitve. Obe stranki, vladna i Gladstonova boste napenjale vse moči, da se vtrdite. To se bode kazalo uže v parlamentu, še bolj pa pri volilnem gibanji. Ni moči še danes povedati, katera premore; mi bi želeli zmago Gladstonu, ker jc pravičen i sovraži tisto politiko, s katero Angleži zdaj zatirajo skoro ve* svet, da sebe bogate ; bati se jc vendar, da sedanja vlada dobi večino, ker angleško ljudstvo je užc tako, da na rokah nosi tistega, od katerega se nadeja dobička, ono meni, da imajo Angleži pravico druge narode odirati ter brez srca hladnokrvno gleda trinoštva, ki so njemu na korist; drugim državam, vzlasti Rusom, pa vsako pridobitev zavida ter jo ima za rop, storjen Angležem, Domače stvari. Naša marini jc zadnjo nedeljo zapustila Dunaj ter šla za nekaj dni na Irsko. Ministerstvo za trgovino je izdalo ukaz, v katerem so navedeni predpisi, da sc odstranjajo na morji nesreče, katere se pripetujejo s trčevanjem ladij. 4,800 gld., za nemško mešČ. v Korčuli (1,000 gld., in za enake namene v Zadru 1,012 in v Dubrovniku 585 gld. Zanimivo jc to, da se je lani za remunnracije goriškim iu istrskim učiteljem, kateri so prostovoljno v nemščini podučevali, le 1,000 jrld. porabilo, letos se jc pu torej .'l}()00 gld. več v preliminar postavilo. Ministerstvo motivira tc številke s tem, da pravi, da jc države dolžnost skrbeti za razširjevanjc nemščine, ker dežele za ta jezik ne skrbe. — To je lepo gradivo za naše poslance, tu imajo priliko prašati: Ali ve slavna vlada, kako avtonomni organi v Trstu in Poreču za razširjevanjc slovenščine in hrvaščine skrbe! „ Novoj C Vre Ilija* je pisala v avstrijskej zunanji politiki tako le: „Posedenje Hobiic i Ilrcegovine nij Avstrije otelo starih skrbi, prišla je s tem v nove težave, v katerih sc kakor v ča-rovnem krogu vrti. Zemljepisna lega balkanskih kneževin in avstrijsko-ogerske države zahteva nže sama ob sebi prijateljske po-litiškc razmere i živo trgovinsko občevanje mej omenjenimi državami, kar bi v prid bilo obema deloma. V resnici pa jako malo občujejo balkanske države so svojo sosedo i šc dolgo bodo nezaupljivo nanjo gledale, ker avstrijska politika ovira ncolvisnost i samostojni razvoj slovanskih narodov. Brez dvombe se Avstrija sedaj ne prizadeva pridobiti si Bočutja Slovanov, a tega sočutja treba Avstriji pred vsem družim, ako hoče pogoje mirnega vpliva Avstrije na balkanske Slovane zboljšati. Avstriji bi bil hvaležniši V državnem zboru jc bil 4. t. m. nas rojak iu vrli na- na|ogi pridobiti si prijateljstvo Slovanov, nego sovraštvo netiti, rodnjak, dr. DominkuŠ izvoljen v državno sodišče. Avstriji bi častno bilo, ako bi prevzela z Rusijo vred v svojo skrb Abendrotli i Munjci. Mnogo Munjcev je zapeljal Abend-roth, da so Šli v Hrcegovino prevažat državno blago. Ker niso dobili pogojenega plačila, prišli so v nedeljo 11. januarja k državnemu poslancu Vitezicu tožit mu o tej stvari. Gospod Vitezić jih jc lepo sprejel, poslušal njihove pritožbe ter rekel, da je tudi on podpisal Obrezino interpelacijo i da je zdaj treba čakati ministrovega odgovora, o katerem se nadeja, da hode povoljen. Statistika. V škedenjskej fari je bilo v letu 1879 rojenih 92 moškega, 80 ženskega spola, skupaj 172; umrlo jih jc 05 moškega, 43 ženskega spolu, skupaj 108. Porok je bilo 27. Podpora za Krati. Za Kras se je dovolilo 0000 gld. državnega posojila, i sicer za popravo cest; ni pa Še gotovo, ali občine tudi prevzemo to brezobrestno posojilo. Sežanska Čitalnica je imela 1. februarja lepo veBclico; „Zupanova Micka" jc bila izvrstno igrana. Mi čestitamo čitalnici, da se jc po dveletnem molčanji zopet krepko oglasila. Sežana jc lep kraj, še lepše pa ja tam rodoljubje i ljudoljubje. Iz Velenja na Štirskcm smo dobili pismo, iz katerega posnemamo, da ondotni prebivalci prav hvalevredno skrbe za svojo šolo. Tako so Še le predzadnji teden napravili tombola i čisti dohodek, ki je znašal 70 gld. podarili v podporo uboziui učencem. Posebno se trudi za šolski vspeh načelnik krajnega šolskega sveta, gosp. Gol, katerega gg. Tischler i Thalmayer hvalevredno podpirata. Tudi je bil te dni tum izvoljen novim županom gosp. M. Vrtovšek, ki jc prav vrl narodnjak. Slovenske pisanke in risanke je izdal vrli naš narodnjak, gosp. Lapajnc na Krškem. Mi jih živo priporočamo slovenskemu občinitvu; gosp. pisatelj ima namen, izdati tudi majhne slovenske zemljevide. Ignacij Peternel, vikar pri Sv. Andreži je 27. min. meseca v 70. letu svojega živenja umrl. Ta gospod jc bil juko priljubljen ter je ljudstvu v množili rečeh veliko koristil, vzlasti bolnikom je bil oče i zdravnik. V Idriji so 5. t. m. pri občinskih volitvah sijajno zmagali narodnjaki. Upamo, da sc tudi v Idriji k malu zopet dan naredi. Knez \Yindischgriitzova interpelacija v državnem zboru je idri-škernu zatiranju i nemčurstvu vsekala smrtno rano. Na Nežaušnili so uvedene nove gruntovne knjige v teh le poreznih (katastralnih) občinah: Barka, Vatovlje, Misleče, Vareje, liodik, Dane, Škofije, Naklo, Ležečo, Divača, Avber, Utovlje, Kazle, Križ, I)utovlje, Lokva i Toinaj. Sedaj so v delu nove gruntovne knjige za porezno občino Sežana i potem prido na ; vrsto Storje, Pover, Mcrčc i druge občine, ki so nekduj pod | devinsko graščno spadale. Delalsko društvo „Fratellanza Artigiana", to jc ono društvo, kterega udje so se odcepili od glusovitega društvu „Operaju", imelo je v suboto zvečer v gledišči „Politeama" krasen ples. Vdcležba je bila obilu, gledišče je bilo s zastavami in velikanskim transparentom oznlšano. Pevski zbor, obstoječ i/. 50 pevcev, pel je več zborov jako dobro. Živahen ples je trajal do ranega jutra. Odbor jc sestavljen iz veščih možakov, zato društvo balkanske Slovano i se poprijcla tiste politike, katere se v zadnjih časih tudi Francoska drži," To je gotovo dober svet. V razmeri laškega kraljestvu k Avstriji je govorila „Gazzetta Piemontese14 te le spomina vredne besede: „Žalostno je, da dve državi, kakor ste Italija in Avstrija, namesti da bi pospeševale vzajemne razmere in interese, druga drugo z argovim očesom gledate. Narodni princip, na kateri sc vpira Italija, ta jc v skrajnih posledkih bedoču, To sc vidi vzlasti na mejah. Na južnem podnožji juliškili planin ima danes Italija inno^o Slovencev. Avstrija ima do teh po principu narodnosti prav toliko pravice, kolikor Italija na Lahe na Tridentinskcui in v Trstu. Avstriji treba morje. Trst n. pr. bi Italiji le breme bil, Avstriji pa jc neobhodno potreben. In ali je dvema velioimu državama spodobno, da se ena za ubogo deželico, ki jej nc more nositi veliko dobička, do brade oroži, druga pa mora na boj pripravljena biti, ker je ne more odstopiti, ker hi sc s tem krvne žile zavezala. Mi želimo, z vsega srca želimo, da sc vendar uže poleže zavist i sovraštvo." — To besede priporočamo irredeiitarjem v trezen premislek, Razne stvari. Razbojniki V Istri, šest oboroženih i našcmauih razbojnikov je minoli teden blizu Vodnjana napalo železniškega inženirja, ki se peljal z delalci po železnici, Inženir jc ranjen; razbojnike so pozneje polovili i zaprli. Ruska cesarica se vrne iz Francoskega v Pctroburg. Njeno zdravje jc tako slabo, da jej zdruvniki nc ohečajo več dolzegu živenja i celo nevarnost je, da na poti umre. Turški Sultan jc neki zelo hud na Avstrijo, ker neče poklicati vojukov iz BoBnc i Ilrcegovine. Sultan živi se vedno v veri, da ste ti deželi njegovi. Kupčija Z dekleti. Zvedelo se je, da jc na Nemškem neko judovsko društvo, katero zapeljuje dekleta tor jih prodaja v južno Ameriko. Taka jc judovska svoboda. Mesto Pariš jc izdulo to zimo za odpravo snegii i ledu 3,173,000 frankov. Amerikanski časnik „Herald" jc začel nabirati mile darove za stradajoče Irec ter sam prvi podpisal 100,000 dolarjev. To je lepo, pa je tudi velik udurec angleškej vladi, ki po vsem svetu rogovili i državno premoženje za sleparije zapravlja, za lačne Irce pu nema pomoči. Sužnji se na Turškem nc bodo smeli več prodajati, tako pogodbo ste namreč sklenole turška in angleška vlada; obeli držav Indije bodo lovilo na morji trgovce se sužnji. Koliko ovac je na svetu. Preračunilo se je, da ima Evropa okoli 190, drugi deli sveta pu okoli 300 milijonov ovac. Ker ima zemlja okoli 1000 milijonov prebivalcev, tedaj bi prišlo polu ovce na enega človekn. Gospodarske stvari. Vino v svetovni trgovini. Iz spodaj navedeno**, nesljivih virih sestavljpm-ga pregleda sr vidi pridelek Evropi; pridela ga : po za-\ ina v Hektolitrov tinn Francoska ....... 56,1(10,000 Avstrija........ 22,640,000 Španija........ 20,000,000 Nemčija........ 6,500,000 Portugal ........ 5,000,000 Knsija in evropska Turčija , 2,134,000 Grška in ciprski otok . . . 1,150,000 662,000 Švica......... H7 7,000 Skupaj: 146,123,000 Vinski pridelek na Francoskem je pičleji i slabši od prej-štiih let; temu so krive razne bolezni in trtna uš. Bordo-vina se je izvozilo leta 18» 17 za 53 milijonov gld. Francozom šampanjec največ dobička donasa Največ gn gre v Ameriko, i sicer 10 milijonov, na Angleško 5 milij., v Nemčijo 1 '/i milij- botelj. Rusija in Francosko porabita po 2 milij. botelj. Izvozi'o se je vina iz Francoskega I. ta 1867 3,300,000 hektolitrov, za katere se je skupilo 212 milij. frankov. Italija izvažava primerno malo vina, rc tr.di ga obilo prideluje. \ Avstriji jo 615,000 hektarjev vinogradov, polovico na Ogerskrm, in polovico v Cislajtaniji. \ es pridelek se računi na 40 milij. veder, pa le malo se ga iz države proda. Španija vsako leto na tuje za 00 milij. gld. vina proda in rabi polovica tega denarja za blago, katero iz Angleškega dobiva. Angleška porabi na leto za 175 milijonov gld, vina iz bližnjih dežel. Zarad še ne razvitega vincarstva v drugih delih sveta ni so treba bati konkurence Evropi. V Ameriki ima poljedelstvo, živinoreja in bombaž večjo veljavo, enako tudi v Avstraliji. Na dobro čezmorsko trgovino se v Avstriji še nc more misliti, ker jc vinstvo pri nas še premalo razvito; da bi tako razvito bilo, kakor je na Francoskem, donašalo bi našim deželam mnogo dobička. DiMmjMl«n llorsm /,, li;1,, 147, otrobi debeli............ , drobni............ njdova........... , , , komina v.............. vino in ftpirit: Špirit rafinirani 36° hektol..... Kum Jamajka (liter) .......... , Demerari .......... . , St. Jago „ . . ........ Vino eipersko (hektoliter) . ....... „ Malaga (aroba)......... „ refošk iz Istre (butelju)...... , „ istersko (hektol.)......... , teran „ ....... . „ vipavsko „ ........ , hrvatsko „ ........ , ogrsko „ ........ „ dalmatinsko „ ........ Predivo konopljeno Ferraro.......... „ Bolognn .......... , Cesenu.......... dolgo cijeno ............ „ „ najfineje......... za dreto.............. Razno Muko: Kaira............ Orehi levmitinski........... Virh............... Oreški (Muškat) ........... Ti................ Vanilja (t kilo)........ Žafran španjski , ........ O al u ................ Potaselj.............. Soda............... Rij domači in tirolski......... „ istrski . . . ■........ . Kolufonij amerikanski......... Votloc (Bimstein)........... Mjilo kandijsko........... , Corfii ............ Cunje............... Gobe zu konje ............ , za toaleto........... Jezice iz Azije........... • Kr"ev........... , domače........... Žveplo rimsko v kosih......... „ sicilijansko zmijeto....... Ribe — polenovke nove........... „ stare........... Arniki Yarmnnt!i (1 sod)....... . Sardelle istrske ......... Kože — usnje za poplate........... usnje teletina............ „ kravina bela in črno....... kože surovo volovske domače...... dalmatinsko in boBonske ........ amerikanske............ kravje iz Indije........... telečje.............. jančje dalmatinske.......... zajejo (100 komaduv)......... Volila bosenska .............. albaneška............. grška............... iz male Azije............ istrska .... -......... Les : | Oeske 1" debele in 7" široke za 100 komadov , . . .8 /9 „ . 850 rolov L , ISkurete '/," , ! \ llemeljni'/,"' " V, , 7« - 10/14 8/12 10/14 8/12 10 14 1200 „ 1200 , 1200 „ 1200 1200 „ 100 komadov 100 , 100 IDile 2"* „ zn 1 colu l'/t » - • ■ • 2" mere novo . ... 1'/, , „ . • • Deske po 1" debele in 7" široke zn p , (M> , , , „ 10/14 . 7, . » 8/14 u ■ 7, . , 10/14 , ISkurete '/," laške mire debele 8/12 , » „ • 10/14 , iRomeljni , 100 kom. 100 , 1200 1200 1200 1200 1200 100 kom. 100 . 100 , Seno Slama . % . . . |Dile 2" debele cola......... IV, . ......... | t rumi od '/, do '/, kubični čevelj..... . 7. 4o %, , ..... [Bordonali od 24' naprej . ..... ' Dn u za kurjavo bukova seženj...... Oglje bukovo za 100 K.'........ po takih cenah prodaja se tukaj v magazinu. dobro volovsko ........... navadno konjsko........... (škopu) rženu............ za steljo pšenično.......... zu 100 K." ..d f. do f. 16 10 11 9 45 52 42 72 7G 81 166 1C 48 300 100 38 40 8 21 G 8 7 6 4 45 25 IG 5 i) 20 12 14 7 7 24 22 20 15 150 357 145 110 70 108 125 100 50 25 8(1 92 140 120 34 49 89 C0 08 52 58 55 27 20 75 50 50 50 25 50 16 121 24 18 31 37 08 52 5G 44 47 47 24 — 24 I - - 14 -1M - 42 - 1 52 15 - 1 | 30 - 90 1 80 1 ! 25 Deset zapovedi dopisnikom. (lioaton Tranetcript). 1. Piši le na eno stran lista, kajti večkrat je treba razrezati list dopisnika, da sc med tiskarske stavec razdeli, in da gre delo hitreje od rok. 2. Piii razločno in jasno zlasti lastna imena in besede iz ptujib jezikov, kajti ne delaš prav, ako uredništvu in tiskarskim stavcem sitnosti napraviš ter jim brez potrebe čas kradeš, da morajo tvoje čirefare študirati. 3. Ne piši mikroskopično drobekeno, ker večkrat mora stavec polu metra daleč gledati, kadar črke stavi, in tudi urednik mora kedaj kuj vmes popravljati. 4. Ne začni dopisa kar prccej zgor na robu, ali v liniranem listu v prvi vrsti, temuč bolj spodej, ker mora urednik časi naslov premeniti, pa tudi tiskarskega stavca opomniti, kaki) in kje naj se tiska dopisnikov članek. 5. Nikoli nc zmečkaj lista, in ga ne zvivaj okrog, ker če tako delaš, se jeze vrednik, stavec in popravljavcc. 6. Hodi kratek, kajti dolzib stvari nobeden rad ne čita. 7. Imej v mislih tisti kot, ali kos, kamor vrednik neveljavne dopise zmeče, da se po nepotrebnem nc trudiš, ter si papirja in poštnine prihraniš. 8. Podpiši vsilej svoje ime in priimek in napis popolnoma, da ve urednik s kom ima opraviti, in da mu tvoje ime služi za garancijo istinitosti dopisa. Ako pa nočeš očitno svetu praviti, kdo si ter se pod psevdonimom (skrivnim imenom) skrivoš, podpiši pod istim vselej tudi svoje ime; le takrat smeš to opustiti, ako je uredniku dobro znano, kdo si. i). Ne piši na temnem (rtijavem, modrem, sivem) papirji, da si tiskarski stavec in popravljavec oči brezpotrobno ne krhata. 10. Te zapovedi si dobro zapomni, tej jih preberi kadar te roka srbi in bi rad kaj za javnost načrčkal, mmmam Dobre, pravične, nepokažene voščene sveče, zu katere dajejo poroštvo, iz najboljšega čistega Cebclnegn vosku, katere izverstno lepo in prav počasi gorč, prodajata po lin,j lilije,j ceni. P. & H. Seemann (7) v Ljubljani. Pinzzn S. Giovnnni, Palazzo Dinna g^ST Novo naročilo porcelana, lončene posode i stekla vsako vrsto i cone, od najlepšega do najnavadnišega. Umetniške majolike, red za darove i litij), posode za pivo i punč i: kristala, reči za tobak iz porcelana itd. itd. za na mizo, za kavo i čaj. IZVOŽNJA (2) Noročbc na debelo po fabričkih cenah. t Najboljši isterski refošk S po 1 gold. botelj a. ® Kdor ga želi kuj kupiti, naj se obrne do X (4) Upravništva. •••Mi Lastnik, društvo „Edinost". — Iidatelj in odgovorni urednik: Ivan Dolinar. Tisk avstrijskega Llojda.