GEOGRAFSKI OBZORNIK (Ljubljanski potniški promet, Kam-bus Kamnik, Sloven- ske železnice), Avtobusne postaje Ljubljana, Mestne občine Ljubljana in iniciativne skupine za uvedbo tram- vaja. Poslušalci so bili seznanjeni z različnimi koncep- ti reševanja težav mestnega in primestnega prometa. Izkazalo se je, da ima vsako prevozniško podjetje svoj način reševanja težav. Potreben bi bil skupen nastop v boju za čim večji delež potnikov in zmanjšanje oseb- nega avtomobilskega prometa v mestu. Zaradi časov- ne stiske ni prišlo do razprave, ki bi bila verjetno zelo burna. Petkovo popoldne je bilo rezervirano za štiri kraj- še strokovne ekskurzije po mestu in njegovi okolici. Ude- leženci ekskurzije z dr. Mirkom Pakom so si ogledali funkcijsko zgradbo Ljubljane. Dr. Dejan Rebernik je predstavil socialnogeografsko zgradbo Ljubljane. Dr. Matej Gabrovec je vodil ekskurzijo po Zgornji Šiš- ki, Kosezah in Podutiku, kjer je prikazal agrarne ele- mente - ostanke preteklosti v mestu. Mag. Valentina Brečko Grubar in Simon Kušar sta prisotne seznanila z Ljubljanskim poljem. Kljub mrazu in razmeroma sla- bem vremenu so bili udeleženci ekskurzij navdušeni, saj so bili vodeni po mestnih in obmestnih predelih, ki jih doslej še niso imeli priložnosti spoznati. V soboto, 21. oktobra se je delovna vnema na zbo- rovanju nadaljevala. Najbolj zgodnji so se zbrali ob 8. uri ter odšli raziskovat geografske značilnosti Veli- ke planine na čelu z Mihom Pavškom in Borutom Per- šoljo. Ostali so se zbrali na dveh lokacijah (Prešernova dvorana SAZU, Zemljepisni muzej), kjer so prisluhni- li zadnjemu sklopu predavanj s fizičnogeografskimi, okoljskimi in agrarnimi vsebinami. Po končanih predavanjih je bil odhod na tri celodnevne ekskurzije. Dr. Karel Natek in dr. Davo- rin Tome sta vodila ekskurzijo na Ljubljansko barje. Pred- stavljeni so bili njegovi naravovarstveni vidiki. Udeleženci so si ogledali profil južnega dela Ljublja- ne z manj privlačnimi mestnimi dejavnostmi, kot so odla- gališče odpadkov, avtoodpad, skladišča in begunski center. Spoznali so klasično barjansko kulturno pokra- jino in probleme, ki se pojavljajo zaradi suburbani- zacije. Ogledali so si tudi znamenitosti južnega roba Barja. Plovba proti Ljubljani je zaradi narasle Ljublja- nice odpadla. Ingrid Florjane iz Gimnazije Ledina je pripravila ogled Taborske jame in okoliškega kraške- ga sveta v luči izpeljave terenskega dela za pridobi- tev dela ocene na maturitetnem preizkusu iz znanja geografije. Dr. Stanko Pele in mag. Drago Kladnik sta organizirala ogled podeželskega zaledja vzhodnega dela Ljubljane. V prvem delu sta popotnike seznani- la z razvojem rastlinjakov kot intenzivnim načinom pri- delave zelenjave in cvetja. V drugem delu je bil predstavljen projekt Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi na območju krajevne skupnosti Besnica. S sobotnimi ekskurzijami je bilo 18. zborovanje slovenskih geografov končano. Udeležilo se ga je 150 udeležencev. Med njimi jih je veliko aktivno sode- lovalo. Program zborovanja je bil zelo obširen in raz- nolik. Številna predavanja, hospitacije, ogledi, okro- gli mizi in ekskurzije so omogočili izbor vsebin, ki posameznika najbolj zanimajo. Opravljen je bil širok geografski pregled mesta z okolico. Poudarjena so bila številna odprta vprašanja in dileme. Zal je zaradi šte- vilnih vzporednih dejavnosti in stalne časovne stiske zmanjkovalo ali celo zmanjkalo časa za razpravo. Tudi predavatelji v skopo odmerjenem času niso vedno uspe- li predstaviti bistva svojega prispevka. Večje število vzporednih dejavnosti je zmanjševalo pomen zboro- vanja kot družabnega srečanja. Pohvaliti je potrebno vse ekskurzije. Bile so izvrstno pripravljene in vode- ne. Osredotočile so se na vsebine, ki niso preveč zna- ne, hkrati pa so bile ustrezno dopolnilo k predavanjem. Največje prijetno presenečenje je monografija Ljub- ljana - geografija mesta. Knjiga je opremljena s šte- vilnimi barvnimi kartami in grafikoni. S svojo vsebino in tehničnim izgledom je zanimiva za velik krog upo- rabnikov, ne le za geografe. In to je največ, kar lah- ko ponudi takšno zborovanje: širitev geografskih spoznanj v strokovnem in laičnem krogu. Ce so se ob tem okrepili stiki med geografi in zavedanje njihove pripadnosti geografiji, je zborovanje doseglo svoj namen in ga celo preseglo. METODE TERENSKEGA DELA ZA GEOGRAFE (PRSTI IN VEGETACIJA, VODE) Milena Petauer Na željo številnih učiteljev in profesorjev geogra- fije je Center za permanentno izpopolnjevanje Peda- goške fakultete v Mariboru - Oddelek za geografijo v aprilu in maju 2000 organiziral seminar z naslovom: »Nove metode terenskega dela za geografe«. Semi- Udeleženci terenskega dela na hmeljišču v Drešinji vasi (Celjska kotlina) (foto: Ana Vovk Korže). 25 GEOGRAFSKI OBZORNIK Odčitavanje horizontov v profilu prsti na vznožju Ložniškega gričevja (foto: Ana Vovk Korže). nar in terensko delo je vodila dr. Ana Vovk Korže, ki se ukvarja s preučevanjem prsti, vegetacije in vode ter regionalno geografijo. Udeleženci smo dobili gradi- vo (priročnik z naslovom »Metode terenskega dela za geografe«) za delo na terenu, ki ga na kratko pred- stavljam v tem prispevku. Namen tega prispevka je predstaviti učiteljem in profesorjem geografije, ki uči- jo v šolah, priročnik »Metode terenskega dela za geo- grafe« s ciljem, da se bodo lažje odločili za delo na terenu. Omenjeno gradivo je tudi na razpolago v knjižnici Pedagoške fakultete v Mariboru. Priročnik je razdeljen na 1 1 poglavij. V uvodnem delu priročnika so zapisani cilji terenskega spoznavanja naravnih sestavin pokrajine s poudarkom na poglab- ljanju in utrjevanju izkustvenega učenja. Za uvodom sledi pregled uporabljenih metod pri terenskem delu, kjer so predstavljene dosedanje metode za preučeva- nje prsti, vegetacije in voda. Zanimiva je ugotovitev, da se geografi pogosto poslužujemo ustaljenih metod in le redko v raziskovalno delo vključimo nove meto- de, povzete iz tuje literature ali prakse. Sledi prikaz novih in dopolnjenih metod za preu- čevanje prsti, vegetacije in vode na terenu. Predstav- ljene nove in dopolnjene metode so popestrene z barvnimi fotografijami, ki povečajo preglednost in pritegnejo pozornost bralca. Tako na primer lahko prsti terensko ocenjujemo, ne da bi bilo potrebno skopati tudi pedološko jamo. Poglavja, ki obravnavajo tak pri- stop dela, so: • Opazovanje in ocenjevanje prsti na terenu, • Opazovanje prsti s pomočjo reliefne razgibanosti, • Ocenjevanje prsti s pomočjo pedološke karte, • Ocenjevanje prsti s pomočjo talne ruše, • za poglobljeno spoznavanje lastnosti horizontov prsti pa Preučevanje prsti s pomočjo pedološkega pro- fila. Čeprav je veliko terenskih metod enostavnih in bi se jih lahko lotil vsak učitelj, je razgovor pokazal, da se le redki odločajo za vključevanje terenskega dela v pouk geografije. Razlog je v naravnanosti obstoje- čega učnega načrta za pouk geografije v osnovni šoli, ki ne predvideva terenskega dela kot del pouka, čeprav bi se učenci ravno na ta način veliko več naučili kot zgolj s teoretičnim spoznavanjem prvin naravnega okolja. Osrednji del priročnika prikazuje izkop pedološ- kega profila in odvzem vzorcev prsti, določanje bar- ve prsti, določanje vlažnosti prsti, vsebnost skeleta v prsti, mehansko sestavo in teksturo, določanje obstoj- nosti strukturnih agregatov, prepustnost za vodo, pre- koreninjenost prsti, določanje kalcijevega karbonata ter reakcije prsti. Avtorica A. Vovk Korže se je pri sestav- ljanju priročnika za delo na terenu naslonila na spoz- nanja tujih avtorjev (R. Elueckiger, J. Roesch, W. Stwrny, V. Voekt), ki so v knjigi z naslovom »Bodenkunde« str- nili spoznanja iz prakse različnih strok (agronomije, ekologije, geografije, biologije, kemije in drugih). Iz teh navedenih metod je razvidno, da lahko prsti na terenu ocenjujemo s pomočjo vizualnih elementov pokrajine in da ni vedno potrebno izkopati pedološ- ke jame za osnovno spoznavanje prsti. Pot za spoz- navanje prsti je torej krajša in bolj enostavna, kot smo jo poznali do sedaj. Novost je tudi ta, da so nekatere dosedanje metode nadgrajene z novimi spoznanji; tako se npr. tekstura prsti s prstnim poskusom ne ugotavlja le za šest teksturnih razredov (od enajstih), temveč za vseh enajst. Tudi vsebnost karbonatov ugotavljamo ločeno glede na intenzivnost šuma in intenzivnost vidnih znakov, zato je lestvica za odčitavanje C a C 0 3 bolj natančna. Večini dosedanjih metod za spoznavanje prsti je avtorica dodala aplikativno razlago rezultata terenskih meritev, kar povečuje predstavljivost izmer- jenih podatkov in jih umešča v geografski prostor. Osrednji del priročnika se ukvarja z vprašanji geo- grafskega preučevanja vegetacije. Poudarek je na celostnem razumevanje vegetacije (ne posameznih rast- lin), torej na vegetacijskih združbah in na njihovih eko- loških značilnostih. V podpoglavjih so obravnavani odnosi med okoljem in vegetacijo, razporeditev vege- tacije glede na prsti ter razporeditev vegetacije gle- de na relief v Sloveniji. Zadnji del priročnika je namenjen terenskemu spoz- navanju različnih oblik voda. Poudarek je na razume- vanju različnih oblik voda: ribnikov, močvirij, termalnih izvirov, tekočih voda (naravnih in reguliranih strug, hudournikov), barij in zajezitvenih jezer. V priročni- ku so postopki za preučevanje deset različnih oblik voda Severovzhodne Slovenije. Na terenu nas je pot vodila iz Maribora v Rače, kjer smo opravili meritve fizikalnih in kemičnih lastno- sti vode v ribnikih ter ugotavljali kvaliteto stoječe vode. V dolini Dravinje pri Poljčanah smo risali obliko moč- 2 6 GEOGRAFSKI OBZORNIK viri j, ki omogočajo uspevanje na vlago prilagojenih rastlin. Risali smo tudi obliko rečne struge Dravinje, ki jo izpodjeda močna bočna erozija. V Zbelovem smo opazovali termalni izvir ter izmerili temperaturo in trdo- to vode, ki je bila bistveno višja kot temperatura sto- ječe ali tekoče vode. V Prežigali pri Slovenskih Konjicah smo v bližini deponije odpadkov izmerili last- nosti vode v reki Dravinji ter dokazali kritično onesna- ženost rečne vode. Od Oplotnice do Lukanje smo beležili podatke o hudourniškem preoblikovanju pokra- jine. Kot primer barjanskega jezera smo analizirali Črno jezero na Pohorju. Na poti proti Mariboru smo spoznali naravne potenciale območja porečja Lobni- ce ter si ogledali hidroelektrarno Mariborski otok. Kot zaključek: učitelji in profesorji, ki vas zanima delo na terenu, se lahko lotite terenskega dela tudi sami - prelistajte »Metode terenskega dela za geogra- fe« in si izberite vaje, ki jih delno že poznate, nato pa jih dopolnite in nadgradite z novimi. Samo s prak- tičnim delom bo vaše branje priročnika za delo na tere- nu res uspešno. SHEMATSKI PREGLEDI - GEOGRAFIJA Ludvik Mihelič Pred nekaj meseci je pri Tehniški založbi Sloveni- je izšel peti zvezek iz zbirke Shematski pregledi - Geo- grafija. Delo bi lahko označili kot neke vrste priročnik. Je delo treh domačih geografov: dr. Karla Natka, Mar- jete Hočevar in Marjete Vidmar. Ti so angleški izvir- nik Advanced Geography Revision Handbook, ki je izšel I. 1996 pri založbi Oxford University Press, ne le prevedli, ampak temeljito predelali, priredili in dolo- čena poglavja napisali povsem na novo. Predelava je bila nujna tako zaradi različnih vsebinskih poudarkov angleškega izvirnika kakor zaradi uskladitve z naši- mi učnimi načrti za geografijo. Shematski pregledi obsegajo 1 27 strani, dodan pa je tudi slovarček uporabljenih in razloženih geo- grafskih pojmov. Vsebina je razdeljena na 20 pogla- vij tako iz fizične kot družbene geografije. Priročnik prinaša zelo bogato vsebino. Po klasičnem zapored- ju se zvrstijo poglavja o geološki zgradbi, prepereva- nju, denudaciji in eroziji, nato so posebej predstavljene reke in rečni relief, puščave, poledenitev, kras in oba- le. Geomorfološkim vsebinam sledijo poglavja o vre- menu in podnebju, prsti ter podnebnih in rastlinskih pasovih. Družbenogeografske vsebine pričenja poglavje o prebivalstvu, sledi prikaz naselij, posebej so izpo- stavljena mesta in mestna območja, nato pa je sklop gospodarskih dejavnosti (kmetijstvo, industrija, ener- gija, promet in turizem). Sklepni poglavji sta posve- čeni regionalnemu razvoju ter okoljskim temam. Kot že naslov pove, je priročnik zasnovan zelo she- matsko, sistematično, povedno in nazorno. Kratko vse- bino, ki natančno pojasnjuje osnovne pojme, dopolnjuje bogato dodatno gradivo. To so predvsem modeli, ski- ce, profili, sheme, tabele, tematski zemljevidi ipd. Bese- dilo se omejuje res le na najnujnejšo razlago. Če ob prvem prelistavanju morda pomislimo, da je priročnik uporaben le pri obravnavi občegeograf- skih vsebin, se hitro uštejemo. Namreč pri mnogih temah so dodani konkretni primeri iz posameznih pre- delov sveta in držav. Tako so npr. obalni tipi predstav- ljeni na primeru Severne in Zahodne Evrope ter severnega dela Jadrana. Se posebej velja pohvaliti veliko primerov iz Slo- venije (geološka zgradba, poplave v Sloveniji, pole- denitve, zračne mase in vremenski tipi, prsti v Sloveniji, gostota in razporeditev prebivalstva, vključevanje Slovenije v Evropsko zvezo ipd.) Ta del so avtorji napi- sali povsem na novo. Zanimivo, da pregledi ne name- njajo več pozornosti krasu, res pa je, da v izvirniku tega poglavja sploh ni. Zelo bogate vsebine prinaša poglavje o vremenu in podnebju. Tako je natančno razložen nastanek mon- sunov, cela stran je namenjena pojavu El Nino, vetro- vom, depresijam ipd. Pri skrbnejšem pregledovanju bralec opazi nekatere terminološke spremembe oz. novosti. Tako je pojem tsunami zapisan kot cunami ali El Nino kot El Ninjo. Pri presoji upravičenosti takšnih zapisov bi se lektorji nujno morali podrediti geograf- ski stroki. Posebej praktično je prikazano poglavje o posa- meznih podnebno-rastlinskih pasovih na Zemlji. Zem- ljevid razširjenosti posameznega vegetacijskega tipa spremlja tipični klimogram za to podnebje s kratkim opisom značilnosti, navedene so poglavitne značilno- sti rastlinstva in opis prsti s profilom vred. Razmero- ma precejšnja pozornost je namenjena tudi ekološkim temam, kar je pohvalno, saj je tudi pri šolski geogra- fiji eden izmed smotrov globlje razumevanje okoljske problematike. Vsebina je uporabna na vseh stopnjah poučeva- nja geografije, zlasti pa v srednji šoli. Koristno se da uporabiti ne le pri obravnavi občegeografskih vsebin v prvem letniku, marveč tudi pri obravnavi sveta in kon- tinentov, evropskih držav in naše domovine. Odlika priročnika je tudi v tem, da se opira na učni načrt v gim- nazijah in maturitetni izpitni katalog za geografijo. Prav tako kot pri samem pouku bo nadvse dobrodošel pri- pomoček pri pripravah na maturo, zlasti pri utrjeva- nju in preglednem ponavljanju. Dijakom omogoča hitrejše in boljše pomnjenje, učitelju pa nakazuje neka- tere nove možnosti poučevanja. Ne nazadnje lahko prinaša priročnik drugačen in svež način v koncipiranje učbenikov in drugih gradiv za dijake. Morda bi bilo dobro razmišljati, da bi v bodoče naši geografski učbeniki povzeli nekatere prvine Shematskih pregledov. Tako bi izginila iz njih 2 7