r KOORD INATNI SISTEMI GRAF I ČNE IZMERE ~ lokalni toordlnalnl IISIUII franco11te' ilmlre LJ IC,ilnstl tQordln,111nt sluem LJ SchDt~•a up,ava C.K Sl,wenlie Thl JI 111111 l,l Qi d, 11011 •llCl r•m llljl IJuhljH11 11:,t,m.HllCV,Hl bn·z odobritv•• (,corll'hh UJJl,lyf' SRSlr,,l'lll/l: prPpUvf>l.1110 GEODETSKI GLASILO ZVEZE GEODETSKIH INŽENIRJEV IN GEOMETROV SLOVENIJE Letnik XIX Številka 4 December 1975 Vseb na Aktualni Pavel Zupančič Znanstven Florijan Vodopivec Strokovni Matija Klarič Branko Makarovič Ivan Golorej Jasim Mrkal j Ivan Golorej Marjan Jenko Ivan Čuček č I a n e'k Predvidene spremembe ter materialna in kadrovska problematika v šolstvu č a n k i Določitev najbolj ustreznih enačb za oceno natančnosti mestnih nivelmanskih mrež na podlagi merjenj Ljubljane č I a n k i Koordinatni sistemi v SR Sloveniji Mednarodni center za aerofotogrametrijo in geo-znanosti ITC Enschede Smeri nadaljnjega razvoja v fotogrametriji Prva uporaba aerofotogrametri je za civi I ne potrebe v Jugoslaviji i 1 35. fotogrametrični teden v Stuttgartu - ZRN Beležke s XVI. kongresa Mednarodne geodet- ske in geofizikalne unije ·1 nšti tut za geodezijo in fotogrametri.jo fakultete AGG v Ljubjani Novice in zanimivosti iz stroke Društvene vesti Osebne vesti Obvestila S t r a n 3 5 19 32 35 38 40 42 45 53 59 61 63 Izdajatelj: Zveza geodetskih inženirjev in geometrov Slovenije. Uredniški odbor: glavni urednik Zlatko Lavrenčič, odgovorni urednik Jožica Švarc, urednik za znanstvene pris- pevke Florijan Vodopivec, tehnična urednika Marjan Smrekar, Zlatko Lavrenčič. Uredni- ški svet: Ivan Golorej, Boris Kren, Emil Bremec, Bo9dan Samobor. Ovitek izdelal in tekst razmnožil IGF Ljubjana. Izhaja 4 krat letno. Clani Zveze GIG Slovenije dobivajo Geodetski vestnik brezplačno. Letna naročnina za nečlane društva je 60.-din, za kolek- tivne naročnike za prvi izvod 200.- din, za nadaljnje izvode 100.- din. Naslov uredni- štva: Geodetska uprava Maribor, UI. heroja Tomšiča 2, 62000 Maribor, telefon 25 771 interna 362. Številka tekočega računa 51800-679-70403 pri SDK Maribor. AKTUALNI ČLANEK Pavel ZUPANČIČ PREDVIDENE SPREMEMBE TER MATERIALNA IN KADROVSKA PROBLEMATIKA V ŠOLSTVU Ker je pomanjkanje kadrov v geodetski stroki zelo pereče in ker je edina pot, da te kadre dobimo ta, da si jih izšolamo, je problematika šolstva tudi za nas zelo ak- tualna. Smo v obdobju priprav večje reforme v šolstvu. Resolucija,sprejeta na 10. kongresu ZKJ v preteklem letu predvideva vsebinske in formalne spremembe v vzgoji in izo- braževanju • Bistvene značilnosti bodoče reforme s~: 1. Odpraviti neenake možnosti za študij glede na različno predhodno izobrazbo. 2. Odpraviti abstraktno teoretično učno snov, ki nima nobene povezave s prakso. 3. Omogočiti prekinitev izobraževanja in ponovno vključitev. Za to so potrebne spremembe v kadrovski politiki. 4. Ustvariti možrost hitrejšega napredovanja glede na večjo sposobnost. 5. Splošno šolanje se podaljša v deveto in deseto šolsko leto. V teh dveh letih bi se učenci že usmerjali in pripravljali za različne poklice. Primeri usmeritve bi bi I i na pr.: tehnična smer, naravoslovne-matematična smer, jezikovno-kulturna smer itd. Nadaljnje izobraževanje bi se vršilo po možnosti v centrih usmerjenega izobraževanja; trajalo bi 2 leti, 2+2 leti, 2+4 leta in 2+6 let ter bi doseglo rang srednje, višje in visoke šole. 6. Racionalizirati vzgojnoizobraževalni proces in pri tem predvsem zmanjšati osip. Velik osip ustvarja I judi, ki nimajo možnosti pridobitve poki ica in primerne zapo- slitve. Velik osip je vzrok premajhnega števila diplomantov glede na vložena sredstva v šolstvo in glede na kapacitete šolskih zavodov. Predvidenim splošnim spremembam bo moralo slediti tudi geodetsko šolstvo. Reforma financiranja v šolstvu je že v teku. Po sprejetju zakona o samoupravnih in- teresnih skupnostih so,se začele organizacije združenega dela združevati po panogah in ustvarjati posebne izobraževalne skupnosti. Naloga teh posebnih izobraževalnih skupnosti je skrbeti za usmerjeno izobraževanje. Splošno izobraževanje bodo še na- dalje financirale republiške izobraževalne skupnosti. Republiška izobraževalna skup - nost ureja še koordinacijo med posameznimi posebnimi izobraževalnimi skupnostmi. Pavel ZUPANČIČ, dipl. ing. Gradbena tehniška šola, Ljubi jana 3 Namen tega načina financiranja je, da imajo interesenti za posebno vrsto kadra s svojim sofinaciranjem vpliv na obseg, način in kvaliteto izobraževanja. Interesenti so organizacije združenega dela, upravni organi in organizacije republiškega po- mena. Ta način financiranja so v preteklem šolskem letu že uvedli v SR Hrvatski, kjer geodetsko šolstvo financirajo skupnosti za usmerjeno izobraževanje gradbenikov iz Zagreba, Splita, Reke in Osjeka. Povezuje jih koordinacijski odbor teh skupnosti. V Sloveniji so nekatere panoge že ustanovile svoje posebne izobraževalne skupnosti, vendar se geodeti do zdaj še niso lotili oblikovanja take skupnosti. Smoterno bi bilo dobro premisliti, ali naj se financiranje geodetskega šolstva pridruži izobraževalni skupnosti za gradbeništvo ali naj se formira posebna izobraževalna skupnost ali naj ostane financiranje geodetskega šolstva še nadalje pod okriljem republiških izobra- ževalnih skupnosti, ker geodetske kadre potrebujejo zelo različne organizacije in upravne službe in ne samo geodetske in gradbene organizacije. Dosedanji način financiranja izenačuje različne vrste izobraževanja. Pri tem je geodetsko šolstvo prizadeto, ker je v primeri z nekaterimi drugimi strokami dražje in sicer iz naslednjih razlogov: 1. Moderen pouk zahteva večje število učiteljev na manjše število študentov ali di- jakov. 2. Za pouk so potrebni dragi geodetski inštrumenti, draga učila in učni pripomočki. 3. lnštrumentarij je omejen na manjše skupine ljudi. 4. Hiter razvoj stroke zahteva nabavo novih inštrumentov, novo literaturo ter strokov- no usposobi jene pedagoške delavce. Varčno dodeljevanje sredstev povzroči več težav in pomanjkljivosti, tudi pomanjkanje pedagoških delavcev ne nazaduje. Vrsto let so na fakulteti in srednji šoli razpisana mesta pedagoških delavcev, ki osta- jajo nezasedena. Ta problem rešujemo trenutno s honorarnimi predavate! ji. Dobra stran honorarnih predavateljev je v tem, da ohranjajo stik in posredujejo izkušnje iz opera ti ve, slaba pa, da se zaradi svoje redne zaposlitve ne morejo zadosti posvetiti pedagoškemu delu. Z večjim pomanjkanjem geodetskih strokovnih kadrov se veča interes za geodetsko šolanje, kar je razvidno iz večjega vpisa študentov in dijakov na fakulteto in sred- njo šolo. Vzpodbuda je tudi štipendiranje, ki je v Sloveniji uspešno rešena. Z u- vedbo socialnih štipendij je štipendiranje pomembna oblika izenačevanja material- nih možnosti za šolanje, obenem pa uspešen inštrument kadrovske politike. Večina študentov in dijakov dobiva štipendije. Veliko kadrovskih štipendij pa je neizkori- ščenih, čeprav. celo presegajo višino, predvideno s samoupravnim sporazumom. 4 ZNANSTVENI ČLANKI Florijan VODOPIVEC* DOLOČITEV NAJBOLJ USTREZNIH ENAČB ZA OCENO NATANČNOSTI MESTNIH NIVELMANSKIH MREŽ NA PODLAGI MERJENJ LJUBLJANE** L UVOD Vsa geodetska merjenja so več ali manj podvržena pogreškom. Tudi pri nivelmanu ločimo tri vrste pogreškov: grobe, slučaj ne in sistematične. Grobih pogreškov zara- di svoje narave ne upoštevamo pri izračunu .. Take meritve črtamo in jih ponovimo. Sistematični pogrešek, označimo ga s G , že s svojim imenom pove, da se nam po- javi ja sistematično in to na vseh stojiščih. Vsota sistematičnih pogreškov v nivelman- skem vlaku je enaka produktu pogreška, storjenega na enem stojišču in številom sto- jišč. Po predpostavki, da so vizure na posameznih stojiščih enake, dobimo vsoto si- stematičnih pogreškov v obliki msi = ± 6 ,d l. l Slučajni pogreški, oznac1mo jih z '"7 , pa se nam seštevajo kvadratično, saj je ver- jetnost pojave pozitivnih in negativnih pogreškov popolnoma enaka, torej je Oba pogreška, slučajni in sistematični, sta nam popolnoma neznana, zato ju mora- mo sešteti kvadratično 1.3 M je torej tisti pogrešek, ki ga lahko pričakujemo pri določeni dolžini, če pozna- mo '? in G' • Obratno, če poznamo nesoglasje f pri zapiranju zaključene nivelrnan- ske zanke, ali A ali '? , nesoglasje pri niveliranju tja in nazaj, Lahko računamo 'Y/ in 6 . Ker pa dobimo v tem slučaju ~načbo z dvema neznankama, moramo ime- ti tudi najmanj dve neodvisni meritvi. Ce pa imamo meritev več, potem lahko iz- ravnavamo in dobimo najverjetnejše vrednosti iskanih neznank rr;. in G Poleg te univerzalne formule, s pomočjo katere istočasno računamo 6 in '? , pozna- mo še celo vrsto formul, ki pa so več ali manj približne, saj s pomočjo njih raču­ namo bodisi '"7 , bodisi (5 , tako da eno vrsto pogreška zanemarimo z ozirom na ka- rakter določene meritve. Slučajni pogreški prevladujejo nad sistematičnimi pri krat- *doc. dr. Florijan VODOPIVEC, FAGG, Ljubi jana **Nalogo je financiral sklad Borisa Kidriča 5 kih nivelmanskih vlakih, zato slednje lahko zanemarimo in računamo iz nesoglasij si učajne pogreške, medtem ko pri dolgih vlakih prevladujejo sistematični pogreški, zato zanemarimo slučajne pogreške in računamo sistematične (1 ), (6). Problem, ki je tu povsod prisoten in vedno isti je, kdaj je nivelmanski vlak dolg in primeren za račun sistematičnega pogreška in kdaj kratek in primeren za račun slu- čajnega pogreška. Poleg tega so vse te formule prirejene za državne nivelmanske mreže, ki se bistveno ločijo od mestnih in mikronivelmanskih mrež. Zato pustimo te formule ob strani in pos~usimo razčleniti napake pri metsnih mrežah. 2. MEST NE M R E Ž E Kaj je bistvo mestnih nivelmanskih mrež? Ena bistvenih razlik je gotovo oblika in velikost mreže. Če vzamemo za primerjavo mestno mrežo Ljubljane iz leta 1963 ( 1971) je tu povprečna dolžina zaključene zanke 7, O (8, O) km, povprečna dolžina nivelmanskega vlaka 1,6 (1,7) km in povprečna razdalja med reperji 304 (284) m. Po samih dolžinah se vidi, da povprečna dolžina zaključenih zank znaša približno toliko, kot dolžina linij med posameznimi reperji pri državnem nivelmanu visoke na- tančnosti. Torej računamo iz razdalj 7-8 km pri nivelmanu visoke natančnosti slučaj­ ni pogrešek, pri mestnih mrežah pa sistematični. Pri tem so seveda razdalje lahko še občutno manjše pri mikronivelman skih mrežah, če porrebujemo večjo gostoto reperjev. Poleg samih velikostnih razlik nastopajo pri mestnih mrežah še dodatne posebnosti, kot so: promet, razne ovire, tresenje zaradi prometa, industrije itd. Vsi ti vzroki lahko povečajo sistematične pogreške, ki se tako lahko pojavijo že pri manjših raz- daljah. Predpostavimo, da imamo tudi v mestni mreži dve vrsti pogreškov: slučajni in sistematični pogrešek. Na rezultate pa vplivata oba pogreška, torej ju moramo kvadratično seštevati po enačbi l • 3. Preden kaj računamo po tej formuli, si oglejmo, kaj pomeni ta enačba geometrično. Brez dvoma je to krivulja drugega reda. Katerakoli krivulja je, d SI i ka 1 mora imeti teme v koordinatnem izhodišču, in z narascanjem razdal je proti neskon- čnosti narašča tudi napaka proti neskončnosti, Tej drugi zahtevi ne odgovarjata krog in elipsa. Torej ostaneta še parabola in hiperbola. Parabola ima kvadratni člen samo 6 na eni strani enačbe, torej nam ostane le hiperbola. Zapišemo si jo v obliki s te- menom v koordinatnem izhodišču. (slikal). Splošna enačba hiperbole se glasi: = Koordinatno izhodišče prestavimo v teme hiperbole, zato vstavimo: x0 = -a, Yo = O Po ureditvi členov in če vstavimo: y = f' dobimo: X= d, 62 in a = 2 1 kar ni nič drugega kot enačba l. 3. Torej ima krivulja naraščanja skupnega pogreš- ka nivelmana obliko hiperbole. Sedaj, ko vemo kakšno matematično obliko ima krivulja pogreškov pri nivelmanu, lah- ko računamo elemente te krivulje na podlagi dobi jenih nesoglasij v nivelmanski mre- ži. Za rešitev enačbe 1. 3 potrebujemo najmanj dve neodvisni meritvi. Ker pa jih imamo več, lahko izravnavamo. Najprej poskusimo z zaključnimi zankami, ker so najdaljše v mestni mreži in je pojav sistematičnega pogreška najverjetnejši. Na pod- lagi izravnave smo dobili rezultate, ki so predočeni v tabeli 1 (kolona 4). V tej ta- beli nimamo samo rezultatov, dobljenih na podlagi enačbe 2.1, ampak za primerjavo tudi druge rezultate. V glavi tabele so navedeni načini posameznih izračunov. V koloni 2 in 3 je seveda zanemarjen sistematični pogrešek. V koloni 4 pa sta slu- čajni in sistematični pogrešek računana po enačbi 2. 1. Pod njima pa je še kvadrat- no sešteta vsota obeh pogreškov. Preseneti nas negativna vrednost za sistematični po- grešek. Tudi same velikosti srednjih pogreškov so precej večje od vrednosti v kolo- nah 2 in 3. Za te nemogoče rezultate sta možni dve razlagi: A) napačne predpostavke za izračun srednjega slučajnega in sistematičnega pogreška, B) slaba matematična pogojnost rešitve. A l) Enačba l. 3 nam predstavi ja hiperbolo. Če pa vstavimo dobi jene negativne vred- nosti v to enačbo, pa dobimo obliko: to pa ni nič drugega kot elipsa s temenom v izhodišču koordinatnega sistema. Ali je možno, da je krivulja naraščanja skupnega pogreška pri nivelmanu elip- sa? Ali je velika polos te elipse vrednost 11 Z 11 , ki jo prof. Vignal navaja kot mejno vrednost, pri kateri izgubi sistematični pogrešek svojo značilnost in se pre- tvori v slučajni pogrešek? (6) Težko je na to odgovoriti, vendar so to tako velike dolžine nivelmanskih vla- kov, da za mestne odn. mikronivelmanske mreže ne pridejo v poštev. Zato to 7 razglabljanje opustimo. A2) Pač pa tu lahko predpostavimo nekaj drugega. Slučajni pogrešek ne raste z dru- gim korenom iz dolžine nivelmanskega vlaka, ampak z nekim večjim korenskim eksponentom. Zato moramo tako dobljenim vrednostim odšteti nek del, ki se izraža kot negativni sistematični pogrešek, da dobimo ustrezno vrednost, izmer- jeno za določeno dolžino. Ta druga razlaga z napačnimi predpostavkami se mi zdi verjetnejša in jo bomo skušali kasneje razčleniti. B) Skušajmo enačbo 2.1 transformirati v koordinatni sistem, kjer bomo dobili eno- stavnejšo in boljšo rešitev. Zapišimo jo v drugi obliki in uvedimo nove enačbe 2 X = (5 ' 2 y = ~ ' in dobimo enačbo: Ax + By - C = O B = d in to pa ni nič drugega kot. premica. Zapi~imo jo v segmentni obliki X +L -o" b - pri tem je a = C A in b = C B Če v enačbe 2. 3 vstavimo enačbe 2.2 dobimo: a = = b = = 2 70 2.2 2.3 Vidimo, da 11 a 11 ni nič drugega kot dvadrat sistematičnega pogreška,če zanemarimo slučajni pogrešek, in 11 b 11 nič drugega, kot kvadrat slučajnega pogreška, če zane- marimo sistematičnega. (si ika 2) x <'i\rnrn} Slika 2 l\. t ~ • 1 a b ·r?(rnn-1 J Vsaka točka te premice je rešitev naše enačbe. V točki T1 imamo samo sistematič- 8 ni pogrešek in v točki T2 samo sl~čajni .P~W~še~_. Katerakoli točk~ nam da pozitivne rešitve za 7 2 in (:5 2 • Levo od T l so 7 no od T2 so G 2 negativni. med T l in T2 negativni in des- Če imamo dve neodvisni meritvi, ju lahko v tem koordinatnem sistemu predočimo kot dve premic~. Presek teh dveh premic pa nam da skupno rešitev obeh meritev, t.j. rr; 2 in G • Jasno je, da bo presek toliko boljši, čim bolj pravokotno se se- kata premici. Zato lahko dobimo pri sla~o izbranih podatkih presečišče v področ­ ju, kjer dobimo eno neznanko negativno, če sta dolžini nivelmanskih vlakov skoraj enako dolgi, oziroma se sploh ne sekata, če sta nivelmanska vlaka enako dolga. Zato moramo paziti, da računamo rr; in G iz dveh nivelm,onskih vlakov, ki sta med- seboj čimbol različna po dolžini. Torej bi morali računati aritmetično sredino vseh nivelmanskih vlakov in jih vzeti kot prvo premico ter aritmetično sredino nivelman- skih linij in jih vzeti kot drugo premico. Presek dveh tako dobljenih premic bi nam dal dobre rešitve za'? in G • Kako izgleda to v praksi, si oglejmo na primeru me- stne nivelmanske mreže Ljubljane iz leta 1963 in 1971. 3. IZRAČUN SREDNJIH POGREŠKOV ZA NIVELMANSKO MREŽO LJUBLJANE Za preiskus predhodno postavljenih tez nam služijo meritve ljubljanske nivelmanske mreže. Najprej smo sestavili tabele tako, da smo upoštevali razlike med niveliran- jem tja in nazaj le med dvema reperjema. Vendar je bilo tako dobljeno število po- sameznih meritev zadovoljivo le do približno 0,5 km. Nato pa je število posamez- nih meritev naglo padalo. Da bi dobili večje število meritev tudi pri večjih razda'- 1 jah, smo krajše razdal je in seveda tudi nesoglasja med seboj seštevali. Iz tako dob- i jenih podatkov smo nato računali povprečne vrednosti nesoglasja za vsakih 100 m. Te vrednosti so prikazane na sliki 3. Na sliki so vrednosti najprej samo za niveli- ranje med reperji in nato še za vrednosti, dobljene tako, da smo seštevali več za- porednih odsekov, ki so si dejansko sledili drug drugemu, in jih prišteli prvi sku- pini. 0,5 0,4 0,3 0,2 0,1 f(mm) A 0,5 0,4 0,3 -- linije brez vmesnih reperjev, 0, 2 - --- linije z vmesnimi reperji 0,1 1963 0,1 o,2 0,3 0,4 0,5 0,6 0.7 0,8 0,9 1,0 d 4- "' 1963 .8 0.9 1.0 ,, 2 1.0 O, o. Slika 4 1- povprečne vred11ost1 za l1nqe v 1nte1valu od O 010 km O.IQ 1<. 111 2 - povp1ečne vred11ost1 za /11111e v intervalu od 0.01 do O 20 km 3 - povprečne vrednosti za !in11e v intervalu od 0.01 do O 30 km 4 - 1971 0,10,20,30,4 0,5 . 0.70.80.9 1.0 so praktično enaki. Če pa jih primerjamo z vrednostmi, dobljenimi po formulah hi- perbole, pa vidimo, da so tu vsi rezultati pozitivni, po velikosti pa jim ustrezajo le tu in tam posamezne vrednosti. 3. 23 Izračun korenskega eksponenta parabole Pri zelo kratkih nivelmanskih linijah lahko smatramo, da sistematični pogrešek sko- raj nič ne vpliva in ga enostavno zanemarimo, Vprašamo se, ali slučajni pogrešek res narašča z drugim korenom iz dolžine, ali pa z nekim drugim od 2 različnim ko- renskim eksponentom? Predpostavimo enačbo: l f = '1 d-x- Poznamo f in d, neznanki pa sta'? in x. To sta lučajni pogrešek in korenski eks- ponent. Gornjo enačbo logaritmiramo in dobimo: l - lnd l nf = l n '7 + x Na ta način smo računali srednje pogreške in npm ustrezne korenske eksponente. Najprej smo računali obe vrednosti iz prvih dveh podatkov, nato iz treh, štirih itd., da smo končno dobili aproksimacijo krivulje, podano z 10 točkami. To smo naredili zato, da bi videli, kako se spreminja korenski eksponent s postopnim uvajanjem vrednosti za daljše linije. 11 0.9 0,8 o. 7 0,6 0,5 5 0,4 4 o. 3 3 0.2 2 O .1 1 'l. korenski eksponent- x o srednji pogrešekr_ ·ri 1963 0.1 0,2 0,3 0.4 0.5 0,6 0,7 0.8 0,9 1,0 d(kml Slika 5 11 K. E. (mm o. 0.8 0.7 0,6 0,5 5 0,4 4 0,3 3 0,2 2 0,1 f x korenski eksponent - x o srednji pogrešek - ·1, 1971 0,1 0,2 0,3 0.4 0,5 0.6 0.7 0.8 0,9 1,0 d< ml Rezultati so prikazani na sliki 5 za linije brez vmesnih reperjev in za linije z vmes- nimi reperji. Že bežen pogled na rezultate nam pove, da je korenski eksponent pre- cej večji .od 2,ki je običajen v literaturi. Če izvzamemo prvo vrednost, ker je ra- čunana samo iz dveh podatkov, torej ni nadštevlnih opazovanj in izravnave ter je za- radi tega manj točna, vidimo lahko upadanje korenskega eksponenta, obratno pa slu- čajni pogrešek raste s povečanjem nivelmanskih I i nij. Kaj nam pove to upadanje korenskega eksponenta? Razlaga je zelo preprosta. Pri ni- velmanu imamo po raznih avtorjih preko 20 razi ičnih izvorov pogreškov. Vse te po- greške lahko razvrstimo od čisto slučajnih preko vseh vmesnih odtenkov do čisto si- stematičnih. Posamezni slučajni pogreški naraščajo sorazmerno korenu iz dolžine z mnogo večjim korenskim eksponentom kot je 2, drugi pa z manjšim vse do sistema- tičnih pogreškov, ki se seštevajo premosorazmerno dolžini. Zato je logično, da pri kratkih razdaljah prevladujejo pogreški, ki naraščajo z višjim korenskim eksponentom, pri daljših nivelmanskih linijah pa ti pogreški pojenjujejo in se pojavi jajo sistematič­ ni pogreški, ki nam korenski eksponent manjšajo, nasprotno pa večajo srednji pogre- šek. Rezultati aproksimacijske krivulje po nacinu povečanega korenskega eksponenta so prikazani na sliki 6. Ker so pogreški za linije z vmesnimi reperji večji, upraviče­ no pričakujemo, da obstaja nek sistematični pogrešek zaradi navezave na vmesni re- per. 12 0.7 0,6 0,5 0.4 0,3 0.2 0,1 f(mm) O,\ 0,20.3 0.4 0,50,6 0,7 0.80.9 1.0 d(kml SI ika 6 0.8 0,7 0,6 0,5 0,4 0,3 0.2 O, 1 f(mm) ·1,•0,389 0.1 0.2 0.3 0,4 0,5 0,6 0.7 0.8 0.9 1,0 d (kml Predpostavimo enačbo: -2 f = 3.4 Kvadratično seštejemo pogrešek niveliranja mn in pogrešek navezave na reper rnr. Obratno pa I ahko pišemo: 2 -2 2 m = f - m r n To je pogrešek zaradi navezave na rep8rje na km. Rezultati so sledeči: m ro = + - O, 29 mrn/km (za leto 1963) in m ro = + O, 19 mm/km (za leto 1971) Ker je povprečna razdalja med reperji 304 m odnosno 284 m, dobimo srednji pogre- šek navezave na reper + m ro ~o I 304 = + O, 16 mm mro = + mro 7/0,284 = + O, 10 mm za I eto 1963 za lel"o 1971 Na ta način smo dobili pogrešek, ki je verjeten za navezavo na 1 vmesni reper. Pogrešek iz leta 1963 je skoraj še enkrat večji od pogreška iz !eta ·1971. Sama ve- likost pogreška navezave je zanemari jivo majhna v primeru nivelmanskih mrež viso- ke natančnosti, ker je povprečna razdalja med reperji 7 - 8 km. V mestnih mrežah pa je to bistveno drugače. Tu je v primeru ljubljanskih mrež povprečna razdcdja med reperji le 300 m. Povprečna dolžina zanke pa je 7 - 8 km. Zato si še računajmo srednji pogrešek v povprečni zanki zaradi navezave na vmesne reperje. Za leto 1963 dobimo: mz = ± O, 77 mm mz = + O, 54 mm za leto 1963 za leto 1971 To pa so še vrednosti, nad katerimi se je vredno zamisliti in storil-i vse, da se ta po- grešek čimbolj zmanjša. Jasno je, da v obeh primerih nastopa pogrešek zaradi nave- zave na vmesne reperje. Vprašamo se, ali je narava tega pogreška slučajna ali siste- matična. Ugotovili smo, da se nam slučajni pogreški pri kratkih linijah seštevajo s korenskim eksponentom, ki je večji od 2. Torej nam mora dodatni slučajni pogrešek ta eksponent povečati, sistematični pa zmanjšati, lz si ik se vidi, da se z dodatnim pogreškom korenski eksponent manjša, sam pogrešek pa veča. Torej je pogrešek zara- di navezave na vmesni reper v mestni nivelmanski mreii sistemat'ične narave in ga je treba s primerno metodo čimbolj omejiti. V začetku tega poglavja smo predpostavili, da pri kratkih nivelmans\dh linijah sko- raj ni sistematičnega pogreška. Zato smo določili za mejno vrednost I krn kot mej no vrednost za račun samo slučajnega pogreška, V ta namen so bila raČL,ncmja izvr- šena le do te razdal je, v kolikor niso bi la omejena na manjše razdai je z oradi pre- majhnega števila podatkov. Kot najprimernejše vrednosti .smo vzeli rezultate, dobi je- 13 ne iz vseh podatkov, in tako dobili srednji slučajni pogrešek. Če s temi podatki ra- čunamo pričakovani pogrešek v nivelmanskih zankah, bomo seveda dobili manjšo vred- nost od dejansko izmerjene. Kvadratni• koren iz razlike kvadratov tako dobljene vred- nosti in dejansko izmerjene vrednosti nam da sistematični pogrešek mreže. Končno si oglejmo še rezultate v tabeli l. V koloni 10 so vrednosti za nivelmanske linije med reperji in v koloni 11 so vrednosti za nivelmanske linije preko vmesnih reperjev. Jasno je, da so slučajni pogreški v koloni 10 manjši, ker so manjša že sama nesoglasja pri niveliranju. Obratno pa so sistematični pogreški večji, ker mo- ra obakrat bi ti vsota kvadratov obeh pogreškov enaka, ker so pač računani iz istih nesoglasij zapiranja zank. , 3. 3 Primerjava vseh treh načinov izračuna srednjih pogreškov V tabeli l so prikazani vsi dosedanji načini izračuna srednjih pogreškov. Skušajmo jih sedaj vse skupaj analizirati. Prva dva v koloni 2 in 3 sta mnogo večja od osta- lih, je pa to razumi jivo, saj je pri teh dveh načinih vsebovana še napaka nivelman- ske mreže kot celote. Tako nam ostane, da primerjamo med seboj le še ostale tri na- čine, to je izračun iz enačb hiperbole, s presekom dveh premic in s povečanim ko- renskim eksponentom. Na koncu tabele l so v koloni 12 povprečne vrednosti za posamezne vrste pogreškov. Na podlagi teh vrednosti, ki jih lahko smatramo za najverjetnejše, lahko iz odsto- panj srednjih pogreškov za posamezne načine izračuna ocenimo ustreznost posamezne- ga načina izračuna srednjih pogreškov za mestne nivelmanske mreže. 3.4 Ocena rezultatov sistematičnega in slučajnega pogreška po enačbah hiperbole Način izračuna samo iz nivelmanskih zank in nivelmanskih vlakov je neprimeren ver- jetno zato, ker so merski podatki preveč med seboj odvisni in so tudi manj številni. Tudi izračun iz nivelmanskih linij med reperji je še vedno nesiguren. Boljše rezulta- te dobimo iz nivelmanskih linij preko reperjev. 3.42 Ocena rezultatov, dobljenih s presekom dveh premic 1_)rugi nac1n s presekom dveh premic je pravzaprav samo poprava prvega načina, saj je osnovna enačba ista. Tu je odpravi jena nesigurnost matematične rešitve, saj umet- no izbiramo podatke tako, da nam ti dajo najidealnejšo rešitev. Način je tudi zelo enostaven z ozirom na računsko tehniko in z oziram na uporabo časa. Enostavno ga 1 ahko tudi grafično kontroliramo. Rezultati so vedno real ni, zato jih lahko enostav- no kvadratično seštejemo in dobimo skupni srednji pogrešek nivel~ana. V~ika pred- nost tega načina je tudi v tem, da dobimo skupaj rešitvi za '7 in G , odnos- no za 1 in 6 . 3.43 Ocena rezultatov, dobljenih s povečanim korenskim eksponentom Tudi ta rešitev ima svoje dobre in slabe strani. Menim, da je aproksimacija krivul- je naraščanja pogreškov na ta način vsekakor najboljša. Poleg tega, da dobimo naj- boljšo aproksimacijo krivulje, lahko tudi računamo na ta način sistematični pogre- šek zaradi navezave na vmesne reperje. Ta pogrešek v mestnih mrežah ni zanemar- i jivo majhen. Tudi vrednosli same se najbolje ujemajo z aritmetično sredino vseh 14 vrednosti. Slaba stran pa je v tem, da je sam izračun maJo obširnejši in da mora- mo sistematični pogrešek računati posebej. Vsekakor pa nam da ta n•Jčin največ ko- ristnih podatkov o mreži sami. V pričujočem delu smo ugotovili, da tudi v mestnih nivelmanskih mrežah nastopajo poleg slučajnih tudi sistematični pogreški. Ne samo to, da nastopajo tudi sistema- tični pogreški, še več, relativno so še večji kot pri državnih nivelmanskih mrežah. Dopustni ;,rednji pogrešek pri državnih mrežah znaša ± 1,5 mm/km za slučajni pogrešek in ':!:" O, 3 mm/km za sistematični pogrešek (4), t. j. v razmerju l :5. Mi pa dobimo za ljubljansko mrežo leta 1963 slučajni pogrešek ± 0,47 mm in sistematič­ ni± 0,18 mm, leta 1971 pa slučajni~ 0,42 mm/km in sistematični~ 0,19mm/km. Vidimo, da je razmerje komaj 1:2,3. Torej igra sistematični pogrešek v mestnih mre- žah glavno vlogo. Slučajni pogrešek znaša komaj 30% dopustnega, medtem kot si- stematični 62% dopustnega. Za mestne mreže predvideva pravilnik lla le dopustni skupni pogrešek 1 mm/km. Mi pa dobimo leta 1963 O, 50 mm/km in leta 1971 O, 47 mm/km. Vidimo, da smo tudi tu približno za 50% pod dopustnim pogreškom. Dosedanje raziskave so pokazale, da je nujno računati obe vrsti pogreškov. Kot naj- enostavnejša in dovolj dobra za mestne mreže se je pokazala metoda računanja slu- čajnega in sistematičnega pogreška s pomočjo preseka premic nivelmanskih zank in nivelmanskih linij. Ta način je najenostavnejši, najkrajši in najpreglednejši, ker ga lahko tudi grafično kontroliramo. Ta način bi morali uporabiti pri analizi vseh me- stnih nivelmanskih mrež. Ostala dva načina za mestno izmero sta manj priporočljiva. 15 r~ ~z Hiperbola f = 7 2 d+ cf- d2 +11 +1 II Zanke vlaki o o E E 1 2 3 4 5 '? 0,84 0,76 1,08 0,68 C") --0 G -0,02 -0, 12 o- ...- m 0,84 0,76 1,08 0,69 7 0,68 0,66 0,58 o, 31 .- I'- G 0,09 0,24 o- ...... 111 0,68 0,66 0,59 0,39 TABELA Izračunane vrednosti za '7 , G in m Opombe: RR - linije brez vmesnih reperjev vse - linije z vmesnimi reperji linije R-R vsi 6 7 0,60 0,58 -0,47 -0,06 0,76 0;58 0,54 0,47 -0;29 0,06 0,61 0,47 Presek premic Pov. kor. ex. Povp. R-R vsi R-R vsi 8 9 10 11 12 0,48 0,49 0,37 0,47 0,45 · 0,22 1 0,22 0,25 0,23 0,23 0,53 0,54 0,45 0,51 0,50 0,45 0,44 0,39 0,43 0,53 o, 15 o, 16 o, 18 o, 17 o, 16 0,47 0,47 0,43 0,46 0,47 SUMMARY A general method i s !Ylade by whi eh the mean random and mean systemati c errors can be determined for specific city network and mi ero leve! metwork. The metod is made so that is simple and economic enough, and at the same tirne precise enough for analizing the accuracy of city and micro level networks. It is supposed that city leve! networks in spite of their little wideness also have sy- stemati c errors. The expl orati ons was begun on the basi s of equati on: = that means that square of random error and square of sistematic error are summed up. This equation reprezents a hwerbola with coordinate origin as its top. Discrepacles appearing at leveling of the same line in both directions, or those ap- pearing at dosing of leve! loops are taken, for computation of errors. The second tirne we transformed the eguation: 2 2 2 2 f =7d+c5d from t he coordi nate system 'Y) and G:5 to the coord i nate system 'YJ 2 and G' 2 • 1 n th i s new coordinate system the above equation doesn' t represent hyperbola any more, but a straight line. When uniting all loops in one straight line and all lines in another straight line, the point of intersection of these two straight lines gives the most pro- bable values, for systematic error and for random error as well. The supposition that the random error of levelling does not increase as the square root of the line lenght but as a root of higher exponent is the basis of another way how to get rid of the negative systemati c errors. Therefore we suggest the equati- on: The resull's obtained by this formula give us rather higher root exponents than 2. LITERATURA 1. Čubranič N.: Viša geodezija 1, Zagreb, Školska knjiga, 1954 2. Čubranic N.: Teorija pogrešaka s računom izjednačenja, Zagreb Tehnička knjga, 1967 3. Grossman W.: GrundzUge der Ausgleichungsrechnung, Berlin, Springer Verlag, 1969 4. Jordan-Eggert-Kneissel: H8henmessung - Tachymetrie. Band III, Stuttgart, Metzlersche Verlagsbuchhandlung, 1956 5. Kostic A. i Svečnikov N.: Nivelman, Beograd 1936 6. Svečnikov N.: Viša geodezija, Izdaja SGU, Beograd 1955 7. SGU: Pravilnik za državni premer 11-A. Osnovni radoyi na gradskom premeru. Beograd 1 956 8. Wolf H.: Ausgleichung nach der Methode der kleinsten Quadrate. DUmmler' s Verlag, Hamburg - Bonn 1968 17 STROKOVNI ČLANKI Matija KLARIČ KOORDINATNI SISTEMI V SR SLOVENIJI 1. SLOŠNO O KOORDINATNIH SISTEMIH V SRS Naša dokumentalistika o poreklu in zančilnostih geodetskih izmer, opravljenih v pre- teklosti, je na splošno siromašna. V slovenščini tudi ne obstaja kakšna izčrpnejša u- radna pubi ikacija, viri v tujih jezikih pa so težko dosegi jivi, zato smatram, da je obravnava tega vprašanja, posebno kar zadeva staro grafično izmero s praktičnega stališča, aktualna zadeva. Taka obravnava bo dobrodošla posebno sedaj, ko nasta- jajo spričo kopičenja raznovrstnih podlog vse večje potrebe in realne tehnične mož- nosti, da se take podloge iz raznih koordinatnih in projekcijskih sistemov med seboj povezujejo v numerično ali grafično enotno kartografsko gradivo. Dokler bodo obsta- jale podloge iz stare grafične izmere, bo obstajala tudi potreba povezovanja teh podlog z novim koordinatnim sistemom. To pa praktično pomeni dol gorečno zadevo, s katero bo imelo po vsej verjetnosti opraviti še nekaj prihodnjih generacij geodetov, Obstoječe geodetske podloge splošne geodetske izmere v SR Sloveniji izkazujejo več koordinatnih sistemov, vendar jih v glavnem lahko delimo na stare koordinatne sis- teme grafične izmere in pa na novi enotni, državni koordinatni sistem Gauss-Kri.Iger jeve projekcije ( 5. zona). Medtem ko so Gauss- KrUgerjevi državni koordinatni sis- temi (trije v državi), ki so bili sprejeti leta 1924, a uzakonjeni 1929. leta, točno matematično definirani v obstoječi geodetski zakonodaji in drugih strokovnih publi- kacijah, se uvodno ugotovljeno pomanjkanje podatkov nanaša prav na stare koordi- natne sisteme. Prehod na Gauss-Kn'Jgerjev koordinatni sistem se je v Sloveni ji praktično začel 1. 1938, ko srno dobili prve koordinate v tem koordinatnem sistemu za potrebe nove iz- mere na območju mesta Ljubi jane in v Prekmurju. Po osvoboditvi se je skladno s potrebami pri obnovi dežele in kapitalni izgradnji najprej nadaljevalo s parcialnim (oaznim) razvijanjem nove triangulacijske mreže, pozneje pa smo prešli na intenzivno kontinuirano razvijanje tako, da je bila 1. 1966 že celotna Slovenija pokrita s triangulacijsko mrežo do vključno 4. reda (9507 točk). Da bi se pri obstoju kompletne triangulacijske mreže v enem sistemu na eni strani in pretežno grafičnih načrtov v raznih koordinatnih sistemih na drugi. strani dosegla op- timalna skupna uporabnost teh sistemsko različnih podatkov, je treba dobro poznati značilnosti posameznih koordinatnih sistemov in razrešiti vprašanja računskega preho- da (transformacije) iz enega koord i notnega si s tema v drugi. Matija KLARIČ GU SRS Ljubljana 19 Moramo pa ugotoviti, da se pri razvqanju nove triangulacije ni dovolj pazilo na potrebo medsebojnega računskega povezovanja novega s starimi koordinatnimi sistemi, kot da bodo v trenutku izvedene nove triangulacije že tudi odpravi jene vse stare kar- tografske podloge. Konkretno gre za pomanjkljivost, da se ob razvijanju nove tri- angulacije ni sistematično in dovolj prizadevno1 odkrivolo in vključevalo čim večje število točk stare mreže v novo triangulacijo. Obstajajo pa tudi priemeri, da ob si- ceršnji vključitvi stare točke v novo triangulacijo manjka zaznamba o identičnosti točke. Ta prepust se posebno negativno odraža na območju sch8cklskega in gellert- skega koordinatnega sistema, ki imata ob že itak skopih numeričnih podatkih koor- dinatni izhodišči daleč izven območja naše države in je tudi zaradi tega računsko težje nadoknaditi praznine v identičnosti točk. Da bi vsaj delno zapolnila praznine v teh podatkih in osposobila načrte grafičnega porekla tudi za neposredno (numerično) koordi notno obravnavo, je Geodetska uprava SRS pravkar (leta 1974) založila karto l :400 000 (tisk: IGF-Ljubl jana) s prikazom nomenklature in koordinat listov v posameznih koordinatnih sistemih prvotne grafične izmere-seženjske- ga merskega sistema. Povezano s tem je tudi odločila, da se morajo odslej tudi na- črti grafičnega porekla reproducirati s podatki o njihovi legi v koordinatnem sistemu. Na omenjeni karti so prikazani koordinatni sistemi uporabi jeni pri prvotnem enkrat- nem prekritju teritorifa SR Slovenije s sistematično katastrsko izmero ter razdelitev na liste, ki je za vse tri koordinatne sisteme (krimski, s:ch8cklski in g~llertski ko- ordinatni sistem) enaka oziroma analogna. Karta ne vsebuje podatkov o predpisani (drugačni) razdelitvi na liste merila l:2500, ki je bilo predpisano kot osnovno merilo načrtov (namesto merila 1 :2880) z uvedbo metrskega merskega siste:na v deželno izmero (leta 1873). Na območju SR Slovenije obstajajo le posamezni primeri v tem merilu obnovi jenih izmer. 11. SKUPNE ZNAČILNOSTI STARIH KOORDINATNIH SISTEMOV Vsi trije stari koordinatni sistemi imajo naslednje skupne značilnosti: Vsak od koordinatnih sistemov (krimski, sch8cklski in g~llertski (predstavlja samostojen koordinatni sistem s koordinatnim izhodiščem v triangulacijski točki, po kateri nosi sistem svoje ime. Območja koordinatnih sistemov so zaokrožena po mejah svoječasne upravno-administrativne razde! i tve. Orientirani so proti jugu (pozitivna smer abscisne osi poteka proti 1ugu, pozitivna smer ordinatne osi proti zapadu). Koordinatne vrednosti v vsakem od treh sistemov se smatrajo kot koordinate v ravnini, kjer ni uporabljena nobena od kartografskih projekcij za prehod z elipsoida ali krogle na ravnino. Triangulacijske točke l. 11. in 111. reda so bile določene numerično, točke IV. reda pa z grafično triangulacijo na stekleni plošči v merilu 1: 14.400. Šele po letu 1858 so se vsa triangulacijska dela deželne izmere začela opravljati izključno samo nume- rično. 20 Osnovno merilo načrtov je 1:2.880, kar predstavlja razmerje,zasnovano na seženjskem merskem sistemu (l dunajski seženj= 1.8964838 m ). Postavljeno je, da mora biti l palec na načrtu enak razdal ji 40 sežnjev v naravi /1 seženj = 72 palcev, 40x72 = 2.880). Večjo enoto tvori 4.000 sežnjev, ki se imenuje avstrijska, poštna ali tudi katastrska milja (1 milja je 7.585,936 m). Razdelitev na temeljne trigonometrične liste, ki so podlaga za razdelitev na liste načrta 1:2.880 (mapne liste) tvori kvadratna mreža z dolžino stranice l katastrske milje, vklopljena v koordinatni križ posameznega sistema. Nomenklaturna označba lege posameznih temeljnih trigonometričnih listov je simetrična nasproti koordinatnim osem po kolonah mreže listov (zapadne in vzhodne kolone, ki so označene z rimski- mi številkami), a neprekinjena (kontinuirana ) po vrstah od severa proti jugu. Kolo- ne so označene z rimskimi številkami, vrste pa z arabskimi. Ordinatna os ima glede na različno razsežnost posameznega koordinatnega sistema v smeri sever-jug tudi raz- i ično število vrst trigonometričnih I istov nad in pod ordinatno osjo. Kot je razvidno Iz omenjene karte 1:400.000, leži ordinatna os (perpendikel) v krimskem sistemu med 18. in 19. vrsto, v schl:kklskem koordinatnem sistemu med 9. in 10. vrsto, a v g~llertskem sistemu med 32. in 33. vrsto. List načrta 1:2.880 (mapni list, snemalna sekcija)z dimenzijami 25x20 palcev, oz. l .896,484xl .517, 187 m v naravi, je dvajseti del temeljnega trigonometričnega lista in ima površino 500 oralov, to je 287,7320 ha. Tak format lista se dobi, če se te- meljni trigonometrični list razdeli na 4 dele po y osi in na 5 delov po x osi. Lega posameznega lista načrta v tem. trig. listu se določi po sistemu navedbe kolon in vrst z malimi črkami in sicer tako, da se ne gl:ede na kvadrant koordinatnega si- stema kolone znotraj tem. trig lista označijo ustrezno orientaciji koordinatnega si- stema - od vzhoda proti zapadu (z a do d), vrste pa od severa proti jugu (z e do i). Kompletna nomenklatura npr. za I ist načrta 1 :2. 880, ki leži v prvem kvadrantu krim- skega koordinatnega sistema in se dotika koordinatnega izhodišča, bi bila: ZKI 19-ae. Razdelitev na liste metrskega sistema (za načrte 1:2.500) je drugačna od seženjske razdelitve. Od nje se razi ikuje tako po formatu, kakor tudi po načinu označbe lege listov. list načrta metrskega merskega sistema (1:2.500) ima dimenzije 64 x 50 cm, oziroma 1.600 x 1.250 m v naravi z dejansko površino lista 200 ha. Format tem. trig. lista te razdelitve je pokončni pravokotnik z dimenzijami 8,000 x 10.000 m v naravi, ki vse- buje 40 listov načrta, dobljenih z razdelitvijo na 5 delov po y osi in na 8 delov po x osi. Označba lege listov v koordinatnem sistemu te razdelitve listov ni prilagojena orien- taciji koordinatnega sistema, temveč je opravi jena simetrično glede na koordinatni križ (po kvadrantih) - tako kot rastejo številčne vrednosti koordinat. Kolone razdelitve na tem. trig. liste so označene enako kot pri 11 seženjski 11 razdelit- vi - z rimskimi številkami, vrste pa z arabskimi številkami, začenši od ordinatne osi proti severu in ločeno proti jugu. Kolone in vrste razdelitve na liste načrta znotraj tem. trig. lista pa so oštevilčene z arabskimi številkami za vsak tem. list posebej, prav tako simetrično z ozirom na koordinatno izhodišče, (oštevilčba začne v smeri od koordinatnih osi), nomenklaturna označba pa se piše v obliki ulomka, pri katerem je 21 števec številka kolone, imenovalec pa številka vrste. Ob taki simetrični označbi lege I istov po kvadrantih nastopajo v vseh štirih kvadran- tih koordinatnih sistemov na ustrezni legi listi z enakimi označbami. Zato je po- trebno, da vsebuje nomenklatura I ista tudi označbo kvadranta, v katerem leži I ist. Za označbo kvadranta, s katero se začne nomenklatura, veljajo naslednje kratice: 1. kvadrant= JZ, 2. kvadrant~ SZ, 3. kvadrant= SV, 4. kvadrant= JV. Kompletna nomenklatura npr. za I ist načrta 1 :2. 500, ki leži v prvem kvadrantu krim- skega koordinatnega sistema in se dotika koordinatnega izhodi!ča'; bi bila: JZI 1-+. 111. OSNOVNI PODATKI IN POSEBNOSTI KOORDINATNIH SISTEMOV 1. Krimski koordinatni sistem Krimski koordinatni sistem je eden najstarejših koordinatnih· sistemov. Njegovo koor- dinatno izhodišče (triangulacijska točka Krim) je prevzeto kot triangulacijska točka 1. reda tudi v državni Gauss-KrUgerjev koordinatni sistem, ki ima v tej mreži na- slednje koordinate: (zemljepisna dolžina po Greenwich-u): ;\ = 14° 28 32, 9472 11 y = 5 459 352, 16 f = 45° 55' 43,7412 11 X = 5 087 282, 13 Za to triangulacijsko točko, ki je koordinatno izhodišče krimskega koordinatnega si- stema, se podatki v raznih publikacijah malenkostno razlikujejo, vendar jih v glav- nem lahko delimo na podatke starejšega izvora in na podatke novejšega porekla. Zemljepisna dolžina po Ferro znaša po starih podatkih: A = 32° 08' 13,2511 po novejših podatkih pa znaša: A = 32° 08' 18,8234'! Zemljepisna širina po starem: f= 45° 55'44,51 11 , po novejših podatkih pa: f = 45° 55' 43, 756911 • Krimski koordinatni sistem ima zaradi ugodne lege koordinatnega izhodišča, ki leži na območju SR Slovenije in je identično s triangulacijsko točko Gauss-KrUgerjevega koordinatnega sistema, lepe možnosti za medsebojno računsko povezavo (transformaci- jo) med obema koordinatnima sistemoma. Geodet~ka uprava SRS razpolaga s seznamom koordinat triangulacijskih točk krimske- ga koordinatnega sistema, ki pa ni popoln in se ne vzdržuje. Pripadajoči elaborat računanja triangulacije se nahaja v centralni geodetski ustanovi republike Avstrije na Dunaju(Bundesamt fUr Eich und Vermessungswesen ). Nekateri manj pomembni deli elaborata se nahajajo v arhivu Geodetske uprave SRS. Triangulacija krimskega koordinatnega sistema je bila izvedena od leta 1817 do 1825. Naslonjena je na triangulacijo Vojnogeografskega instituta iz Dunaja. Točka Krim je bila določena leta 1817. Za osnovno stranico je bila vzeta stranica Učka-Slavnik z dolžino 17.312,968 dunajskih sežnjev ali 32.833,77 m. Njen južni smerni kot z me- ridianom točke Krim znaša V= 147° 40' 34, 62 11 • Poleg te stranice je vzeta tudi 22 stranica Oglej Malija (Aquilea-Pirano) z dolžino 16.274,20 dun. sežnjev ali 30.863,76 m. Detajlna izmera območja krimskega sistema je bila izvedena najprej na Primorskem (od 1818 do 1822) in nadaljevana na ostalem območju Slovenije znotraj tega siste- ma od 1822 od 1828. Za potrebe obnove katastrske izmere se je triangulacija nekaterih območij pozneje reambulirala (1868-69) in dopolnjevala, posebno pa na območjih mest. Na območ­ ju Ljubljane so se npr. dopolnitve triangulacije izvajale v letih 1897, 1912 in 1927. 2. Francoska katastrska izmera Takoimenovana "francoska katastrska izmera (delo francoskih geometrov za časa Na- poleonove okupacije) je bila opravljena na Primorskem v letih 1811 do 1813. Od te izmere imamo še danes v uporabi katastrski operat z načrti v meri I u l :2000 za del (19 k.o.) občine Tolmin in za del (10 k.o.) območja občine Nova Gorica. Oprav- ljena je bila (tako kaže obstoječi katastrski operat) verjetno samo na desnem bregu reke Soče, čeprav omenja starejša literatura levi breg. Katastrske občine s francosko izmero na območju občine Tolmin so naslednje: Borjana Breginj, Idrsko, Kobarid, Koritnica, Kred, Livek, Log pod Mangartom, Logje, Robi- dišče, Sedlo, Sela, Soča desna, Staro selo, Strmec, Sužid, Svino, Trenta desna in Volče (1 :4000). Na območju občine Nova Gprica je francoska izmera zajela sicer 20 k .o., po iz- vedeni novi izmeri v Gauss-KrUgerjevi projekciji v Goriških Brdih pa so ostali v rabi kat. operati francoske izmere še za naslednjih 10 kat. občin: Anhovo, Doblar, Kožbana, Mirnik, Plave, Podsabotin, Ročinj, Št. Maver, Ukanje in Vrhovi je. Ta izmera ni bila opravi jena v enotnem koordinatnem sistemu na podlagi neprekinje- ne triangulacije, temveč je bfo v vsaki kat. občini izmerjena in magnetno orijenti- rana samosto j na baza. Negativna posebnost te izmere je poleg že navedenega predvsem ta, da ni znan format lista načrta, niti merski sistem, v katerem je bila izmera napravljena, Tudi poizvedbe, ki so bile glede tega opravljene pri avstrijskih in italijanskih geodetskih institucijah, do sedaj niso dale rezultatov. Sedanji (deformirani) format lista načrta te izmere, ki sicer nima nobene dodatne označbe kvadratne mreže ali drugega podobnega podatka, znaša po meritvah na l O listih pri geodetski upravi Tolmin v povprečju 635 x 515 mm. Ta format lista ne ust- reza niti formatu iz seženjskega (658,5 x 526,8 mm), niti formatu iz metrskeg_<:1· (640 x 500 mm) merskega sistema, čeprav ima sicer merilo načrta (1 :2000), t. j. iz de- cimalnega sistema. Po merilu načrtov je francoska izmera enaka milanskemu katastru (iz let 1720-1723), ki je imel za mersko enoto milanski trabuko (l trabucco' = 2,61093 m) in obstajajo še neke druge sorodnosti v načinu izvedbe, vendar manjkajo bolj prepričljivi argu - 23 menti za mnenje, da naj bi bil 11 trabuko 11 merska enota francoske izmere. Kot bolj realna pa se ponuja predpostavka, da je bila pri francoski izmeri uporab- i jena takratna kraievna dolžinska merska enota z imenom "lokalna pertika 11 (l per- tika = 2,084544 m). Na to predpostavko nas navaja med ostalim tudi dejstvo, da imajo načrti (1:2880) seženjske merske enote (izmere leta 1822) na območjih, ki so francoski izmeri sosednja - del občine Idrija, ki je pripadal takrat tolminskemu o- kraju, klavzulo naslednje vsebine v italijanščini: "la Pertico locole di 6 piedi ve- neti contiene 79, 14 Polici di Vieno, quindi il Klafter di Viena alla Pertica = 72: 79, 1411 • Iz tega se da sklepati, da je na tem območju obstajala posebna po·- treba (drugod te klavzule ni) da se na samih načrtih uradno precizira razmerje med staro (krajevno) in takrat novo (seženjsko) mersko enoto. To je tem razumljiveje, če je bi la stara merska enota uporabi jena tudi pri francoski izmeri, ki meji s katastrski- mi občinami, ki imajo na načrtih to klavzulo in ki je bila opravljena samo 10 let prej. Teoretični fouriat listo načrta, ki bi ustrezal spačenim dimenzija;11 lista načrta (635 x 515 mm), izražen v lokalni perl-iki oziroma njenih nižjih enotah, bi moral bi- ti 22 x 18 benečanskih palcev (1 palec = 28, 95 mm) oziroma 636, 9 x 521, l mm. Čeprav pri takih teoretično predpostavljenih demenzijah lista linearni skrček ne bi bil sorazmeren pb obeh oseh (po Y osi bi znašal O, 27 %, po X osi pa 1, 10% pa bi bil vendarle možen oziroma celo verjeten. Vsekakor pa je tudi to samo še ugibanje brez dokumentirane potrditve, da je pravil- no. Takratne merske enote so se namreč od kraja do kraja in pa v razmeroma krat- kih časovnih razmakih hitro spreminjale ali pa so veljale za istoimenske merske eno- te na raznih krajih razi ične vrednosti, tako da je danes (160 let pozneje) brez te - meljite raziskave težko najti pravo resnico o uporabljeni merski enoti in formatu li- sta. 3. Sch8cklski koordinatni sistem Schosklski koordinatni sistem ima koordinatno izhodišče izven območja SR Slovenije, tako da imamo le koordinate v prvem in četrtem kvadrantu tega koordinatnega sis- tema. Geografske koordinate stare: A (Ferro) = 33° nove: A (Ferro) = 33° izhodiščne točke 07' 54,49 11 07' 59' 9472 11 Sch8cklberg so: f = f = 47° 11, 56, 36 11 47° 11' 54,8745 11 Geodetska uprava SRS razpolaga z nepopolnim seznamom koordinat triangulacijskih točk tega koordinatnega sistema. Elaborat računanja se ne nahaja pri Geodetski upra- vi SRS, pač pa obstajajo poleg seznama še elaborati nekaterih poznejših dopolnitev triangulacijske mreže (npr. koordinate točk iz izmere državne meje z Avstrijo , iz izmere slovensko-hrvaške meje in dr.). Triangulacija je bila opravljena v letih 1819 do 1823. Detajlna katastrska izmera je bila izvedena v letih 1820 do 1825. 24 4. Gellertski (budimpeštanski) koordinatni sistem Gellertski koordinatni sistem prvotne katastrske izmere v seženjskem merskem sistemu pokriva območje občin Murska Sobota in Lendava, Koordinatno izhodišče je triangu- lacijska točka na Gellertovem hribu (Gellerthegy) - vzhodni stolp nekdanjega astro- nomskega observatorija v Budimpešti, Ta točka ima naslednje koordinate: stare: A (Ferro)= 36° 42' 51, 5711 f = 47° 29' 15, 9711 nove: A (Ferro)= 36° 42' 53,573311 f = 47° 29' 09,6380 11 Koordinate so bile izračunane s pomočjo podatkov, izhajajočih iz dunajske zvezdar- ne, Zaznamba "stare" in "nove" nima določenega pomena, temveč gre le za starej- ši in novejši izvor geografskih koordinat sicer identične točke, Za obscisno os pravokotnih koordinat je bil vzet meridian, ki gre skozi Gellertovo izhodiščno točko, a za ordinatno os pravokotnica na meridijan v tej tički. Območje Prekmurja leži v celoti v prvem kvadrantu gellertskega koordinatnega sistema, Značilnost gellertskega koordinatnega sistema je, da je izredno razsežen, saj obsega celotno območje Madžarske, Murska Sobota npr., ki sploh ni najoddaljenejši kraj v tem sistemu, je oddaljen od Gellertovega koordinantnega izhodišča kar okrog 237km. Razumi jivo, da obstajajo zaradi preobsežnoti koordinatnega sistema območja s pretira- nimi deformacijami. lzmeritvena dela prvotne katastrske izmere na tem območju so se opravljala mnogo pozneje kot pa v ostalih predelih Slovenije, Triangulacija je bila opravljena v letih 1853 do 1863 na enak nači11 in v istem projekcijskem sistemu (brez projekcije) kot pri ostalih koordinatnih sistemih. Detajlna katastrska izmera se je opravljala v Prekmurju od leta 1857. do 1864. Negativna okoliščina pri tem koordinatnem sistemu je, da pri nas ne obstajajo nume- rične koordinate niti za eno triangulacijsko ali drugo geodetsko točko, izračunano iz triangulacije v tem koordinatnem sistemu, čeprav so se triangulacijske točke 1.11. in III. reda določale enako kot pri drugih koordinatnih sistemih - numerično. 5. Srednji koordinatni sistem poševne konformne valjaste projekcije Da bi zmanjšali občutne deformacije, ki jih je povzročila razsežnost Gellertovega koordinatnega sistema, so uvedli na Madžarskem leta 1908 tri nove koordinatne si- steme in sicer: severni; srednji in južni koordinatni sistem - v poševni konformni val- jasti projekciji. , Pred tem se je sicer v deželah, ki so bile pod madžarsko upravo, vmesno (od leta 1863 do 1908) uporabljala tudi stereografska projekcija, ki pa za Slovenijo s stališča katastrske izmere ni zanimiva, ker nimamo načrtov izmere v tej projekciji. Od navedenih treh sistemov konformne valjaste projekcije je pri nas v rabi le srednji koordinatni sistem. Uveden je bil z izmero jugoslovansko-madžarske meje na odseku Prekmurja (leta 1921-1922) in uporabljen malo pozneje (l'eta 1928-1938) tudi pri novi izmeri katastrskih občin Tešavnovci in Pince v merilu 1:2880. 25 Srednji koordinat·ni sistem (kot sicer tudi severni 1n južni) ima koordinatno izhodi- šče na meridijanu, ki gre skozi Gellertov hrib. Geografske koordinate koordinatnega izhodišča na elipsoidu imajo naslednje vred- nosti: (geografska dolžina po Ferro): A = 36° 42- 53,5733" f = 47° 08' 46,7266" Geografske koordinate tega izhodišča na Gaussovi krogli pa so: A == enako kot zgoraj ·P = 47° 06' 00,0000 11 Kot izhaja iz že · navedenega, se ta koordinatni sistem po projekciji bistveno razli- kuje od starih koordinatnih sistemov, ki so sicer brez vsake projekcije, razlikuje pa se tudi od Gauss-Krl\gerjeve projekcije, Pri tej projekciji' gre za dvojno preslikovanje. Najprej je elipsoid konformno upodob- ljen na Gaussovi krogli, ki izpolnjuje tri Gaussove pogoje, nato je krogla preslika- na na ravnino. Polmer te krogle znaša R = 6,378.513,412m (izvirni podatek: v du- najskih sežnjih: log R = 6, 5267702900). Projekcijski valj je pokončni poševno-osni valj, katerega os je nagnjena proti ravni-- ni ekvatorja Gaussove krogle za kot 42°54'00" (90° - 47°06'0011 ). Pravokotne koordinate v ravnini se izračunajo po naslednjih enačbah: Y = ~(l )A' +(2)'-Y A' +(3)){3 +(4)l\'t'~(5)'t'X~(6);\' 3 '-11 2 - (7) /\' 5 X = -(8)'t' -(9);\? -(10)'t' 3 +(11 )'+' )':. 2 -(12)'t' 2/\ 2 +(13))\lt +(14)'!1:X:(15)~ /\ 11 -(16)~ 5 '+' = F f~ Čeprav sta enačbi za izračun koordinat v ravnini na prvi pogled zelo neprikladni za računanje, je praktično delo olajšano s tem, da so enkrat za vselej .izračunani za vse območje koordinatnega sistema veljavni stalni koeficienti. Ti koeficienti (šte- vilke v oklepaju) se izračunajo na podlagi razmeroma kompliciranih formul, ki tukaj niso navedene .• Za eventualno praktično uporabo navajam končne numerične vredno- sti teh koeficientov, izražene v logaritmih metrskega merskega sistema. Te vrednosti so dobljene s preračunavanjem iz vrednosti v seženjskem sistemu, danih v knjigi prof. dr. ing. Branka Borčiča in ing. Nedjelka Frančule z naslovom:"Stari koordinat- ni sustavi na području. SR Hrvatske i njihova transformacija u sustave Gauss-Kr. pro- jekcije" - Zgb 1969. Vrednost koeficientov v metrskem sistemu: log (1) = 1,323 2634 049 log (9) = 5,572 6414 -10 log (2) == 6,040 7023 -10 log (10) = 0,083 2928 -10 1 og ( 3) = 9, 645 9280 -20 1 og ( 11 ) = O, 290 0802 - 10 log (4) == 4,934 73 - 20 log (12) = 4,642 76 -20 log (5) = 4,633 70 -20 log (13) = 3,864 61 -20 log (6) = 9,494 20 -30 log (14) = 9,582 05 -30 log (7) = 8,293 57 -30 log (15) ; 9,159 57 -30 log (8) = 1,490 2943 399 log (16) = 8,852 38 30 log R = 6,804 7194 731 Vrednost X. je pozitivna, če se nahaja vzhodno od x osi. Srednji koordinatni sistem ni bil uporabi jen ob prvotni sistematični katastrski izmeri in je razmeroma slabo poznan, kar velja še posebej za razdelitev na liste, o kate- ri glede prvotno predpisanega ne najciemo povsem zanesljivih podatkov. Prof. dr. ing. Podpečan je v svoji knjigi "Topografski načrti" (Lj 1961) na strani 23 glede 26 tega navedel: "Tako nastali trije koordinatni sistemi (severni, srednji in južni) ima- jo orijentacijo trig. mreže proti severu in popolnoma novo razdelitev na detajlne li- ste". V tekstrual nem delu že omenjene knjige prof. dr. ing Borčiča ni podatka o razdelitvi na liste, pač pa iz njene priioge za transformacijo južnega koorditnatne- ga sistema izhaja, da so imeli trigonom.listi enake demenzije kot listi starih siste- mov (4000 sežnjev) in da je tudi ta sistem orijentiran proti jugu. Orientacija proti jugu je razvidna tudi iz koordinat v elaboratu dežavne meje. V elaboratih k.o. Tešanovci in Pince, ki sta izmerjeni v srednjem koordinatnem si- stemu, preseneča pripomba na seznamu koordinat k.o. Tešanovci, da so koordinate v stereografski projekciji budimpeštanskega koordinatnega sistema, ko pa so koordina- te identične s koordinatami državne meje, za katere pa je znano, da so v srednjem koordinatnem sistemu. Da gre za nepravilno identificiranje koordinatnega sistema do- kazuje tudi skica razdelitve na trigonometrične in mapne liste (l:115.000), ki je bi- la napravi jena ob izmeri teh dveh kat. občin za vse območje Prekmurja in se hrani pri Geodetski upravi Murska Sobota. Na tej skici sta na isti mreži I istov vpisani dve vrsti koordinat - gellertske in "premaknjene gellertske", ki pa so dejansko nepravil- no tolmačene koordinate srednjega sistema. Gellertske abscise so k temu še zmotno povečane za 32 milj, kot da bi bilo koordinatno izhodišče "Gellerta" no prvi vrsti in ne med 32. in 33. vrsto. Zmotna predpostavka, da gre pri novem koordinatnem sistemu le za translacijo stare- ga koordinatnega sistema v ravnini za okroglo 5 trigonometričnih listov (37. 929,68m), ima mogoče svoj vzrok v dejstvu, da približno toliko (37,8km) v grobem znaša meri- dijanski lok med obema koordinatnima izhodiščema. Vendar pa je treba istočasno pri- biti, da bi bila taka rešitev uvedbe novega (boljšega) koordinatnega sistema matema- tično-kartografsko nemogoča, oziroma predvsem tudi nesmiselna. Tako nepravilno obešanje srednjega koordinatnega sistema na mrežo razdelitve listov v gellertskem sistemu pomeni na območju k. o. Pince dejansko karikiran prikaz detaj la za okrog 200 metrov, če pri tem grobi premik za 5 trig. listov zanemarimo. Da se odpravi ta nejasnost in prepreči eventualna napačna uporaba podatkov, je tre- ba na ustreznih delih elaborata oziroma operata napisati podatek o koordinatnem si- stemu in projekciji. V ta namen je treba tudi popraviti razdelitev in nomenklaturo listov. V poštev pride simetrična označba (po kvadrantih) kolon in vrst razdelitve li- stov z dimenzijami listov, ki ustrezajo merilu načrtov 1:2880. IV. TRANSFORMACIJA KOORDINAT Čim bolj se množijo točke novega koordinatnega sistama, a načrtbvano razvijanje mre- že navezovalnih točk bo bistveno povečalo število takih točk, tem aktualnejša posta- ja transformacija koordinat iz enega v drugi koordinatni sistem. Ob realnem predvidevanju, da bodo geodetske podloge iz starih koordinatnih siste- mov še dolgo v rabi, je za prakso važno, da se ustrezno namenu izberejo taki nači­ ni transformacije, ki v največji možni meri upoštevajo različnost projekcije, a da pri tem računanja niso preveč zahtevna. Znanih· je mnogo geodetsko-matematično mož- nih rešitev transformacije, ki jih lahko delimo na stroge metode, ki slonijo na geo- 27 detsko-astronomski povezavi točk s popolnimi in točnimi podatki (enačbe KrOgerja, Gaussa, Schreiberja, Soldnerja, Clarka, Strintza, Hristova in dr.) ter na približne metode transformacije. Stroge metode so primerne za transformacijo glavnih točk, na podlagi katerih se potem opravlja transformacija vmesnih točk po eni izmed približnih metod. Tam, kjer že obstaja zadostno število identičnih točk, uporabimo znotraj teh samo še približno metodo. Splošno znano pa je, da obstaja v SR Sloveniji na območjih starih koor- dinatnih sistemov odločno premalo identičnih točk. S tem pa postaja pereče tudi vpra- šanje strogih metod transformacije, kar pa spričo, stare izmere - brez projekcije ni lahko rešljiva stvar. Od uvedbe novega koordinatnega sistema (leta 1938) do danes so se uporabi jal i v praksi, kolikor mi je znano,različni načini transformacije, vendar pa lahko navede- mo po računskih značilnostih predvsem naslednje načine: - transformacija s stalnim kotom rotacije koord. sistema, - transformacija uvrščanja točk med dve v obeh sistemih dani krajni točki (dolžinska transformacija), - transformacija po afinem postopku (ploskovna transformacija). Pri transformaciji s stalnim rotacijskim kotom, ki je bil med krimskim in Gauss-Krtl- gerjevim koordinatnim sistemom (1938) za območje mesta Ljubljane določen na vred- nost f.. = 180° 21 '48 11 , so se računsko pretvorile samo koordinatne razi ike med izbra- no izhodiščno točko (Ljubi jonski grad), ki je bila dana v obeh koord. sistemih - in poljubno geodetsko točko na tem območju, dano samo v enem si s temu. Ta transforma- cija, ki je bila sicer povzeta po Jordanu (Vermessungskunde 11/1 str. 160) sloni na poznani osnovni enačbi iz ravninske analitične geometrije za pretvorbo koordinatnih razi ik ob rotaciji koordi notnega si s tema za kot E: 6y = 6x:sint + 6y'.cost (sint = - 0,0063 413) 6x = .6x:cost. --.6y:sin E (cosf = - 0,9999 801) Ta transformacija je sicer matematično v redu, ni pa mogla dati zadovoljivih rezul- tatov, ker ne vsebuje nobenih popravkov, ki jih mora transformacija nujno vsebovati zaradi različnosti projekcij, kakor tudi zaradi izravnave nasploh. Zato je bila kmalu po osvoboditvi izločena iz uporabe. Transformacija uvrščanja točk, ki smo jo imenovali tudi dolžinsko (linijsko) transfor- macijo, daje pravilne dolžinske popravke samo za one točke, ki ležijo v smeri ali bi izu smeri med danima krajnima točkama. Medsebojna razdalja krajnih točk naj bi ne presegala 5 km, t.j. meje, kjer se ukrivljenost zemeljske oble lahko še zanema- ri. Ta način transformacije daje torej dobre rezultate samo v primeru, če so točke,ki jih transformiramo, zares uvrščene med danima krajnima točkama. Uporabi ja se pred- vsem za transformacijo geodetskih točk v obmejnem pasu dveh koordinatnih sistemov iste projekcije. Za transformacijo razsutih točk različne projekcije ni primerna. V pra- vilniku za državno izmero II. del (1958) je ta transformacija vsebina računanja v tri g. obrazcu št. 24. Afina (ploskovna) transformacija je zaenkrat ena najboljših transformacij, ki v zado- voljivi meri upošteva razi ičnost projekcije, to je različne dolžinske, kotne in plošč­ inske spačke v raznih smereh in v različnih oddaljenostih od koordinatnega izhodišča. Zasnovana je na ploskovni afiniteti dveh ravnin, pri kateri računsko pretvarjamo en 28 i 1 l 1 1 ik v drugega pod pogojem, da določeni točki v enem liku ustreza samo ena točka v drugem I iku (lastnosti invariante). Za afino transformacijo potrebujemo najmanj tri identične točke v obeh koordinat- nih sistemih, ki tvorijo trikotnik (ne smejo biti v premi). Najboljše pa je (tako je tudi predpisano), da se namesto trikotnika kot pol je pretvor- be uporabi četverokotnik, ki v računanju koeficientov itak razpade na dva trikotnika s skupno stranico-diagonalo četverokotnika. Transformacija, ki izhaja iz četverokot­ nika, ima prednost, ker se s tem dobijo boljše vrednosti koeficientov (vzame se sploš- na aritmetična sredina podatkov iz dveh trikotnikov), uvede se potrebna kontrola ra- čunanja za koeficiente in pomožne točke, pa tudi sicer se s četverokotno obliko laž- je zajame določeno območje kot polje za transformacijo. V pravilniku za državno izmero II. del (leta 1958) je predvideno, da dolžina diago- nale četverokotnika naj ne presega 5 km, vendar obstajajo v praksi primeri, ko se ne zahteva velika natančnost ali ni na razpolago identičnih točk potrebne gostote ali pa bi bile take zahteve iluzorne spričo spačenih podlog grafične izmere, pa je primerno in praktično dopustno, da se v takih primerih začasno uporabijo četverokot­ niki, katerih diagonale presegajo razdaljo 5 km (do 20 km ali tudi več),; Afina transformacija je obenem tudi praktična metoda za preverjanje identičnosti točk v dveh koordinatnih sistemih, saj zahteva, potem ko so koeficienti transformacije že znani, minimalni čas za pretvorbo koordinat ene točke. S pridom se uporablja tudi za ugotovi janje kvalitete grafične izmere pri vzpostavitvi meja in pri njeni uporabi v kartogrcfske namene. Pri praktični izvedbi afine transformacije sem. ugotovil identičnost ali vsaj pribi ižno identičnost nekaterih triangulacijskih točk na območju Ljubi jane in občine Radovi ji- ca. Mogoče utegne komu koristiti, če lih navedem: Ljubljanski grad, Rožnik, Molnik, Rakova Jelša, ~ l, ~ 36, g 38, % 47, ~ 65, S 434 (stanje oštevilčbe 1954); na ob- močju občine Radovljica: Črna prst, Rudnica, Javorjev vrh, Pleša, Vogel, Možic, Triglav (identiteta slabša - stanje 1955). Koeficienti transformacije iz Gauss-KrUger. v krimski koord. sistem: Ljubljana: a1 =-1,0000144 62=-1,0000135 a2 =-0,0063714 bl =+0,0063276 Radovljica: 01 = -1,0000421 62 = -0,9999671 a 2 = -0,0063655 61 =+0,0065700 Te vrednosti so v prvi vrsti informativnega značaja, ker ustrezajo le četverokotniku, iz katerega so izračunane, Za Ljubljano je vzeta dopustna diagonala 5 km (!),za Ra- dovljico pa okrog 20 km. Obstajajo tudi načini grafične afine transformacije točk, prav tako ,pa tudi afine enač­ be za strogo transformacijo (Strintz in dr.). Pripomniti moram, da sem obravnaval trans- formacijo koordinat samo kot praktično matematično sredstvo za povezovanje dveh pro- jekcijsko različnih koordinatnih sistemov, nisem pa navedel ostalih vzpodbudnih dosež- kov, ki obstajajo glede tega na področju geodetske izmeritvene prakse. 29 V. PRIPOROČILA ZA POPOLNEJŠO UPORABO PODATKOV IZ RAZNIH KOORDINATNIH SISTEMOV Prednja površna obravnava uporabe koordinatnih sistemov v praksi nam odkriva, da nismo dovolj pazili na potrebo dobrega poznavanja starih sistemov in medsebojnega povezovanja starih sistemov z novim državnim koordinatnim sistemom. Zato je pri- šlo celo do napačnega identificiranja koordinatnega sistema v Prekmurju, na načr - tih francoske izmere pa se opravljajo operacije kartiranja in določanja ploščin na načrtu, ne da bi bil sploh znan teoretični format lista. Obstajajo tudi še druge im- provizacije pri uporabi koordinatnih sistemov kot npr. poimenovanje novih koordi- natnih sistemov, ki nimajo pogojev, da obstajajo kot koordinatni sistemi (obstoj pro- blematičnih inačic podatkov državnega koordinatnega sistema, označenih na ljubljan- skem območju kot koordinatni sistem "Gauss 111 , koordinatni sistem "Gauss 11 11 in ce- lo koordinatni sistem II Gauss 111 11 ). Ob taki pisanosti podatkov, kar velja sicer tudi za nivelmansk~ podatke, je zelo važno, da organi geodetske službe skrbno pazi jo na razločevanje enih podatkov od drugih, posebno pa kadar dajejo te podatke za razi ične namene tudi drugim upo- rabnikom. Na koncu obravnave koordinatnih sistemov bi si dovolil predlagati naslednje konkret- ne ukrepe oziroma akcije za popolnejšo uporabo koordinatnih sistemov v bodoče: 1. V geodetski službi je treba na splošno vpel jati kvalitetnejšo sprotno nastavitev in vzdrževanje uradnih podatkov o značilnostih opravljenih izmer in jih tudi publi- cirati. 2. Nedognane strokovno-tehnične značilnosti starih izmer, ki so bistvenega pomena za njihovo kvalitetno nadaljnjo uporabo, je treba raziskati in rezultate raziskave pubi i ci roti . Ta obravnava nakazuje potrebo ugotovitve teoretičnega formata I ista načrta frat"\- coske izmere in pa raziskovalno nalogo-geodetsko-matematične rešitve transforma- cije Gauss-Krllgerjevih pravokotnih oziroma geografskih koordinat v koordinate starega sistema, ki je brez projekcije ali pa najti drugačno rešitev za zapolnitev praznin identičnih točk kot podlage za detajlno transformacijo. Menim namreč, da katerakoli od znanih strogih projekcijskih enačb ne more dati pri pretvorbi iz geografskih koordinat ustrezne lege točke v sistemu brez projek- cije, čeprav se je tako transformacija v praksi že opravljala (Soldnerjeve enačbe). 3. Občinske geodetske uprave potrebujejo numerične in opisne podatke o vseh geo- detskih točkah v vseh koordinatnih sistemih, ki se nahajajo na njihovem območ­ ju. Republiškemu arhivu Geodetske uprave SRS pa pripadajo arhivski izvirniki na- črtov, ki so že izven uradne uporabe pa se kljub temu ·še nahajajo pri občinskih geodetskih upravah. Potrebno bi bilo opraviti obojesmerno primopredajo podatkov, vendar po njihovi predhodni izpopolnitvi. Geodetski upravi SRS bi se morali vr- niti tudi unikati izvirnikov načrtov stare grafične izmere, ki so bili pred nekaj leti oddani Arhivu Slovenije, pa ne najdejo tam zanje niti prostora niti smiselne splošne rabe kot arhivskega gradiva. 4. Ob vzpostavitvi tekočega vzdrževanja geodetskih točk po starih koordinatnih si- stemih (mišljeno je samo čuvanje obstoječih podatkov) je treba voditi tudi sezna- me identičnih točk. 5. Pri reprodukcijah in kopiranjih načrtov in kart je treba še posebej paziti, da 30 na njih ne manjkajo podatki, ki so potrebni pri poznejši neposredni uporabi ali povezavi koordinatnih sistemov (navedba koordinatnega sistema in merske enote pri starih izmerah, nomenklatura in razdelitev na liste, koordinate okvira lista, posebno pa geodetske točke in kvadratna mreža na kopijah zaradi ugotovi janja spačkov). 6. Pri postavitvi mreže navezovalnih točk bi bilo potrebno dati koordinate tudi v pripadajočem starem koordinatnem sistemu. Uporabljeni viri: lnstruction fl.lr Mesztischaufnahmen (1904 l.) Karl Lego: 11 Geschi chte des Osterrei chi schen Grundkatasters 11 Prof .dr. ing. Branko Borčič in ing. Nedjelko Frančula: "Stari koordinatni sustavi na području SR Hrvatske i njihova transformacija u sustave Gauss-Krtlgerove projekcije" (Zagreb 1969 1.) Prof.dr.ing. Alojz Podpečan: "Topografski načrti 11 (1961 l.) elaborat državne meje z republiko Madžarsko Pravilnika za državno izmero l. in II. del (iz leta 1951 in 1958) lng.Sergije Berenov: "Afina transformacija" (Geod.list leta 1952-113) arhivsko gradivo geod. uprave SRS in občinskih geodetskih uprav. Ostala literatura, ki ni bila uporabljena zaradi nedosegljivosti, a se nahaja na območju SFRJ in je citirana v uporabi j. virih: Marek: 11 Technische Anleitung 11 (Budapest 1875) Dr. Snton Fasching: "Novi projektni sustavi zemaljskih triangulacija" (Budimpešta 1909 l.) 11 Magyar F81dmeres t8rtenete (KezdetJ-81 - 1945-i g) 11 (Budapest 1972) (Zgodovina madžarske izmere od začetka do 1945 1.) 11 A magyar F81dmeres 1890-1920 (Laszlo Rendety). 31 Branko MAKAROVIČ MEDNARODNI CENTER ZA AEROFOTOGRAMETRIJO IN GEO-ZNANOSTI ITC - ENSCHEDE (kratek oris) Namen tega prispevka je na kratko orisati dejavnost instituta,pri katerem sem zapo- slen od leta 1962 in kjer se je med drugim izpopolnjevalo tudi 19 strokovnjakov iz Jugoslavije. Pomen fotogrametričnih posnetkov za razvojne programe, tehnične projekte in uprav- ne namene so spoznali že pred drugo svetovno vojno. Za družbeno-ekonomski raz- voj določenega teritorija ter s tem zvišanje življenjskega standarda prebivalcev so potrebni zanesljivi in dovolj podrobni podatki splošnega topografskega značaja o na- ravnih bogastvih in o tem, kako človek spreminja naravo oz. obstoječe stanje. Zbi- ranje teh podatkov brez posnetkov in ustrezne opreme je sicer možno, vendar zahteva v večini primerov veliko specialističnega kadra, veliko časa in je drago. Poleg tega so nekatera področja težko dostopna. V razvojnih procesih je časovni faktor bistve- nega pomena; podatki so običajno potrebni nemudoma, ne šele po nekaj letih. Upo- raba aeroposnetkov posreduje večino potrebnih podatkov hitro, ceneno, brez obse- žnega terenskega dela in z razmeroma majhnim številom specialističnega kadra. To spoznanje je dalo pobudo, da je leta 1949 v Združenih narodih prišlo do pred- loga, naj bi ustanovili mednarodni center za fotogrametrijo, ki naj bi nudil pomoč predvsem državam v razvoju. Prof. dr. dr. W. Schermerhorn, bivši predsednik ni zo- zemske vlade in eden najprominentnejših znanstvenikov na področju fotogrametrije je ponudil svoje sodelovanje za uresničenje te zamisli. Predlog je našel zelo pozitiven odmev na Nizozemskem, ki je razpolagala z razmeroma visokim tehnološkim nivojem in precejšnjim izkustvom, Tako je prišlo leta 1951 v Delftu do ustanovitve ITC-a kot posebne ustanove pri ministerstvih za šolstvo in za poljedelstvo. Pri ustanovitvi je sodelovala Tehniška visoka šola v Delftu in Agronomska visoka šola v Wageningen-u. Pozneje so se pridružili k sodelovanju še Geološki institut univerze v Leidenu, Tehni- ška visoka šola Twente in drugi. V upravnem pogledu je ITC ustanova, ki jo vodi rektor, akademski svet in kuratorij. Kura torij je neke vrste upravni organ, ki povezuje institut z ministrstvi. V institutu je zaposlenih okoli 440 oseb, od tega je 130 učnega osebja. Pouk poteka po 45 uč­ nih programih različnih smeri in nivojev. Osnovni učni programi so prirejeni za po- diplomski študij. Med dr.ugim ima institut lastno majhno knjižnico, ki razpolaga s približno 7000 knjigami pretežno novejšega izvora in okoli 200 znanstvenimi in stro- kovnimi revijami. Doslej se je pri ITC izpopolnjevalo okoli 3000 specialistov iz 108 držav, med npm1 je bilo v.ečje število znanstvenikov. Trenutno je navzočih okoli 350 študentov iz 75 držav. Branko MAKAROVIČ, dr. ing. ITC Enschede 32 Študentje bivajo v posebnem inštitutskem hotelu 11 S chermerhorn Hall 11, (kjer je zapo- slenih nadaljnih 60 oseb). Skupni letni izdatki instituta zn"ašajo okoli 200 milijonov guldenov (t. j. približno 1400 milijonov ND). Delo instituta se odvija v treh glavnih oddelkih: oddelek za fotogrametrijo, oddelek za naravne vire in oddelek za družbene znanosti. Osnovne dejavnosti so pouk, raz- iskave in konzultacije. Od de I e k za foto grame tri jo nosi težišče dejavnosti inštituta. Ta od- delek vključuje pod-oddelke za aeronavigaci jo, aerofotografi jo, fotogrametrijo v ožjem smislu (s poudarkom na izvrednotenju), kartografijo in računski center. Bavi se pre- težno z izdelavo splošne kartografske osnove v grafični oz numerični obliki ter s po- datki za obsežne gradbene projekte in raznovrstne upravne namene. Oddelek razpo- laga z edinstveno zbirko fotogrametričnega instrumentarija, dvomotornim letalom, na- vigacijskim simulatorjem, reprezentativnim fotolaboratorijem, več računalniki, auto- matskimi kartografskimi napravami, moderno opremi jenim reprodukcijskim oddelkom itd. Poleg tega razpolaga oddelek z ustreznim specialističnim kadrom. Pouk je usmerjen pretežno praktično, vendar so obravnavani tudi pomembnejši novejši teoretični iz- si edki. Učni programi so dinamični, saj se sproti prilagajajo tehnološkemu razvoju. To omogoča predvsem dejstvo, da je precejšen del učnega osebja vključen v razisko-· volno delo. Od de I e k za naravne vire vključuje gozdarstvo in fiziko. Osrednja de- javnost je kartiranje •naravnih bogastev, t. j. izdelava raznovrstnih tematskih kart kot npr. geoloških, pedoloških, vegetacijskih in ustrezne statistične obdelave podatkov. Tovrstne karte ,ne zahtevajo visoke lokacijske natančnosti, zato so metrični aspekti se- kundarnega pomena·. Poudarek je na ekstrakciji semantične informacije, t. j. na foto- interpretaciji objektov, kultur in raznih drugih pomembnih pojavov na zemeljski povr- šini. To dejstvo se odraža v učnih programih, ki imajo dopolnilni značaj glede na že prej pridobljeno osnovo iz ustreznih disciplin (npr. geologije, pedologije, itd.). Oddelek za fiziko se bavi predvsem z raziskavami na področju 11 remote sensing" ter nudi iz tega področja pouk drugim oddelkom. Pri g e o I o š k e m kartiranju omogočajo aeroposnetki razspoznati razsežne geološke strukture ter izslediti ležišča rud in nafte. Pogosta uporaba aeroposnetkov je tudi hi- drološka fotointerpretacija za nizke gradnje. G e o m o r f o I o š k a fotointerpretaci ja in kartiranje omogočata predstavo oblik in drugih morfoloških pojavov na zemeljski površini. Služi predvsem za geološke, pedo- loške in kartografske namene. P e d o I o š k a fotoi nterpretaci ja je pogosto otežkočena, t. j. kadar prst ni neposred- no vidna na aeroposnetkih. Zato se poslužuje raznih indikatorjev (npr.geomorfoloških, naravna vegetacija. uporaba tal, hidrološki faktorji, itd.), ki omogočajo razspoznati prst posredno. Preverjanje podatkov na terenu je potrebno, venda~ ga je mogoče ome- jiti na minimum. Pedološka fotointerpretacija omogoča raziskati razsežna področja glede njihove primer- nosti za kmetijsko obdelavo in za gospodarno kmetijsko upravljanje ·nasploh. 33 Aeroposnetki predstavljajo bogat vir informacije tudi za inventarizacijo gozdov. Gozdne površine je mogoče analizirati kvalitativno in kvantitativno. Za planiranje eksploatacije tropskih gozdov je to pogosto edini možen način, kako pridobiti zado- voljive podatke. V področjih,kjer se gozdovi že eksploatirajo, omogočajo aeroposnet- ki izdelavo racionalnih programov upravljanja kot npr. pogozdovanja, odkrivanje drevesnih obolenj, škode vsled požarov, itd. Pri g e o g r a f s k i fotointerpretaciji posredujejo aeroposnetki mnoz1co podatkov o odnosih med ljudmi in okolico. Medtem ko je naravna zemeljska površina pred- met fizične geografije, so kultivirane površine skupen predmet fizične in socialne geografije. Fotointerpretacija omogoča analizo obsežnih področij. Oddelek za družbene znan o s ti tvorita dva pododdelka. Oddelek za ur- banistične izmere in odddelek za integrirane izmere. Osnovna dejavnost oddelka za urbani s ti č ne i z mere je družbeno-ekonomski študij za urbanistično planiran- je. Aeroposnetki posredujejo ustrezne statistične podatke, kar omogoča reducirati teren- sko delo na minimum. Ker se mestna področja širijo zelo hitro ( v naslednjih 10 letih je pričakovati podvojitev mestnega prebivalstva), je vloga aeroposnetkov za družbeno ekonomski študij izredno pomembna. Oddelek za i n te g r i r a n e i z m ere je bil osnovan na pobudo in s sodelovan- jem organizacije UNESCO. Ta oddelek ima interdisciplinaren značaj. Za razvojne projekte in programe so nujno potrebni podatki iz različnih disciplin, kar vodi k po- sebni obliki sodelovanja med ustreznimi specialisti. To sodelovanje presega izmenja- vo informacije in koordinacijo. Vodi k formuliranju skupnih ciljev ter omogoča in- tegrirano strukturiranje projektov oz. programov. Sistemski prijemi so pri tem bistve- nega pomena. Razen ,že omenjenih oddelkov obstaja še oddelek za izmere pode ž e I s k i h področij, ki ima prav tako interdisciplinarni značaj. Ta pod-oddelek je vključen deloma v oddelek za naravne vire in deloma v oddelek za družbene znanosti. Aeropo- snetki predstavljajo osnovni vir informacije fizične in družbeno-ekonomske narave,ki so potrebni za prostorsko planiranje podreželskih področij. Informacija se nanaša na upo- rabo zemljišč, kmetijstvo, naravno in pol naravno vegetacijo, družbene in ekonomske faktorje, ki imo, geologi jo, hidrologijo, geomorfologijo, pedologi jo, itd. Planiranje iz- mer je integrirano, pri čemer igrajo sistemski prijemi pomembno vlogo. Poleg izobraževanja specialističnega kadra v lastnem intitutu je ITC prispeval tudi k ustanovitvi več regionalnih institutov v svetu, kot npr. 11 lndian photo-interpretati- on institute, I.P.l. 11 (Dehra Dun), 11 Centro lnteramericano de Photo-interpretacion, CIAF" (Bogota), 11 Regional Centre for Train i ng in Aerial Survey 11 (lle-lfe, Nigerija) in 11 Training Institute in Photogrammetry 11 (Bandung, Indonezija). Po ustanovitvi je bilo vodstvo teh centrov pretežno v rokah osebja ITC. Postopoma pa ga prevzamejo lokal- ni eksperti potem, ko si pridobijo dovolj znanja in izkustva. Pričakovai"i je,da bo v bodoče .vstanovl jenih še več podobnih regionalnih centrov. Pri tem bo vloga ITC-ja vzgajati na višjem specialističnem nivoju kadre, ki bodo nosilci dela v regionalnih centrih. ITC sodeluje tudi z nizozemskimi in občasno s tujimi univerzami predvsem na poi:- droč ju izobraževanja. Skupno s Tehnično visoko šolo v Deftu je bil osnovan podi- 34 plomski specialistični tečaj za izkoriščanje rudnih bogastev (v Delftu).Nadalje so bili s sodelovanjem Univerze v Leidenu uvedeni posebni tečaji iz geologije. Pričakovati je, da bo ITC v naslednjih letih dobil formalni status interuniverzitetne- ga instituta. Vendar so za to še potrebne določene spremembe zakona o visokem šol- stvu. V mnogih primerih je ITC prispeval k razvoju fotogrametrije in fotointerpretacije v svetu z nasveti, izdelavo projektov, uvedbo novih delovnih postopkov in vzgojo kadrov neposredno na delovnem mestu. Z vzdrževanjem stikov z bivšimi študenti, ki so razskropljeni po vsem svetu (mnogi so na vodilnih položajih), je mogoča učinko­ vita disseminacija pridobljenega znanja. Hkrati ima osebje instituta priložnost spoz- navati številne probleme in inskustva, pridobljena v svetu pod različnimi okolnostmi. Najpomembnejše sredstvo za disseminacijo razultatov raziskav v ITC-u ter drugih važnih podatkov je "ITC Journal", ki izhaja 4 do 5 krat letno. Institut izdaja tudi "ITC Texbook of Photogrammetry" in razpolaga z obsežnimi skripti iz vseh važnejših predmetov. Le-teh se poslužujejo za pouk števi I ne I univerze. Nadal jni prispevek instituta je II ITC Bibliography", ki ima naročnike po vsem svetu. Razen oddelka za izkoriščanje rudnih bogastev v Delftu upravlja ITC še "Mednarod- ni pedološki muzej I .S.M. 11 v Utrechtu. Le ta ima edinstveno zbirko vzorcev tal z vsega sveta. Upam, da je ta oris posredoval določeno predstavo o ITC-ju in njegovi dejavnosti ter o vplivu, ki ga ima na razvoj fotogrametrije in geo-znanosti nasploh. v svetu. Ivan GOLOREJ SMERI NADALJNJEGA RAZVOJA V FOTOGRAMETRIJI l. Uvod Razvoj v fotogrametriji - od njenih začetkov ob koncu 19. stoletja, z velikimi uspe- hi med obema vojnama in skokovitim napredkom po drugi svetovni vojni - še zdaleč ni zaključen. Vsako leto se pora1a10 novi delovni postopki in novi instrumenti, pridobivajo se nove izkušnje, odkrivajo, odpirajo in vključujejo se nova področja. Nesporno je, da je prav splošni tehnični razvoj pripomogel k tako hitremu razvoju fotogrametrije. Brez razvoja optike, finomehanike, elektronike, vesoljske tehnike in drugih bi se tudi fo- Ivan GOLOREJ, dipl. ing. GU SRS Ljubi jana 35 togrametrija ne mogla tako razviti. Ko ugotovi jamo, da vsebujejo terestdčne metode izmeritve zemljišč (ortogonalna me- toda, polarna metoda, grafična metoda) težave in pomanjkljivosti kot: - odvistnost meritev od prehodnosti zemljišča, težavnost pravilnega snemanja in kartiranja ukrivljenih linij vodoravne in navpič­ ne oblikovitosti zemljišča, - ozka omejenost vpogleda v zemljišče, - odvisnost od vremena pri terenskih delih itd, tedaj vidimo, da se je šele fotogrametrična metoda izmeritve zemljišč osvobodila teh pomanjkljivosti. K ugodnemu stanju do sedaj izdelanih geodetskih osnov pri nas - načrtov in kart - je že do danes ogromno doprinesla aerofotogrametrična metoda. Klasične (terestrične) metode izmeritve zemljišč je nadomestila v glavnem aerofotog rametrična metoda: re- stitucija stereomodelov in izdelava 11 črtnih 11 načrtov in kart z analognimi instrumenti. Izdelava načrtov in kart s stereokartirnimi instrumenti je postala "industrija". II.Mednarodni stiki Smeri nadaljnjega razvoja v fotogrametriji lahko tekoče zasledujemo in spremljamo: 1. v sodelovanju s sledečimi mednarodnimi organizacijami: - IAG - lnternational Association. for Geodesy (mednarodna zveza za geodezijo), - 1 SP - 1 nternational Society for Photogrammetry (mednarodna fotogrametri jska zveza), - FIG - Federation lnternational des Geometres (mednarodna geodetska zveza), - ICA - lnternational Cartigraphic Association (mednarodna kartografska zveza). (Savez GIG Jugoslavije je član teh mednarodnih zvez). ISP prireja vsaka 4 leta kongrese, na katerih so prikazani uspehi in razvoj fotogra- metrije po vsem svetu. V času trajanja kongresov so vedno razstave fotogrametrijske- ga instrumentarija in priborov ter pregledi dosežkov in napredka v fotogrametriji. V obdobju med kongresi delujejo fotogrametri iz vsega sveta v VII komisijah ISP. Prav tako se na FIG kongresih kakor na ICA kongresih delno tudi obravnavajo neka- tera področja iz fotogrametrije. 2. Na posebnih sestankih, skupščinah, simpozijih, posvetovanjih, konferencah in se- minarjih o fotogrametriji, ki so organizirani doma ali v inozemstvu. 3. Iz strokovne literature. Neprestano izhajajo nove strokovne knjige v vseh jezi- kih, ki obravnavajo najrazličnejša področja fotogrametrije . .. 4. Iz strokovnih revij (publikacij). V svetu izhaja nad 10 strokovnih rev, 1, ki ob- ravnavajo fotogrametrijo in njene sorodne veje, nad 40 geodetskih (in kartografskih) strokovnih revij v svetu pa objavlja tudi gradivo iz fotogrametrije. 36 III, Dosedanji delovni postopki v fotogrametriji V fotogrametriji določamo iz fotoposnetkov položaj posnetih predmetov, ki jih prika- zujemo grafično (načrti, karte) ali pa digitalno (številčno - koordinate), Delovni postopki v (metrični) fotogrametriji so: izdelave "črtnih" načrtov in kart, izdelave fotoplanov ravnih predelov zem, površine, - določanje koordinat detajlnih točk, postopki aeropoligonizacij, aerotriangulacij (pasovnih kot blokovnih), postopki uporabe fotogrametrije v netopografskih področjih (medicini, arhitekturi, geologiji) itd, s posebnimi napravami je mogoče zajeti terenske oblike s koordinatami x, y, H, in hraniti to oblikovitost v številčni obliki (digitalno) na magnetnih nosilcih, Z elektronskimi računalniki se ti podatki obdelujejo, mogoče jih je z avtomatič­ nimi kartirnimi napravami tudi ponovno kartirati, V fotogrametriji se uporabljajo elektronski računalniki (v polnem obsegu) še za: - izračun elementov orientacij, - za transformacijo koordinat detajlnih točk iz koordinat stroja v deželni koordinat- ni sistem, - za izračun koordinat oslonilnih (veznih) točk, - za izračun aeropoligonizacij, aerotriangulacij (pasovnih kot blokovnih), - za izračun površin iz koordinat, itd, Velik napredek je nastal v fotogrametriji z uvedbo ortofotografije, Karta (načrt) vsebuje sledeče informacije (pojasnila)~ - merske (metrične), - pomenoslovne (semantične), - krajepisne (toponomastične), Pri izdelavi kart (načrtov) moramo opravljati sledeče obdelave: - topografsko, - kartografsko, - reprodukcijsko. Pri izdelavi "črtnih" kart (načrtov) moramo vnesti v karte (načrte) vsa našteta pojas- nila in opraviti naštete obdelave, Drugače je pri izdelavi ortof otokart, Ortofotokarta sama vsebuje že metrične in semantične informacije, opremiti 10 mora- mo le z imenoslovjem (krajepisjem), Pri izdelavi ortofotokart odpodeta zato topograf- ska in kartografska obdelava in opraviti je treba samo še reprodukcijsko - tehnično obdelavo. 1 V , S m e r i r a z v o j a f o to g r a m e t r i j e v b o d o č n o s t i Odpira se ogromno področje udejstvovanja v tako imenovani fotointerpretaciji (v raz- lagi - v tolmačenju aeroposnetkov), 37 Pri fotointerpretaciji je potrebno, da iz obrisa, oblike objekta ter njegovih tonov predmet na fotoposnetku spoznamo in ga obrazložimo, Postopki fotoi nterpretacije se uporabi jajo v geologiji, geomorfologiji, glaciologiji, hidrografiji, arhitekturi itd. in še prav posebno v gozdarstvu. Z razvojem vesoljskih plovil se razvija posebna nova zvrst fotointerpretacije tako imenovane "daljinske za- znave" (Remote sensing, Fernerkundung). Razlaganje objektov na velike razdalje s posebnimi - optičnimi, mehaničnimi, elektronskimi, RADARJI, LASERSKIMI žarki: scanerji = tipalniki (tipalnimi napravami),sensorji: občutilniki (zaznavnimi naprava- mi) in s posebnimi postopki - je področje dela daljinskih zaznav. Natančnost in ekonomičnost fotointerpretacijskih postopkov se stalno večata in to z izboljšavo instrumentarija, z novimi delovnimi postopki in z nadaljnjim uvajanjem avtomacije. Vsekakor je pri uvajanju novih postopkov in novih instrumentov potreb- na mera previdnosti in strpnosti. Postopek, ki je pri raziskavah morda uspel, še ni zagotovilo, da bo tudi pri praktičnem izvajanju dal dobre rezultate. Naj navedem eno od izjav o daljinskih zaznavah: (povzetek iz BUL št. 2/75) "Ob zaključku simpozija II. komisije ISP (Mednarodne fotogrametrične zveze), ki je bil od 2. do 4. oktobra 1974 v Turinu, je poročal F.J. Doyle (iz Washingtona ZDA) o sistemih za daljinske zaznave na ERTS-1 in SKYLAB-u in o uporabnosti na njih iz- delanih posnetkov za kartografske namene. Izrazil je, da ustrezajo izidi raziskav sa- mo delno pričakovanjem in da so zategadelj pri bodočih komisijah (vesoljskih pole- tih) zažel jeni "i z bo I j š a n i s n e m a I n i si s t e m i 11 • Jasim MRKALJ PRVA UPORABA AEROFOTOGRAMETRIJE ZA CIVILNE POTREBE V JUGOSLAVIJI (Aerosnemanje Skopskega polja) Zanimivo se je seznaniti z zgodovino in prvimi začetki aerosnemanja za civilne po- trebe v Jugoslaviji. Znano je namreč, da je bilo aerosnemanje najprej izvajano za potrebe vojske in šele dolgo zatem tudi za civilne potrebe. Zgodovina aerosnemanja za civilne namene sega v leta po prvi svetovni vojni. Tako so pri nas v letih 1924/ 25 opravili aerosnemanje Skopske~a _polja. Naročnik dela je bila Generalna direkci- ja za vode pri ministrstvu za kmetijstvo in v.ode iz Beograda. Direkcija je imela na- logo, da izvede hidromelioracijska dela na tem področju. Tako je bilo za to področ­ je potrebno izdelati podloge in zbrati podatke o vodnih tokovih, o površinah, ki jih ogrožajo poplave, zbrati podatke o padavinah in izdelati topografsle načrte za ce- lotno področje, ki so ga nameravali hidromeliorirati. Nujnost del je narekovala, da se izberejo najhitrejše sodobne' metode, ki bi omogočale čimprejšnji začetek izvaja- Jasim MRKALJ, Inštitut GZ SRS Ljubljana 38 njo te akcije. Zato so zasledovali razvo1 in sodobne dosežke posebej s področ jo fo- togrametrije v razvitejših evropskih deželah. Istočasno so za manjše področje v oko- lici Beograda izvedli poskusna aerosnemanja v različnih merilih. To je opravila fran- 1 r• ... · ll~A ...... _, ri. .. ~:•-·- 11 D-... ?_ ,_ ·- --.Je~:::·i"' so '1zdelal'1 topografske nacvr ..,,,,y, rl• 11 t ~-1 hlrl~v1l,1111,1~1 1 /1 uri r,, / } t 1 1r k 1, V ,11 ' O O C: z -C f'1 vestni k~ C r c_ § r c_ '.D z - COBISS ll