Poitnlna plačan t gotoviai Leto VIH, it« 886 MiMfiiiB« nedelja 4. decembra (927 •k «. *j Sune muctrnu Um »j—, Dir Oftasi po Urwdni*«vo i KntUm ulic« Mer. j/L reieltK) k. mojt m »to«, pmmoi »raiai«. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Cena 3 Din Opravaiitvo: LJubljana, frefternor* uKca »t. S4. — TeMon It. «036. imaraud oddelek t Ljubljana, PreSa-urra ulica it. 4. — Telefon St. «4o.' Podružnici: Marfboi, Aleksandrova It 13 — Celje, Aleksandrova cest« Račun pri poStaean cele. zavodu: Ljub-lana fc. U.S41 • Praha čislo 7^.160,' Wien, Nr. ios-MI- Ljubljana, 3. decembra. Po svetovnem časopisju »e nadaljujejo razprave in polemike o poostritvi položaja na Balkanu ter poslabšanju odnošajev med Francijo in Italijo, kar se je tako očitno pokazalo o priliki sklepa francosko-jugosk) venskega prijateljskega pakta in nove tiranske pogodbe med Italijo in Albanijo. Kar se iz vseh komentarjev vidi osobito določno, je fakt, da se pripisuje prijateljski pogodbi med Francijo in našo kraljevino zelo velik pomen. Splošno se sodi, da je s tem Francija napravila afront proti Italiji, zakaj da se skuša Jugoslaviia zavarovati proti imperi-jalističnim pretenzijam fašističnega Rima, se smatra povsod za samoobsebi umljivo. Težišče v zadevi je tedaj na francoski strani, na vlogi Francije, ki se suponira v tej zvezi. Italijanski listi nočejo prenehati s svojimi napadi, dasi se je ulica že »pomirila*. Angleški listi s posebnim zanimanjem komentirajo poostritev političnih odnošajev v Sredozemskem morju in na Balkanu in nekateri skušajo še vedno očitati Franciji, da ni storila prav, ko je podprla Jugoslavijo. Po drugi strani pa so ravno nekateri angleški listi prav posebej opozorili na izredno miroljubne odstavke iz Marinko-vicevega ekspozeja, osobito ono mesto, kjer se govori o Italiji in ki se mora gotovo označevati kot spravljivo v najvišji meri. Ali v celoti moramo vendarle računati, da se Anglija ne bi angažirala niti v najmanjši meri, razen ako bi z. rastočim italijansko-franco-skim nasprotjem mogli njeni interesi priti v neprijetnejši položaj. Anglija je že pokazala, da se ji zdi popolnoma v redu, ako ostane Balkan in srednje Po-donavje domena italijanske hegemonije; ona bi nas in naše sosede brez pomisleka še nadalje prepustila italijanskem tutorstvu. Odtod nerazpolože-nje za francosko podporo Jugoslaviji, pa naj je ta še tako v korektnih mejah. Angliji bi nedvomno bolj prijalo, da se Jugoslavija prepusti sami sebi in zlohotnim intrigam Italije. Ali sedaj je jugoslovensko-francoska pogodba postala fakt in Velika Britanija bo morala računšti z njim ter z ozi-rom na Francijo revidirati tudi svoie podpiranje Italije. Zakaj da bi uživala fašistična Italija podporo Londona tudi na račun francoske politike v sedanjem razpoloženju, to si je vendarle težko misliti. Saj se francosko-italijansko nasprotje tiče celotnega političnega problema Sredozemskega morja, kjer Anglija ni nič manj angažirana kakor ostali dve velesili. Podoba je. da se je .francosko-italijansko nasprotje koncentriralo zadnji čas ob neznatni tangerski zadevi. Tako neznatni stvarci za odnošaje med Parizom in Rimom, da bi je ne razumeli, ako ne bi vedeli, da je važna le spričo tega, ker je postala izraz tudi za druga nasprotja med njima. Največ, kar bi mog'a doseči Italija, je soudeležba na upravi v Tangeru poleg Francije. Anglije in Španije, ki sama zahteva razširjenje svoje ofrasti na škodo ostalih dveh držav. Italiji gre tedaj samo za prestiž, zakaj da bi mogla na osnovi udeležbe v mednarodni upravi Tange-ra doseči kako kolonijaino posest v Maroku, na to menda tudi največji optimisti v Rrmu ne mislijo. Pač pa je verjetno, da bi skušala Italija, bržčas opirajoč se na Španijo, iz tangerskega problema doseči zase ugodnosti v kakem drugem mediteranskem sektorju. Saj vemo. kakor se zadnje dni znova pripoveduje z zelo določnim namenom, da ima Italija svoje aspiracije v Tunisu in v Siriji in pač še marsikje drugje. Zato tudi Francija noče ugoditi italijanskim aspiracjam v Tangeru, ker se zaveda, da bi bila za Rim to le prva stopnja za nadalnje agresivne načrte. Ako želi Evropa odstraniti napetost med Italijo in njenimi sosedi, mora storiti to drugače nego doslej, ko je prihajala v poštev samo Jugoslavija. Sedaj pa je stvar nekoliko drugačna in resnejša; fašistični Rim bo imel s svojo oholo prepotentno pozo vendarle maio težje stališče nego doslej. Nanj naj se obrnejo posredovalci. Odgoditev trgovinskih pogajanj s ČSR Praga, 3. dec. h. Trgovinska pogajanja z Jugoslavijo so zopet odgodena. Kljub te« mu. da so bile že na obeh straneh izvršene priprave za nova pogajanja, in je sedanje trgovinsko razmerje med obema državama nevzdržno, se sedaj poroča, da se bodo pogajanja pričela šele v mesecu januarju prihodnjega leta. Kot vzrok tega za vlače« vanja navajajo listi, da je Jugoslavija za« počela pretekli mesec pogajanja o reviziji trgovinske pogodbe z Avstrijo. Nadaljevanje Dogajanj z Avstrijo Beograd, 3. dee. p. Danes so se nadalje« vala pogajanja med naio in avstrijsko de« legacijo za novo trgovinsko pogodbo. Ka« kw znano, so zadnje dni pogajanja neko« Iiko zastala, ker je avstrijska delegacij« zahteval« od svoje vlade navodil« gleda naših z«htev v sadevi ievom. Zadnja francoska ponudba Kima Francija je pripravljena skleniti z Italijo sporazum, ako se Italija odreče svojemu imperijalizmu. — Važne angleške informacije Rim. 3. dec. g. Neka tukajšnja agen-tura poroča, da se pripravlja sestanek med Mussolinijem in Briandom, ki je baje v prijateljskem krogu izjavil, da bo odpotoval v Rim, da podpiše dogovor o sporazumu. Pariz. 3. dec. s. Diplomatski poročevalec «W e s t -minster G a z e 11 e» javlja, da se bodo vsled angleškega posredovanja v kratkem vršila pogajanja med Italijo 'n Francijo glede vprašanja sredozemskega Locarna. Francija zahteva od Italije, naj se odreče svoji protifranco-ski politiki, naj opusti svojo hegemonijo na Balkanu in obkroževalno politiko napram Jugoslaviji. Ako bi Italija pristala na to. bi bila Francija pripravljena proučiti z Italijo problem glede prevelikega števila prebivalstva v Italiji. Ako Italija ne bi porabila te zadnje prilike. da ustvari s Francijo prijateljske odnošaje, potem mora pričakovati, da bo prihodnja francoska vlada napram Italiji Izgubila potrpljenje. Albanski pogodbi ratif ciranl Včeraj je fašistični parlament ratificiral prijateljsko in vojaško pogodbo z Albanijo. — Istočasno je to storil Ahmed beg Zogu ni za Italijo v slučaju konllikta eno skrb manj, ker ji je zagotovljen vež ali manj svoboden preliod iz enega v drugo morje. Albanija je predmet večletnih sporov med našimi sosedi Rim, 3. decembra, o. Na dnevnem redu današnje seje poslanske zbornice je bila odobritev kraljevega ukaza o ratifikaciji prijateljske in arbitražne pogodbe med Italijo in Albanijo z dne 26. novembra 1926 ter odobritev zveznega obrambnega pakta, sklenjenega med Italijo in Albanijo dn» 22. novembra 1927. Poročilo komisije o zvezni pogodbi je poda? posl. Torre, ki je naglašal. da odgovarja tiranski pakt njuni potrebi, in je med drugim dejal: r ščiti neodvisnost Albanije, ščiti pra« vico in pravičnost.® Zaradi teh besed so poslanci priredili velike ovacije Mu**fl>n'ju. fnliii >'n A< 1-niji. Obe italijanski pogodbi sta bili odo« breni z 276 glasovi proti 2. Tirana. 3. dec. o. Predsednik republike Ahmed beg Zogu *ie podp sal zvezno in vo» iaško pogodbo z Italijo. S tem so dokon« čane vse formalnosti, ki so po albanski ustavi potrebne za veljavnost pogodbe. liter konec razorozitve*® debate v Ženevi Dr. Bsneševe izjave Ker je pripravljalna komisija iz vijo varnostnega odbora, se je Sovjetski predlog prooadel. — Litvinov ostane v Ženevi do Ženeva, 3. decembra s. Na razorožitveni komisiji Drušiva narodov se je danes razvila živahna debata glede določitve datuma petega zasedanja te komisje. Litvinov ie predlagal, naj se ta datum že sedaj določi, in naj se vrši pr hodnje zasedanje 10. januarja. Nemški delegat grof Bernsdorff ie k Litvinovemu predlogu stavil dodaten pred log naj se v svrho proučitve njegovega predloga seja ta nekoliko časa prekine. Debata se je končala s sklepom, da se komisija ponovno skliče 15. marca. Ta sklep so odobrile vse delegacije razen sovjetske trnje Po kratkem nagovoru je nato predsednik zaključil zasedanie. Ženeva, 3. decembra g. Češkoslovaški zunanji minister dr. B e n e š je izjavil Vašemu poročevalcu po končanem zasedanju pripravljalnega odbora razorožltvene konference med drugim. Sedaj stopamo v zadnjo fazo priprav za razorožitveno konferenco. Z ustvaritvijo novega varnostnega odbora, naj se odstranijo zadn!e obstoieče težkoče, to se pravi: varnostne garanc-je našemu poročevalca krpala dnevni red z ustanovit-včeraj vršila njena zadnja seja. Prihodnja seja 15. marca. — sestanka Društva narodov nai se spravijo v pravo razmerje do razorožitve. Zato je potrebno, da se najprej ptouči obseg sedanjih varnosti. Od novega odbora se torej zahteva praktično delo, ki ga mora izvršiti v nekaj mesecih. Izdelati bo moral praktične in konkretne predloge. Ti predlog pa morajo biti jasni in enostavni. da iih bodo mogle izvesti vlade v posameznih državah. Po mojtm mnenju bo uspe'o naiti tako formulo. Ko bo pripravila! ni odbor kontroliral to formulo, jo bo sprejel v delovni program. V septembru 1928 se sestane plenarna seia. k> bo mogla vzeti na znanie izvršeno delo dveh odborov Na razvol priprav gledam s popolnim zanpa-njem. Imam ntis, da se sedaj ne bo več ostalo na potu teorije, temveč da se bo delalo na dosego praktičnih smotrov Ženeva, 3. decetrbra s. Litvinov in n«j-brže tudi Lunačarskij, bosta ostala v Ženevi do pondelika, ali pa celo do torka. To podal;šan:e njunega bivania v Ženevi ie posledica oflciielnlh razgovorov med Patrt-Boncouriem in Litvinovim. Jutri se prične zasedanie Sveta Društva n? rodov Briand, Chamberlain in St Ženeva, 3. decembra g. Svet Društva narodov bo imel v ponedeljek svojo prvo sejo. Pariz, 3. decembra g. Zunanji minister Briand je nocoj odpotoval v Ženevo. Z istim vlakom poiuje angleški zunanji minister Chamberlain. Tik pred svojim odhodom je Briand podpisal z Italijanskim poslanikom pogodbo, ki nreja razna iuridčna vprašanja med obema državama. Po ofici-jefoiem sporočilu gre za modus vivendi glede naselitve inozemskih d:užb v obeh državah. Dogovor ni političnega značaja. »M a t i n« pripominja, da ta dogovor dokazuje, da vlada med cbema državama kljub inozemskemu hujskanju dobro razmerje. London, 3. decembra (lo.) Zunanji minister Chamberlain je davi v spremstvu zastopnikov zunanjega ministrstva odpotoval v 2enevo. Berlin, 3. decembra d. Na svojem potovanju v Ženevo se Je dr Stresemann »stavil v Locarnu, kjer je imel na zborovanju nenrSke ljudske stranke govor, v katerem le med drugim Izjavil, da kljub locarnske-mu paktu presenečenja niso izključena Vendar pa ae nora agotoriti, da le n omiki eiemann na potu v Ženevo narod mnogo napredoval. Nesmiselno je, da gotova stra«i vedno ruva proti socijali-stom ter izjavlja da je sodelovanje s temi v vladi nemogoče. Dr. Stresemann je naglašal, da je vsakdo dobrodošel, ki hoče sodelovati pri napredku države. Nemška zunanja politika potrebuje enotno voljo vsega naroda. Budimpešta, 3. decembra g. Iz nenadnega odpotovanja grofa Alberta Apponyja v Ženevo sklepajo tukaišnji politični krogi, da se bo vprašanje optantov vendarle razpravljalo na zasedanju Sveta Društva narodov. To vprašanje bo prišlo najbrže kot zadnja točka na dnevni red. ker se pričakuje, da bo Titulescu do takrat ozdravel. Četrta internacijona^a? Pariz, 3. dec. d. Kakor poroča »Intran« sigeants pripravlja opozicij« nemške ko« munKtične stranke po navodilu Trockega m Zmovjeva. konferenco komunistične opozicije t Berlinu Kakor se govori, se bo na tej konferenci ustanovil« četrta in ter. naeijonala. Dvomesečni dopust finančnega ministra Odšel se bo zdravit v inozemstvo. — Nadomeščal ga bo dr. Spaho. — Narodna skupščina se sestane 12. t. m. — Politična kriza v Srbski zadružni zvezi k njemu zaradi spora v Srbski zadružni zvezi. Spor je zavzel izrazito politično obeležje. Kakor znano, je Srbska zadružna zveza imela nedavno dva občna zbora. Prvi se je vršil v Jagodini, kjer je bilo izvoljenih v upravni odbor več članov vlade, med njimi tudi prosvetni minister dr. Kumanudi in pomočnik finančnega ministra Protic. Drugi občni zbor se je vršil istočasno v Novem Sadu; na njem je bil izvoljen stari odbor, v katerem je več radikalnih ministrov. Med obema odboroma je obstojal velik spor in včeraj je beograjska policija po naredbi notranjega ministra odstranila iz poslovnih prostorov zadružne zveze odbor, ki je bil izvoljen v Jagodini. To se je zgodilo na željo ministra za kmetijstvo, ki se je postavil na stran novosadskega odbora. Gosp. Vukičevič bi rad odločitev zavlekel, ker je postal spor že skoraj kočljiv in pomenja za obe stranki prestižno vprašanje. Pri Novosadčanih so angažirani pred vsem radikalski, pri Jagodincih pa demokratski ministri. Ako se ne posreči konflikta poravnati s kompromisom, lahko izzove še hudo krizo v vladni koaliciji. Beograd, 3. dec. p. Predsednik Narodne skupščine dr. Ninko Perič je danes popoldne posetil ministrskega predsednika Veljo Vukičeviča. s katerim je razpravljal o sklicanju Narodne skupščine in njenem bodočem delu. Po konferenci je dr. Perič izjavil vašemu dopisniku, da se bo Narodna skupščina sestala 12. t m. in da ji bodo takrat predloženi zakonski predlogi, ki jih je vlada zadnje dni odobrila, predvsem načrta zakona o nošenju orožja in zakona o centralni upravi; na dnevni red pa pridejo tudi zakonski načrti, ki jih bodo do takrat posamezni skupščinski odbori že predelali in sprejeli. Danes dopoldne se je vrnil v Beograd iz Topole kralj, ki je takoj nato sprejel v avdijenci g. Veljo Vukičeviča. Kralj je ob tej priliki podpisal ukaze o predložitvi novih zakonskih predlogov Narodni skupščini, poleg tega pa tudi ukaz. s katerim se dovoljuje finančnemu ministru dvomesečni dopust, ki mu je potreben za zdravljenje v inozemstvu. Finančnega ministra bo v tem času nadomestoval minister trgovine in industrije dr. Spaho. Po povratku z dvora je imel g. Velja Vukičevič obilo posla s sprejemanjem raznih deputacij, ki so prihajale Zadoščene beograjskega sodisča dr. Zerfavu Gjorgje Jelenič je bil pred beograjskim sodiščem obsojen radi obrekovanja dr. Žerjava in dr. Budisavljeviča. — Ž njim vred so moralno obsojeni tudi klerikalci, ki so izrabljali njegove klevete terega je objavil Jelenič v beograjski »Politiki«. Zastopnik dr. Žerjava odvetnik dr. Olip je v svojem govoru med sodno razpravo naglašal, da gospoda iz Sibije ne pozna dovolj prečanskib krajev in da iih Je mnogo med njimi, ki bolje poznajo Francijo, kakor pa Slovenijo. Obtoženi Jelenič se je izgovarjal, da ni bil zadostno informiran in da je napadel dr. Žerjava samo zaradi tega, ker se je ta postavil samo,na stališče Slovenije. Pri tem ie prišlo med njim in dT. Olipom do kontra-verze, v kateri je dr. Olip očital Jeleniču, da dela samo za beograjsko čaršijo. Sodišče je v svoji razsodbi izreklo, da Jelenič nI mogel dokazati svojih klevet in ga je zato obsodilo na dva meseca zapora, 3000 Din denarne globe, vsakemu tožitelju pa mora plačati po 5000 Din odškodnine. Beograd, 3 decembra p. Danes se je pred tukajšnjim sodiščem vršila zanimiva razprava proti Gjorgju Jeleniču. nekdanjemu pomočniku notranjega ministra na te/bo poslanca dr. Žerjava. Kakor znano, je Gjorgje Jelenič nedavno objavil v beograjski »Politiki« članek, v katerem ie napadel dr. Žerjava zaradi njegovega stališča glede obrestne mere v novi podružnici Državne hipo-tekame banke v Ljubljani. Te napade na dr. 2erjava je izkoristila tudi klerikalna stranka Ker ie bil danes Jelenič obsojen kot klevetnik. so bili cbenem moralno obsojeni tudi oni, ki so njegove klevete zlorabljali v svoie politične namene. Tožbo proti Jeleniču je vložil poleg dr. Žerjava tudi dr. Srdjan Budisavljevič, ki se istotako čuti užaljenega od članka pod naslovom »Na barikadah bankokracije«, ka- Začetek razprave o sodniškem zakonu V sekciji zakonodajnega odbora je bilo sprejeto prvo poglavje zakona o sodnikih. — Delo je mogoče le radi lojalnosti opozicije, dočim ga člani vladne večine omalovažujejo Beotrad, 3. decembra p Danes popoldne se je vršila prva seja onega odseka zakonodajnega odbora, ki ima nalogo razpravljati o zakonu o sodnikih. Prvo poglavje govori o pogojih za dosego sodniškega položaja. Cl. 1. je bil sprejet nespremenjen, čl. 2. pa v stihzaciji, po kateri more postati sodnik samo oni naš državljan, ki je kot reden univerzitetni slušatelj dovršil pravni študij položil sodri ali advokatski izpit in služboval najmanj leto dni v sodni ali advokatski stroki. Člena 3 in 4. ki vsebujeta posebne Pogoje za predsednike okr. in trgovskih sodišč ter za predsednike ape-lacijskih sodišč sta bila zaradi nejasne sti-lizacije rezervirana Obširna debata se ie razvila pri čl 6. ki govori o tem, kdo ne more biti postavlejn za sodnika. Predvsem s« Je razvila obširna debata o določbi ki pravi, da ne more postati sodnik, kdor je bil obsojen za kaznivo dejanje in ie zaradi tega izgubil državljansko čast, četudi mu Je bila ta čast kasneje vrnjena. Živahna ie bila tudi razprava o določbi, da ne more biti imenovan za sodnika, kdor je bil disciplinarno odpuščen iz državne službe Opozicija Je opozarjala, da obstojajo disciplinarni slučaji, ki nikakor ne morejo vplivati na kvalifikacijo sodnikov, zlasti slučaji iz časa pred uveljavljenjem uradniške prag-matike. Poslanec dr. Kramer Je predvsem kritiziral določbo, da ne more biti sodnik kdor Je bil kaznovan zaradi dejanja, s katerim je v zvezi rzgr.-ba državljanske časti. Ta določba bi morala biti stilizirana tako. da sodnik ne more postati oseba, ki Je bila kaznovana zarad' kakega nečastnega ali sramotnega čina. Opozoril je pri tem na slučaj, da je bil n. pr. poslanec dr. Srdjan Budisavljevič 1. 1915. obsojen v veleizdaj-niškern procesu na izgubo državljanske časti, doktorata m advokature. Poslanec dr. Kramer ie opozoril dalje na dejstvo, da v Sloveniji ne ob^t.ija kazen izgube državljanske časti, zaradi česar bi imel n. pr. na podlagi vladne stili-zacije v Sloveniji tudi kak tat kvalifikacijo za sodnika. .Minister pravde ie odklmil zahteve opozicije, češ. da bo itak v kratkem predložen nov kazenski zakon, s katerim bodo izenačeni kazenski predpisi. Vladna večna le nato s šestimi oroti petim glasovom sprejela člen 6. neizpremenjen. Pri čl 7. Je opozicija predlagala I spre- membo cblike sodniške zaprisege, na kar je minister pravde pristal in je bil nato ta člen soglasno sprejet. Tudi danes se je pokazalo da je bila opozicija na seji polnoštevilno prisotna dočim je bila vladna večina kot običajno zelo slabo zastopana. Sploh morejo sekc'ie zakonodajnega odbora delati samo zato. ker vrši opozicija svojo dolžnost. Na današnji seji so bili n. pr. v početku prisotni samo trije člani vladne večine. Zakon o sodnikih bo tekom prihodnjega tedna gotov, nakar bo prišel skupno z zakonom o ustroj stvu sodišč pred plenum zakonodajnega odbora. Nova Davidoviceva ataka na vlado Beograd, 3. decembra p. Z o žirom na odhod finančnega ministra dr. Bogdana Markoviča v inozemstvo. Je zanimivo pisanje demokratskega »Odjeka«, ki ie znan kot organ g. Ljube Davidoviča. Po »Odje-ku< je vest o potovanju finančnega ministra napravila zelo mučen utis na poslanske kroge. List meni, da je bil finančni minister zelo razsipen z obljubami, ko pa Je bilo treba predložiti državni proračun, ga je predložil z ogromnim deficitom. Sedaj pa odhaja v inozemstvo, ravno v trenotkn, ko bi moral svoj proračun braniti pred Narodno skupščino, kar bi bila glavna naloga finančnega ministra. »Odjek« meni, da se more neuspeh dr. Markoviča pretvoriti v neuspeh cele vlade, ki je odgovorna za delo finančnega ministra. »V ostalem pa«, zaklju čuje »Odjek«, je neuspeh dr. Markoviča neuspeh jadikaln« stranke in najboljši dokaz, da je politika g. Velje Vukičeviča doživela poraz in da ie zato potrebna izpre-memba politike sedanje vlade«. Obletnica Pašičeve smrti Beo&ad, 3. dec. p. 10. t. m. priredita P«» šideva rodbin« in glavni odbor radikalne stranke spominsko svečanost ob obletnici smrti Nikole Paši da. Svečanost se bo vr3w I« v sabomi cerkvi In n« novem pokopa. KKu. Resen položaj v Rumuniji .Maniu odklonil Bratianove predloge Tako liberalci kakor zaranisti povdarjajo, da je Rumtiiiija v težki situaciji« — Načelno nasprotstvo med obema največjimi strankama, vendar končna možnost sporazuma še ui izključena Če pa narodna kmečka stranka kljub temu vztraja na razpustitvi parlamenta, je liberalna stranka pripravljena tf Bukarešta, 3. dec. g. Danes ob 4. popoldne je vodja narodne kmečke stranke Julij Maniu izročil Vintili Bratianu odgovor svoje stranke. Poleg Mania in ministrskega predsednika Bratiana so prisostvovali temu sestanku tudi notranji minister Duca. bivši ministrski predsednik princ Stirbey in vojni minister Patri Angelescu. Razgovor jo trajal do 6. zvečer. Ko je Maniu odhaja! iz stanovanja bolnega zunanjega ministra Titulesca. kjer se je vršil ta sestanek, je izjavil novinarjem nastopno: Izročil sem Bratianu naš odgovor, v katerem zahteva narodna kmečka stranka takojšnji razpust parlamenta ter razpis novih volitev, nakar bi se sestavil i koalicijska vlada, ki bi bila izraz novega parlamenta, izvoljenega po svobodni volji naroda. Vintila Eratianu in D»ca pa sta v imenu vlade odklonila te predloge, nakar smo se razšli. Bukarešta, 3. dec. g. Jutri bo objavljeno besedilo vladnega predloga narodni kmečki stranki. Predlog je dolg štiri strani ter veli med drugim: Položaj v državi je po smrti kralja Ferdinanda zelo resen. Liberalna stranka smatra za potrebno, da poskusi doseči sodelovanje z drugo najmočnejšo stranko Velike Rumunije. To sodelovanje bi slonelo na sledečih točkah: 1. v državi naj se vzpostavi splošni mir in red. da se more pričeti s konsolidacijo države, in sicer v prvi vrsti z vzpostavitvijo konstitucijonelnega režima v smislu državnega akta od 4. januarja 1926; 2. druga največja stranka nai bi tudi v zunanjepolitičnih vprašanjih nastopala solidarno z liberalno stranko, da se ohranijo sedanje pogodbe. da tako dobi tudi inozemstvo prepričanje o moči Rumunije; 3. naj se izvrši normalizacija notranjih razmer. Druga najmočnejša stranka naj se odloči za gotovo stališče v dinastičnem vprašanju in naj sodeluje, da se ustvari skupen program za rešitev vseh važnih nacijonalnih vprašanj, da se s tem zaiamči kontinuiteta konso'idacij-skega procesa, neglede na to, katera stranka bo na krmilu. V istem smislu naj se izdela tudi gospodarski program. Da se izvede to velikof delo. je potrebno. da se ustvari primeren parlament, iz katerega bi se sestavila nacijonalna vlada pod predsedstvom nevtralne politične osebe. Ministrski portfelji bi se razdelili med obe stranki. Ta vlada naj bi nekaj časa delala s sedanjim parlamentom. primernem političnem trenutku razpustiti parlament, ako pride do tedaj 3t> volilnega sporazuma med strankama, po katerem bi nastopili s skupnimi H^ stami. V tem slučaju bi dobila liberalna stranka 55. narodna kmečka stranka pa 45% vseh mandatov. Nova vlada bi sestavila obširen delovni program, ki bi zajamčtl končnoveljavno konsolidacijo države. Če pa narodna kmečka stranka ne bi pristala na te predloge, je liberalna stranka odločena prevzeti odgovornost za sedanji položaj tudi dalje sama. Na te predloge je narodna kmečka stranka odgovorila po svojem voditelju Maniu: Narodna kmečka stranka priznava, da je država v težkem položaju in zaradi tega smatra da je potrebno, da izvedejo konsolidacijo države. Zal pa obstojajo velike razlike med metodami In programom liberalne ln ria-rodne kmečke stranke. Zadnja je ža pravo koistitucijo in za reelen parlamentarizem ter za to. da se pritegnejo mase prebivalstva v politično življenje. Z ozirom na to je dosledno zahtevala, naj se izvedejo svobodne in zakonite volitve, naj se razpusti sedanji parlament in naj pride na krmilo države pravo ljudsko zastopstvo. Narodna kmečka stranka ne more sprejeti drugega izhoda, kot takojšen razpust parlamenta in razpis novih volitev ter sestavo vlade na programatiS-ni podlagi, ki bi vsebovala vsa nujna državna vprašanja. V nasprotju z liberalno stranko menijo Zaranisti. da more mir v državi vzpostaviti samo. ako se bodo tudi mase naroda udeležile odgovornosti pri vodstvu države. S svobodnimi volitvami bi se tudi vzpostavil mir v državi ter bi nastalo zdravo ravnotežje, nakar bi mogla vlada ukiniti vSe dosefanle odredbe, kakor tiskovno cenzuro, izjemno stanje in vojna sodišča, in to tembolj, ker povzročajo te odredbe v inozemstvu vtis. da konsolidacija z drugimi Sredstvi n? mogoča. Ta sredstva pa sb Odveč, ker ni v državi nobenega subverzlvnega po-kreta. Bukarešta, 3. dec. g. Včeraj so se oglasili pri regeniskem svetu zastopniki tiska da protestirajo proti nezaknfii-tim cenznrnlm odredbam. Regentski svet je vzel protest na znanje ter obljubil. da bo storil potrebne korake v tem oziru. Rofhermere v Ameriki I Angleški kapitalist je odšel v Zedinjene države propagirat madžarski irredentizem Newyork, 3. decembra g. Lord Ro-tiiermere, ki je dospel semkaj, je, kakor poročajo »Newyork Times«, izjavil, da obstoja v Evropi nujna potreba revizije mirovnih pogodb, ki so bile sestavljene na podlagi napačnega materijala. italijanska intervencija v Pragi Praga, 3. dec. h. «Č e s k e Slovo», gla« »ik> zunanjega ministra, jo objavilo nekoli« ko vesti o razmerju med Jugoslavijo, Fran« cijo m Italijo, ki pa so bile pisane v tako mirnem tonu, da niso češke javnosti prav nič razburila v zadržanju do Italije. Kljub temu je smatral italijanski poslanik v Pra« gi to vesti za protritalijanske m je po ča» s opisnih vesteh zaradi njih posredoval v zunanjem ministrstvu. Zunanje ministrstvo je bilo na ta način prisiljeno, da zavzame primero stališče napram tej intervenciji, ker bi ▼ nasprotrtem primeru pisanje li« stov moglo ogroziti pogaianja, ki se prav« kav vrše med Italijo m ČSR glede skupnega postopanja v reparaicijskcm vprašanju. Reforma okrajnih in deželnih uprav v ČSR Praga, 3. dec. h. Deželne politične upra» ve so pred nekoliko tedni prejele ukaz, oaj izvrše vse priprave za izvedbo refor« me okrajnih in deželnih uprav, ki se prične izvajati s 1. julijem L 1928. Tega dne iz» gubi veljavo dosedanja deželna in okrajna razdelitev na podlagi starih avstrijskih upravnih zakonov ter vstopi v veljavo no» vi, reformirali zakon. Po mnenju nekare« rih političnih čmiteljev se zdi, da do 1. ju« lija ne bo še mogoče izvesti volitev v nove avtonomne formacije m da se bodo volitve v deželne iti okrajne zbore vriilt šele ka» sneje. Meje okrajev bodo ra sedaj ostale neizpremenjene, eventualne izpremembe bo izvršil v slučaju potrebe novi deželni zbor po svojem konstituirali ju. Dolgotrajna preiskava proti atentatorju Cena bega Propa, 1 dec. h. Senvkai sta dospela brat umorjenega Cena bega Gani beg in šef ka» bsnsta pred=?edmka Ahmeda bega Zogu. da se informirata pri sodišču o preiskavi proti atentatorju. Izvedela nista ničesar, vendar pa bo*ta mogoče zaslišana. Atentator je bil bolan na malariji, pa je že ozdravil. Atentator svojih cb?tedaniih izjav ni izpro« meniL Preiskava bo trajala 5e precej dol« go, ker je sodišče odstopilo vso zadevo zunan''em ministrstvu, da dobi natančne mfomfcMe o političnem ozadju atentat«. Prva Cool'ddeova pot v inozemstvu jVewyorfe, 3. dec. fbe.> Potrruie se vest, da »e bo pfed ed^ik Coolidge ndcležil pasu lameotarnega kongresa v Havanni Prva naloga zaveznikov je, da na novo urede madžarsko mejo, iti sicer na tak način, da se bedo odtrgani deli madžarskega naroda zopet združili. Ti odtrgani deli madžarske rase pomenijo novo Alzacijo Loreno. Nova zaupnica Poincareju Vojni proračun sprejet Pariz, 3. dec. (be.) Vojni minister Pain« leve je predložil zbornici proračun za le« to 1928., ki izkazuje povišanje za eno in pol milijarde frankov. Vojni ministeT je obširno utemeljeval svojo zahtevo z vedno bolj napetim poIitičn:m položajem v Evro« pi. Minister je nadaljeval, da je francoska armada emmentne važnosti za svetovni miT in da bi vsako njeno zmanjšanje ali orna« lovaževaje pomenilo zločin proti miru. Des« niča je sprejela ministrov govor z velikim odobravanjem. Pri glasovanju je bila izra« žena vladi z veliko večino zaupnica. Poljsko-litovski konflikt Berlin, 3. dec. s. Poročevalec aLokalan« zeigerja® v Kovnu je imel z ministrskim predsednikom \Voldemarasom pred njego« v;m odhodom v Ženevo, razgovor, v kare« rem je VVoIdemaras med drugim izjavil, da je pripravljen likvidirati vojno stanje s Poljsko. Dostavil je. da se ne more mi« sliti na vzpostavitev diplomatskih odnosa« jev s Poljsko, dokler ni rešeno vprašanje Vilna. Berlin, 3. dec. g. »Berlmer Tageblatt« objavlja s pridržkom govorice, po katerih jc Poljska pripravljena iztsopiti iz Društva narodov, ako ne bodo ugodili njenim že» je Poljska pripravljena izstopiti iz Društva tev diplomatskih in gospodarskih odnosa« jev med Varšavo in Kovnom ter popolno jasnost glede pripadnosti Vilna k Poljski. Berlin. 3. dec. (be.) Semkaj je prispel litovski ministrski predsednik WoIdemaTaa, ki ootujs v Ženevo. Prava. 3. dec. h. «Česke Slovo« doznava od svojega posebnega poročevalca, da so v Vilmi razširjen« vznemirjajoče govorico, o veliMi konccntracijah ruskih čet v bli« irni poljske meje. Do sedaj so opazili tri pofke pehote, eno diviiijo kavalerije in več divnšj tonniStva. Ni izključeno, da gre samo za demon*tra«ljo. čičerin o angleški politiki Beograd, 3. dec. d. »Pravda« objavlja razgovor s Čičerinom. ki je iziavil, da je ves mednarodni politični položaj pod rti« som politike konzervativne Anglije, ki ho» če ustvariti protiboliševiški blok. Akcij« lorda Rr^thermeTea proti Češkoslovaški m italijanska agresivnost napram Jugoslaviji spadata tudi v to konceOcilo Anglije. Ako notran;e težave v Ang!'ii ne bodo tnrfile ener-jij konzervativne vlade, bo ta oOvrro« ?i!a novo svetivro vojno. V RmiH priča« kuie'0. tla bo AncrTii* po nn-em letu nriče« Ia s še ostrejSo akcijo proti sovjetski uniji. Proslava prvega decembra med detektivi, karabinjerji m - e. d. ffrfct, 2. decembra. Državni prazmk ujedinjenja se je praznoval včeraj v Tretil Kar Sijšlovesneje; seveda, kolikor je to mogoče v danih razmerah. Ob 11. dopokjfie s« Je vrSilo v šrbHtb- pravoslavni cerkvi sv. Spiridljona svečano blagodarenje, kateremu je prisostvoval naš geflefalhl kbnžul gosp. Vlada i vsem osobjem našega generalnega konzulata in veliko število tržaških Jugoslovenov. Predstavnikov italijanskih oblasti ta bito pri tej cerkveni svečanosti, dasi so bili. kakor vedno, kar najvljudneje porabljeni. Ena italijanska oblast pa je bila vendar zastopana, toda ne morda zato, da bj izkazala čast naši državi, temveč iz drugih namenov: policija! Cerkev sv Spiridiiona je bila vsa zastražena. Ril ulici in v eferkvi vše polno policijskih agentov. V cerkvi jih je stalo kar deset v nepretrgani vrsti spredaj pred občinstvom, da so se ljudje moraii naravnost stiskati, ker ni bilo prostora, oni varuhi javnega reda in miru pa še nišo premaknili z mesta. Da bi stvar ne izgledala preveč sumljivo, je eden h.llii celo stopil b cerkovniku in dal. kakor store običajno pravoslavni ver niki, užgati svečo pred ikono, ih še znatno daljšo in debelejšo Svečo, kot so bile druge. Med občinstvo se je pomešal celo tudi tržaški varijetetni pevec ^Cecchelin, ki je še prejšnji večer v gledališču , sedaj cCircolo Artistico» v ulici Coroneo. Povabljeni eo bili predstavniki vseh krajevnih oblasti, civilnih in vojaških ter tržaških poslovnih in drugih krogov obeh narodnosti. Značilno Je. da se s italijanske strani, službene in ncslužbene. osebno ni nihče odsval vabilu. Ker je bil čisti dobiček prireditve namenjen V dobrodelne svrhe, za podpore ubožnim otrokom jugoslovenske kolonije v Trstu, so povabljenci pač res poslali svoje prispevke, toda osebno se, kakor rečeno, ni nihče odzval vabilu. Udeležba je bila nekam pičla tudi s strani slovanskega občinstva, pač pod pritiskom razmer: tudi cCircolo Arlistico, je bil, kakor dopoldne cerkev sv. Spiridijona, zastražen od vseh strani po detektivih in ka-rabinijerjih, seveda z istim namenom, da se ugotove udeleženci, ržensko podporno dru-štvo» pa zaradi tega nikakor ne trpi škode, ker so povabljenci, ki se niso udeležili prireditve, svojo odsotnost opravičili 6 Čim znatnejšimi prispevki v društvene dobrodelne namene. Zabava je bila prav prijetna in se je Zaključila ob Vsestranskem najboljšem razpoloženju, za kar gre v prvi vrsti zasluga ljubeznivi gospe Smlljaničevl, Soprogi našega podkonznla gospoda Smlljanlča, in predsednici društva ter vsem njenim marljivim sotrudnicam. Tako je minil naS narodni praznik breg nesreč in nezgod v polno naše zadovoljstvo. Toda prav brez vsakega pa vendar nI smelo biti, a poskrbeli so Zanj Lahi v svojem brezmejnem sovraštvu proti nam, ki je v zadnjem času le še prrastlo vsled neprestanega hujskanja fašističnega tiska. Bilo je okoli pol 1. po polnoči. Družba na naši plesni zabavi je Imela ravno odmor in se je veselo kramljaje zabavala V stranskih prostorih, ko je silno močan pok, ki Se je slišal po vsem mestu, pretresel ozračje. Bomba! Hiše v koronejskem okolišu so se stresle in seveda tudi pcslonje tCircola Ar-tislicas. Ker so prostori bifeja ob notranji strani dvorane, ne pa na ulični, se pok in stresljaj ni čutil tako močno in ni povzročil panike. Vedel pa je seveda t s koj vsakdo, kaj to pomeni. Zabava se je vzlic temu nadaljevala, kakor da bi se fie bilo zsrodilo nič. Današnja jutranja lista — tako jo je oznnFil — in še tem bolj, ker je počilo v neposredni bližini rClrrola Artistica-, ki je bil tako močno zastražen m so karablnljetji patfuljfrali po ulici Co-rotieo ves večrr in vso noč. pa vendar nI bilo mogoče nifesflf ugotoviti. J^snrv le, da je bila bomba namenjena proslavi nnše ke: 1. Katere šole so potrebne; medseboj« ni odnosa ji teh šol. 2. Enotni učni načrt m bodoči prosvetni program. 3. Ali naj bo« do vse šole podrejene prosvetnemu mini« strstvu ali pa tudi drugim ministrstvom. 4. Nacijonalna in splošna kultura naših šol. 5. Učni in vzgojni značaj naših šoL 6. Gmotno stanje šolstva. 7. Visoko šol« stvo. Za čim temeljitejšo proučitev teh vprašanj še bo komisija razdelila na več sekcij. Iz radikalskega kluba Beograd, 3. dec. p. V radikalskem klubu je bila danes konferenca, ki so se je ude« Iežili tudi voditelji Miša Trifunovič, Milo« rad Vujičič m dr. Nlnčič. Na konferenci so ponovno grajali postopanje Velje Vuki» oevida, ki doslej še vedno ni obvestil klu« ba o novem političnem položaju, niti o sestavi sedanje vladne koalicije, niti o blej« akem paktu. Radikalni poslanci smatrajo nadalje za potrebno, da Se v klubu raz« pravi ia o zakonu za izenačenje neposred« Bih davkov, ki prinaša zlasti Srbiji velike ižpremembo. Davek na poslopja Beograd. S. decembra, i. Danes je razpravljal davčni Odbor o davku na poslopja. Sprejeti so bil! členi 29. do 34. z malimi spremembami. Večja debata se Je razvila pri 15. točki člena S2., ki našteva, katera poslopja so davka prosta. Poslopja, ki služijo v kmetijske namene in v katerih stanujejo samo kmetovalci, bodo oproščena. K členu 33. je poslanec dr. Žerjav predlagal, naj se 201et-na oprostitev za nova poslopja dovoli v vseh krajih z flad 20.000 prebivalci in v vseh krajih, kjer Je sedež oblasti. Vladna veČina je ia predlog odklonila. Na predlog poslanca dr. Žerjava je bil črtan drugi odstavek člena 33, ki odreka davčno oprostitev zgradbam, zgrajenim z materijalom porušenih zgradb Rezerviran je ostal četrti odstavek glede oprostitve predelanih zgradb. V načelu je bil sprejet predlog, da so davka Oproščeni tudi nadzidki in prizidki k starim zgradbam. Prihodnja šeja odbora bo v torek ob 4 popoldne. Grško-jugoslovenska profesorska organizacija Beograd, 3. decembra, p. Nekoliko naših profesorjev, ki so potovali na Grško, je skupno z grškimi profesorji sklenilo osno« vati posebno društvo za vzdrževanje med« sebojnrh odnošajev in boljše spoznavanje razmer v obeh državah, kakor tudi za zbli« žanje našega in grSkega naroda. Odobritev ameriškega po3oii'a Rusiji V/ashington, 3. dec. d. Državni departe« trvent je odobril pogodbo bančne skupine Fraq-jj.hr, glede dovolitve 40 milijonskega kredita sovjetski Rusiji. Stavil pa Je po» goj, da bo morala sovjetska Rusija vse svoje dobave izvršiti v ZeAifenih državah. Obenem se Je dovolilo pow>i?lo v višini 8 milijonov funtov, ako t« bančna skupi« na pri graditvi svojih tvornle v Rusi H ne bo rabila nemškega ž*e!»za ki aomškega jekla. Vatikanu primanjkuje dolarjev Lbttcfan. 3. dec. h. Diplomatski poroče« valeč «Dai1y Telegraphl« poroča, da se VatHcan pogaja z ameriško bančno skup!« no glede najetja posojila. Samomor defravdanta Praga, 3. dec. K. Veliko senzacijo Je vzbudila ▼ Javnosti vest O veliki slepar! H v kopališki urrav« v Karlovih Varih. t'rad« nik uprave Hanurat, ie irstavlja! od leM I9"*6. naprej za sebf f;nlu: Profesorsko društvo, sekclla LJnbllana: Slo-vensVa kmetska stranka, načelstvo T.luhMa-na: Slovenska ljudska stmuka izvrševalni odbor. Maribor: SocIJallstlena stranka .Tu-eoslaviie. nokrajinska organizacija v Mariboru: SvoVda de!, tel. in kult. zveza, podružnica Hrastnik: Svoboda, de! tel. in kult. zveza. Litibllana; Svoboda, del. tel. in Hi!t. zveza, podružnica Maribor; Udruženje državn'h stožiteljev, LJuhMa-na: Sokolsko društvo v Višnji swl: Vrhovni ohrtn:5kl svet v Lli^liml: Zveza kulturnih društev, Vrhnika: Zveza trgovskih gremijev in za-dn*g za Stnvenllo v LMilian! Koncert Muz'ke kraljeve garde v Ljubljani Muzrka kraljeve garde !e Ljubljančanom še v najboljšem soommu izza svojega prvega knnceria pred nekai leti. ko le bil to tako rekoč orvi večji orkester, ki sms ga 5u!i v Ljub'iani. Naša mrbllka se ie vsled tega tudi odzvala v kar največjem Vevilu, od predstavnikov vlade volske In tui'h držav. pa do preprostih obiskovalcev z dežele. k! Jih sicer ne privabi kmalu katera prireditev. Orkester muzifce kraljeve garde pa Je tud! po svoji kvantitativni fn kvalitativni sestavi eden naimočneilšlh orkestrov srednje Evrope sploh iti ie torej zanimanje, ki ga le v tem slučalu Izkazovala naša. sicer dokaj boli rezervirana puhli Va. bilo popolnoma upravičeno. Orkester štete okrog 120 molž. ki so. kakor ie včerajšnji koncert ponovno dokazal, do skrajnosti Izvečbani in v tehniki svojih instrumentov popolni godbeniki. Vodi lih z mfrnimi. suverenimi kretnjami višji kapetn:k podpolkovnik D. F. Pokorny, kateremu le vzorni ansambl poslušen ra vsak migljaj. Prvo točko sporeda ie tvorila simfonija v g-molu ruskega skladatelja Kalinikova, ki Je bi' dosle) pri nas neznan Simfonija je solidno zgrajeno delo. ki v konstrukciii oči-tuje značilne poteze soroiakov Rimsfci-Kor-sakova In Borodina k; pa ie v ostalem hrez zanimivosti in globine, katera odlikuje skladbe njegovih ■ slavnejših sodobnikov. Najboljša sta še Scherzo In Finale, ki operirata z rusk'ma tematima. Od lugoslnven-skih skladateljev sta bila zastopana na sporedu dr. Mllole Miloievltf In Snrčan lakov Gotovac. prvi s prizorom iz srbske vasi — orgprostn sliko srbskega sellaškeza poool-dne — drugi z zanimivo intrtmentiranim simfoničnim »Kolom«, ki navaja nekajkrat modernejše zvoke. NaimnSneiše delo večera ie bila vseVakor Dvnfsknva simfonična pesnitev »Oj* '«!anska čarovnica«, delo dramatičnih momentov In rmrrkalnlfi vrednot, a starejše koneepciie. Čalkov^pga »Ou-veTture solrrnrlle 1R12- rise v dnkai cenili barvah frauco«kn-rusko voino in poraz Napoleona z ogromnim aparatom ki ni v ni-kakrin em razmerju z vspfiinsko nraznoto skladbe — efektna, a fleizberčna konv>oz:c!-la. ki na nikoli ne agreil svojega uspeha pri mimiki. Orkester kraljeve garde le vse to.*ke od-Irral z otičud-nvanls vredno nreclzn-stj,-,. \z. delanoMJo In hravnro bt v«»Veirn dehi pri-pnnrvel d" ve<'kega us^eh'. PubVka i« sprejela rodben:ke In kaoelnHo » nsh—čliitt navdn*pnlem in anlavz po aadnjl točki s« kar nI mogel poleči. I M. & j m -rc-znamka m plctcnlnam p^NAJMODERNEJSS ^oRTOuflcm PSO-DOVRS£NO- Naši Ravnatelj Ivan Hrast SOletnik Le poglejte ga, kako s strumnimi koraki stopa po ljubljanskih ulicah! Gospod jubilant je res pristen primorski hrast. Zibelka mu je namreč tekla v na-iem zgodovinskem Kobaridu, kjer se Je narodil 3. decembra 1847. Oče mu je bil ugleden zemljiški posestnik in krč-tnar. Nadarjenega in živahnega Ivana je poslal oče za dve leti starejšim sinom Antonom, ki tudi še živi kot vpo- kojerJ profesor v Trstu, na latinske šole v Gorico, kjer je prav pridno študiral. Po prestani gimnazijski maturi se je mladi Hrast nameraval posvetiti zdravniškemu poklicu ter se jo zato vpisal na medicinski fakulteti v Gradcu. Zaradi nastalih finančnih neprilik je pa moral dragi medicinski študij opustiti. Pozneje se je na prigovarjanje svojega sorodnika, notarja Ignacija Gruntarja poprijel notarskih poslov. Prišel je h Gruntarju v Logatec, od koder je bil poslan kot notarjev eksponent v Idrijo, kjer takrat še ni bilo samostojnega notariata. Tu je nad tri leta v največje zadovoljnost svojega šefa samostojno izvrševal vsa notarska opravila. Izmed idrijskih krasotic si je Hrast tudi izbral spremljevalko Jurmanovo Franjo, ki mu je poklonila in pomagala vzgojiti dve vrli hčerki in sina Janka, je bil kot trdnjavsko-topničarski častnik na gališki in soški fronti ter je sedaj čislan profesor kapetan na topni-čarski šoli v čupriji. V Ljubljano je prišel g. jubilant pred 34 leti. Tedaj je bilo po odhodu Avgusta Endlicherja pri Mestni hranilnici razpisano mesto vodilnega uradnika ali služba tajnika, za katero je g. Hrast zaprosil in tudi dobil. Svojo novo službo je nastopil dne 24. julija 1893. Da je ljubljanski občinski svet z imenovanjem g. Ivana Hrasta za tajnika Mestne hranilnice pravo pogodil, priča ves nadalj-ni ugodni razvoj tega denarnega zavoda. Ker je bila Mestna hranilnica takrat v svojem prvem razmahu, je bilo dela obilo, kopičilo pa se je zlasti v popotresni dobi. ko je prihajalo na stotine in stotine prošenj za posojila. Ker mu je bilo na tem. da so se prošnje hitro reševale, je cesto prihajal že zgodaj zjutraj, tudi že ob 5. uri, v pisarno ter z malim odmorom de'al do poznega večera. Ko se je 1. 1903 in 1904 gradila hranilnična palača, je bil tajnik Hrast duša stavbnega odbora. Skromen v svojih zahtevah je imel g. Hrast vedno pred očmi ie napredek hranilnice. Pri tem pa je bil mož jeklen in neizprosen, tako da ga s pota pravice in poštenja ni zavedla ne mamljiva beseda, ne lep pogled, ne ponudeno darilo. ne vojna in ne povojna psihoza. Strogo objektiven, marljiv in tankovesten v svojem nradovanju ie bi! svojim stanovskim tovarišem vsikdar vzgled svojih dolžnosti v polni meri zaveda jo-čega se uradnika. V priznanje njegovega uspešnega dela ga je občinski svet dne 13. januarja 1914. imenoval za ravnatelja ter mu v službeno dobo vštei 10 let njegovega prešnjega službovanja. Kot ravnatelj je g. Hrast vodil hranilnico dosti srečno skozi nevarnosti in težkoče vojnih in skozi gospodarske neprilike prvih povojnih let, dokler ni po 31 letnem napornem službovanju dne 1. novembra 1924 stopil v zasluženi pokoj. Ob tisti priliki mu je takratno hranilnično ge-rentstvo pod predsedstvom g. Vekosla-va Vrtovca priredilo v hotelu Tivoliju slavnosten poslovilni večer, katerega sta se poleg celokupnega gerentstva in hranilničnega uradništva udeležila tudi tedanji veliki župan g. Šporn in mestni vladni komisar g. dr. Perič. Potek večera je pokazal, kolike simpatije in kak ugled je užival g. ravnateij Hrast pri svojih predstojnikih in pri stanovskih tovariših. V zasebnem občevanju je M g. jubilant prijeten in zabaven družabnik. Ko je služboval v Idriji in v Logatcu, je bil mnogo let delaven in iniciativen predsednik Bralnega društva v Logatcu. Prišedši v Ljubljano je kot izboren pevec stopil takoj v krog pevskega zbora Glasbene Matice, kjer je prav z mla-deniškim navdušenjem aktivno sodeloval pri mnogih Matičnih koncertih ter bil opetovano voljen v upravni odbor Glasbene Matice. Požrtvovalno je podpiral tudi druga narodna društva. Vemo sicer, da gospodu jubilantu v njegovi skromnosti ne bo prav, da smo te vrstice napisali, toda čast, komur čast! Naj tudi širša javnost pobliže spozna moža starega slovenskega kova, kakršnih je. žal. vedno manj. Ob njegovi osemdesetletnici želimo gospodu ravnatelju, da bi se v krogu svoje družinice še mnogo let veder in krepak radoval napredka zavoda, ki mu je gradil prve temelje. —r. Frizerska šola v Ljubljani Odkar so v modi kratki ženski lasje, mo« rajo tudi ženske hoditi k brivcu, da jih obrije in ostriže. Človek bi dejal, da z ostriženo glavo ni opravka, češ, saj ni več treba spletati kit v umetne frizuTe, pa je baš narode. Ogromna večina ženskega sve« ta je prej komaj poznala frizerja, sedaj je pa pri njih abonrranih več dam kakor mo« učitelja Lazar Marinkovič in njegova so« proga. Ta dva prvovrstna mojstra naglav« ne umetnosti poučujeta tajinstvene pred« mete, bi se jim pravi ondtilacija, vodna on« dulacija, barvanje in beljenje las, zgodo« vino frizure, negovanje las in vse druge v to pestro lepotilno stroko spadajoče vede. Gojenci so že tako napredovali, da bodo Obiskovalci šale pri delu. I ških m da ruskih frizeirJcih salonov bo tudi v Ljubljani kmalu že toliko kolikor ja ošta« rij. Ls s to razliko, da imajo ženski frizerji vedno polno gostov, gostilne pa samo one, kjer ie dobra pijača Ni torej čudno, da je dela več, kakor ga zmorejo frizerji, ki se po večini niso učili česalns umetnosti. Za« to so že lani priredili tečaj, kjer so naj« boljši strokovnjaki poučevali pomočnike in pomočnice, ki so pri javni produkciji pokazati presenetljivo spretnost in znanje. I Tudi letos je Društvo brivskih in vla» suljarsHh delavcev in delavk otvorilo pod predsedstvom agilnrga Martina Hodaliča • strokovno šolo, ki pod vodstvom posebne* ; ga šolskega odbora deluje že dva meseca Na teden po dvakrat se 20 gojencev iz Ljubljane. Št. Vida. Škofje Loke. Kranja in celo iz Hrastnika zbere v dvorani, ki jo jim je odstopilo ravnateljstvo Tehniška srsdnje šole. da poskušajo svojo sp^etnos* na glavicah srčkanih živih modelčkov. No in kakšno spretnost! Le vpraSajte modelčke, ki pravijo, da so to šolo hromiti psgan ski Rimliani. ko so mučili kristiane. V za-, četlcu je bilo res hudo, ker so bodoči moi* stri cukali in vlekli za «*iad!ke», navijal' ^ razbeljenimi kleščami »ežna in rožnata ušosca in smodili kodrčke. da je v dvorani dišalo kakor v podikovski šoli. sedaj se pa modelčki žc postavljajo z dvakrat na te« don novimi, vedno lepSimi in apartneišimi frizuricami. Res mnogo truda imata s svo« jirni gojenci potrpežljiva in požrtvovalna kmalu lahko priredili javno produkcijo in tekmovanje, kar bo gotovo dame prav ta« ko zanimalo kakor zadnja ali prav za prav prva modma čajanka. Prirediitelji naj pa na to javno friziranje opozore občinstvo bolj Ne zamudite si ogledati! Danes ob: 3, 5, 7, S. V (Suženj carice.) Največji rusko - poljski film vseh časov, ki se predvaja ravnokar v vseh svetovnih kino-Eledališčih z največjim uspehom. Borba za osvobojer.je Poljske. — Veličastni sijaj dvora ruske carice Katarine II. — Pretresljivi in vzvišeni orizori domovinske ljubezni. — Osveta carice. — Veselje. — Žalost. — Ljubezen. — Spletke. — Razkošje. — Sijaj. — Sovraštvo. — Vojna. — Izdajstvo. — Precaajauje. — Smrtni kozaški plesi. — Balet i t. d. i. t. d. Velika senzacija: ŠAH - AUTOMAT V Llmu nastopa armada, ki šteje nad 5000 konjenikov in nad 100.000 drugih sodelujočih. Pri vseh predstavah poie pevski zbor rusko - poliske pesmi in sodeluje BALALAJKA - ORKESTER. V glavni vlogi najboljša sodobna francoska filmska zvezda EDIT JEHANNE. ELITNI KINO MATICA Učhelj Marinkovič ia predsednik strokovne šole Hodalič pri modelu. ži-vahno kakor lani, ko je večina ljubljan« skih dam obžalovala, ker so zarmtdUe tako zanimivo in aktualno tekmo. Takrat so le maloštevilni gostje občudovali najlepše mo« derne in historične frizure, ki v rcsnici žc spadajo v umetnostno obrt. Letos bodo seveda lahko pokazali še več, saj se bodo učih tja do aprila. Pa tudi druga stran šole je pomembna in priznanja vredna, ker je šola najjepši do-kaz redke stanovske zavesti in solioar« nosti ter želje po izpopolnitvi znanja. Šo» le so namreč ustanovili brez podpore po« žrtvovalni pomočniki sami, da s tem po« magajo svojim tovarišem do boljšega kru« ha. Zato zaslužijo kolegijakii in podjetni prireditelji kakor tudi ukaželjni učenci, ki jim želimo najlepše uspehe, tudi pohvalo javnosti. Dve tragediji v Ljubljani Skrivnosten samomorilni poskus dveh zaljubljencev. — Nepojasnjena smrt za- tonskega para. Ljubljana, 3. decembra. Danes okrog 4. zjutraj je slišala gospa Kogojeva, stanujoča v tretjem nadstropju na Jurčičevem trgu št. 2, iz sobe svojega podnajemnika, 32 letnega telovadnega učitelja Vaclava Držaja, razburjeno govorjenje. Nato je bilo nekaj časa zopet vse mirno, dokler se niso naenkrat ponovile razburjene besede, ki jih je govorila ženska. V sobi je nastal velik nemir, ki se je čez čas polegel. Gospodinja je vedela, da je prišel podnajemnik domov v spremstvu, vendar radi tega ni vstajala in se ponoči ni hotela vznemirjati. Kmalu na to je v Židovski stezi št. 6. stanujoči pek g. Smrke začul v medzidju obeh hiš težak padec. Sledil mu je pritajen krik, nakar je postalo vse mirno. Gospod Smrke je skočil s postelje ter pogledal skozi okno. V mračnem prostoru je zapazil na tleh ležati neznanega moškega, čez njega pa viseti mlado žensko. G. Smrke se je takoj napravil, zbudil nekaj sosednjih strank ter odhitel na ulico avizirat stražnika o vsem. kar je videl. Vrnila sta se oba v medzidek ter našla neznanega moškega in mlado žensko nezavestna v mlaki krvi. Ona je imela na obrazu veliko rano. Evidentno pa je bilo tudi. da imata oba hude notranje poškodbe. Stražnik je o nesreči obvestil rešilno postajo in avtomobil je bil kmalu na mestu, da naioži ranjenca. Za zagonetni samomorilni poskus se je kmalu razvedlo po sosednjih hišah in se je zbralo pred hišo dokaj ljudi. Iz ozkega medzidja so reševalci le z veliko težavo spravili oba ranjenca na prosto. Poškodovanca sta ostala v globoki nezavesti tudi pri prenosu v rešilni avto, čeprav sta pri dviganju zaradi bolečin stokala. V bolnici se stanje obeh poškodovancev. ki sta bila identificirana za učitelja Vaclava Držaja ter 28 ietno ločeno ženo Elo Piškurjevo, stanujočo na Starem trgu, ni tekom celega dneva prav nič zboijšalo. Držaj, o katerem se je sprva menilo, da ima poleg drugih notranjih poškodb tudi zlomljeno hrbtenico. ni ves dan prišel k zavesti. Pi-škurjeva se je nekajkrat zbudila, vendar ni hotela dati nikakih pojasnil glede tega, kaj je gnalo oba v samomorilni poskus. Policijski organi so našli v Držajevi sobi na mizi poslovilno pismo, ki je bilo očividno napisano v veliki razburjenosti. Razvideti je mogoče iz njega !e to. da ga je pisal na živcih bo'an človek. O kaki trajnejši medsebojni lia-bezni, ki bi jo gojila Deržaj in Piškurje-va, ni mogoče govoriti. Poznala sta se šele nekaj tednov ter sta smatrala to poznanstvo bolj za avanturo. Zato je nejasna njuna odločitev, da gresta v skupno smrt. Gospa Kogojeva pripoveduje, da je bil Držaj še popoldne pri njej na obisku. Cez dan in pozneje zvečer je Držaj mnogo pisal ter se zadržavai do jutranjih ur v družbi Piškurjev« po raznih kavarnah in drugih nočnih lokalih. Kakor Piškurjeva od moža, živi ločeno od svoje soproge tudi Držaj. Njegova žena se nahaia z dvema otrokoma pri svojih staršili v Planini pri Rakeku, soprog Pišikurjeve pa je odšei pred meseci v Ameriko. * . Poleg krvave drame na Jurčičevem trgu. odnosno v Židovski stezi, se ie danes popoldne raznesla po mestu vest o tragični smrti zakonskega para K., sta-nujočega v mestni plinarni. Stanovalci v plinarni so zapazili danes zjutraj. oziroma dopoldne, da nihče ne vzame «Jutra». ki ga je pustil raz-našalec zataknjenega v kljuki vrat v K...ovo stanovanje v prvem nadstropju. Ker je «Jutro» tudi popoldne ostalo še nedotaknjeno, so postali ljudje še pozornejši. Slutili so. da se je moralo v stanovanju nekaj zgoditi. Obvestili so o tem osobje v plinarni, nakar se je odločil tamošnji uslužbenec g. Sluga, da ugotovi, kaj je prav za prav na stvari. Poiskal je nekje lestvo in jo prislonil pod K .. .ova okna. Cim pa se je povzpel do okna kopalnice, je presenečen skoro omahnil ter padel na tla. Na stolu poleg kopalne banje je sedela žena Ivana K. Anica gola, popolnoma negibna, mrtva, poleg nje na tleh pa je oblečen ležal tudi K. sam. G. Sluga je takoj skočil z lestve ter povedal, kar je videl, omenivši še, da pri špranji okna sili na zrak plin. O žalostnem dogodku je bila obveščena policijska direkcija in je bila v stanovanje kTo LED -j *J & ti i E Ctrfl«Metodove družbe se vrši, kakor obi« čajno, dne 5. januarja 1928 v Narodnem donru. 12.898—e iiJLJUu_paaxiDaaaDDDQcxxoxiCDDn o c ilji P§ Liane Haid W?ily Fritsch poslana komisija, ki sta jo tvorila policijski zdravnik dr. Avramovič ter nadzornik g. Fran Zajdela. Policijski zdravnik je ugotovil, da je bil zakonski par zadušen s plinom. Zakonski par K. se je morda ponesrečil. morda pa je šei v prostovoljno smrt. Policija, ki je stanovanje preiskala, ni našla nobenega pisma, iz katerega bi se dalo dobiti pojasnilo tragičnega dogodka. Kakor je ugotovljeno, se je Kenda, ki je bil umirovljen delovodja plinarne, vrnil šele v četrtek ponoči domov iz Nemčije, kjer se je mudrl, da nakupi neke stroje. Kaj se je dogodilo med zakoncema ponoči, ostane bržkone skrivnost za vedno. V petek ju ni videl nihče ter je skoro gotovo, da sta bila mrtva že včeraj zjutraj. V kopalnici je biia pipa odprta. Voda je curljala v kad. a se je skozi požiralnik sproti odtekala. Postelje v sobi so bile razrite. Skoro gotovo je. da se je tragični dogodek zgodil takoj, ko sta vstala od počitka. K. je bil star 47, njegova soproga pa šele 37 let. On je bil rojen Idrijčan, ona pa je doma nekje iz okolice Dunaja. Obe trupli sta bili t mestnim vozom prepeljani po komisijskem ogledu v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Stanovanje je policija nato zapečatila. Danes prvič v Ljubljani! Pat in Patachon kot preizkušena lovca na volkove! Smeh! Veselje! Zabava! Krohot! Danes ob pol 11., 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. Telefon 2730« Kino «DVQR» □nonnaonocGnonixxrnoDt: Tel. 2121 i.i siiči.ih reumatičnu - neuralitičn h bel c i zdra-l.cn.t! izltčenje v t eh dneh zajamčeno. Zdravilišče dr B3MG'Hft. FlfiEm Trie>t, Vi Fan o F Iz> o Največji in najmanjši realčan v Maribora Letos je dobila mariborska realka v II. raz« red učenca Rudoifa Schwe:gerja, ki je sicer že 16 let star, a gotovo dotdej najmanjši realčan, odkar stoji realka. Poleg njega sto« jI na sliki njegov .samo eno leto starejši tovariš Zoran Didek iz VII. realke, ki je obenem največji realčan. Oba v šoli dobro uspevata. Samomor 20-Ietnega mladeniča Maribor, 3. decembra. Dane^ ponoči se je ustrelil na stanova« nju pri svojem poročenem bratu v Koto« ški ulici 46 steklobrusec in graver, dijak Vidovičcve šole, 20!ctni Željko Piščanec. Ko je prišla ga. Piščančeva ob 6. zjutraj iz spalnice v kuhinjo, se ji ;e nudil strahovit prizor. PTed mizo je ležal na tleh lepo oble« čen njen svak z okrvavljeno glavo, poleg njega pa browning. Bledo zelena barva nje« govegi obličja in rok je bila znak, da je bil Željko mrtev. Iz poslovilnih pisem, ki so jih našli na mizi. ni razviden nikak povod za obupni čin. Piščanec pravi Ie, naj se preostali ne čudijo njegovemu koraku. Zeli si nekaj vi« šjega, neko velike spremembe in da išče svojo mamo. ki je tudi že pokojna. Smrt nadebudnega Zeljka Piščanca je zbudila globoko sočutje med številnimi nje« govimi mlad:mi prijatelji in znanci. Po« greb bo v pondeljek ob 16. uri iz mrtvašni« ce na pebrežkem pokopališču. Bodi ohra« njen pokojniku blag spomin, žalujočim pa naše iskreno sožalje! lijuuijlut-o-ijlii uiiimi min MM Pil" Liane Haid Willy Fritsch PRIDE!? iivirrpnuijlji j iuuuuxtonra3qauujg Žrebanje državne razredne loterije Beograd, 3. decsmbra. Danes so bili izžrebani naslednji večji dobitki: 30.000 Din dobi srečka 85.709. 20.000 Din dobi srečka 110.299. 10.000 Din dobi srečka 5378. Po 4000 Din dobijo srečke: 32.811, 91.731, 107.610 ia 120.214. Po 2000 Din dobijo srečke: 609. 3206. 6997. 9477, 10.310. 11.861, 14.315. 17 732, 19.432, 23.465, 24.203, 24.561. 25 609. 2V681, 26.739, 32.387. 34.496, 36.753. 37 196. 39.547, 40.212, 41.524. 43.647. 44.5.13, 44 733. 45.824, 48.781, 49.703. 49.812. 50561. 51 720. 52.197, 52.819, 53.173. 54.823. 57 130. 57.390. 57.854. 58.059, 58.798, 60.733, 62.990. 66 925. 68.279. 69.069, 69 437, 70.281, 73.561. 75.135. 75.998. 76.218, 79.215, 81.000, 81.912. 85.802. 88.215, 88.574, 90.838, 91.789. 92.539. 94 549. 95 554. 99.282. 100 927, 101.166. 101 887. 104.008, 105.005. 106 130. 106 447. 107 035. 107.385. 110.550, 112.135. 112.168. 115.323. 116.408. 119 153. 119.817. 120 153, 120.921. 121.765, 122.877, 123.378, 123.392 in 123.419. Pride!" Pride! - IVAN M0ŽJUHIN - Slavni ruski filmski igralec v svojem najnovejšem umotvoru Šport Ljubljanski vojaški team : Ilirija Danes ob 14.30 na igrišču Ilirije. Zeninviva nogometna tekma se odigra danes na igrišču SK Ilirije med Ijubljan« sko vojaško nogomeno reprezentanco, ki je igrala v četrtek v Zagrebu, m I. mo« stvom Ilirije. Vojaški team tvorijo sami znani igralci ljubljanskih klubov Ilirije, Hermosa, Slovana, Primorja in Jadrana. Moštvo je tako močno, da bo imela Ilirija z njijn trdega posla. Nastopilo bo v slede« či sestavi: Miklavčič (II.) « Rogač (J ), No« vak (Herm.) . Kos (H.), Košel (Slovan), UršKS (Prim.) * Zalokar (H.), Dukmanovifi (Kragujevac), Cirovič (S.), Doberlet (11.), Pevalek (U.). Zakluček nogometne sezone sezone v Mariboru ASK Primorje : ISSK Maribor Danes popoldne bo gostovalo v Maribo« ru ljubljansko moštvo ASK Primorje proti mariborskemu prvaku ISSK Mariboru. Maribor bo torej danes videl zanimivo prvorazredno tekmo, ki bo zaključila je« sensko sezono. Primorje bo nastopilo kom* pletno: Kariš, Cebohin, Erman, Buljevič in Jug v napadu. Največja nevarnost za na« sprotntka sta izredno prodorni krili, dočim so v triu izraziti strelci. Krilska vrsta: Zem Ijak, Vindiš, Pišok je v veliko oporo na» padu in obrambi. Branilca Svetic in Pečnik ter vratar Anžlovar pa tvorijo solidno obrambno trojico, ki bo zahtevala od Ma* ribora mnogo napora. — Maribor bo na« stopil v napadn s Prevalnikom, Hreščakom II, Pavlinom, Bertonclicm in Starcem, ki kombinatorno prekašajo vse domače klu« be. V krilski vrsti s Košenino, Kirbišem in Hreščakom I. pa je najboljša garancija, da bosta obratnba m napad z njih sodelova« njem uspešno zadostila nalogi. Branilca Unterreiter m Koren prekašata drug dru« gega in je Maribor s povratkom Unterei« terja mnogo pridobil, dočim je pred tem stalno zadovoljila le desna stran. Vratar bo imel najtežio nalogo in ie od njega od» visno, s kakšnim uspehom bo danes Mari» bor zaključil usoela jesenska tekmovanja. Na prošnio Maribon-a bo tekma, ki se prične ob 14.30. poverjena g. Planinšku. — Predtekmo bosta odgrali rezervni moštvi pod vodstvom sodnika g. Turine, dočim bo dopoldansko juašqrsko tekmo vodil g. V» Bauer. Službene objave LNP. (U seje posl. odbora z dne 30. XI. 1927.) Izžrebani redosled prvenstvenih in po« kalnih tekem * Ljubljani zs pomladansko sezono se objavi posebej tekom prihodnjih dni. Verificira se s pravom nastopa dne 2. maja 1928. v smislu principijelnega sklepa JNS»a, objavljenega v »Jutru« dne 16. de« cembra 1926., za SK Svoboda (Ljubljana) igralec Koser Artur, ker njegov prejšnji klub SK Krakovo ni reagiral do seje dne 30. novembra na poziv v zadnjih službenih obiavah poslovnega odbora. Suspendirajo se sledeči igrači, dokler ne izpopolnijo svojih pomanjkljivih prijavnic: Starčnik (manika 1 slika). Batič (preišnja legitimacija), Rozman (preišnia legitimaci« ja) — vsi trije SK Svoboda. Ljubljana; da» Ije Samer Fran m Magolič Samo (propis-a, pravilno podpisana prijavnica) oba ŽSK Hermes: dalje Pečar Stanko (dve sliki) ASK Primorje. Verificira io se prvensvene tekme Mari« bor : Svoboda 7 : 0, Rapid : Merkur 11 : 1. Ptuj : Svoboda 1 : 1. Odbiie se prošn'a SK Železničar glasom zapisnika 45. seie M. O., da bi se mu na» knadno določilo termin za od:granie prv. tekme z Mariborom, in to iz razlogi, ker je posl. odbor na pred:doči seii verificiral rezultat 3 : 0 za Maribor na podlagi pr« votne iziave SK Železničarja, da k tej tekmi ne bo nastopil. IV«1atno V včera: objavljenim sklenem poslovnega odbora se nporsria povr>dom dan»šnith rez°rv. prvenstvenih tekem, da v teb tekmah ne smeio nastopiti igralci, ki »o proti is»rmu nasnrntniku naslonili Vo+ I. moštvo Z« t-plcmo Primate rpT : Hermes re*. ie tozadevno merndalen podali šek prvenstvene tekm» 1. moi»ev. ki je bil odigran 6 m. m. — Tainik II. Dve rezervni nrvene/vrnl tekmi se od, igrata danes ob '3 in 14 40 uri na šport« nem prostoru ASK Primoria ob Doneski cesti. Kot prvi par nastonita rezervi Her« mesa m Primoria Vi sta obe v dobri formi in ki si bosta nttd'li t7enačen o«ter boj za boljše mesto v prvenstveni tabeli. Za njima nastopita rezervi Jadrana in Slavne SK Jadran Za današnio tekmo mora« jo biti na igrišču Primorja ob 14 sledeči igralci: Slapničar, Steiner Cemaiar Klier. Gartner. Valentič. Kern. Jtinui. Banovec. Hudales. Carl Reditelti: Bezlai Logar P„ Kos. Kapetan d'>hi drese pri tainiku. TK Skala Redne člane, kateri do da« nes še niso oddali furn-h kontrolnih pol za termin 1. november 1927 opozariamo. da oddajo iste nepreklicno naipozneje do 15 t m., sicer se iih prevede v podporno član, stvo. — Odbor SK Ilirija (tenis sekcija) pozrvlje vse igralce, da se polnoštevilno udeleže klubo« vega Miklavževega večera, ki brtn> šoli Vhod h Goriupove ulice preko dvorišča v telo« vadnico Prosim točnost. — Načelnik Češkoslovaška vlada in o/impiiada. Češkoslovaška vladn ie dala češkoslovaške« mu olimpijskemu odboru subvencijo od 300.000 čeških kron. da omogoči češkoslo« vaškim športnikom nastop na olimpiiadi v Amsterdamu Miklavžev večer SK Ilirije SK Ilirija opozarja vse svoie članstvo, da priredi v pondeljek 5 t. m. v areni Narodnega do« ma svoj drugi »Miklavžev večer« idnižen s plesom, ki traja do 2 ure po polnoči. Večer ima izrazito družabni značaj zato je dolžnost slehernega člana, da prisostvu« ie tej prvi letošnji družabni prireditvi ter da privede s seboj tudi vse svoice in dru« ge prijatelie Ilirije. Lanski nad vse priča« kovanie dobro uspeli »Miklavžev večer« nam daie garancije, da ho letošnji še mno« go lepši, ('krenilo se ie vse potrebno da se nudi članstvu čim več zabave. Pri prt« reditvi svira Nagodetov *jazz>band». kar bodo vzeli zlasti plesalci z vesel iem na znanje Da ne bo neprijetne žeie. se ie po« skrbelo za prvovrstno kapljico. Glavna pri vlačna točka tega večera pa ho sv Anton, ki je ostal vsem v d'«brem spominu Se od lani. Obliubil nam ie. da pnde tudi letos enako dobro razpoložen, da pa bo zabave Vremensko noroč lo MetenmlnSki zavori v UtiMtant 3. decembra 1927. Višina barometra 308.8 m Kraj Čas opazovanja Barom. Temper. M Cl T* H > U Smet vetra in brzina v metrih 3 •SE Padavine Vrsta * bb do T «r* 7-L 4 2 4 74 F 2 t. 770 5 1« 96 SE 6 megla 770 i) 1 0 E 4 megla 77»- 2o 89 ESE 4 tO 770 1 > 0 99 mirno megla 770 4 50 9s mirno 10 dež 30 /66 7 u-0 ; i St 1 6 dež 13 7 69 ll-l 8t N 2 10 7 6 —e-t E 2 0 Ljubliana . Manbor . . Zagreb .... 8. Beograd . . Sarajevo . . Skoplje . . . Dubrovnik . Split ..... 7. Praha .... Solnoe vzhaj« ob 7.20, zahaja ob 16.20, luna vzhaja ob 13.44, zahaja ob 0.13. Najvišja temperatura danes v Liubliam 4.0 C, najnižja 1.8 G Kakor ta teden je vreme pri nas malo« I nikjer nastala znatnejša zračna struja Ve« premenljivo in enolično, s ' lik del kontinenta je imel spričo tega me« krat; tako nes^ tako enakomerno nizko temperaturo, a vendar ne pod ničlo, oblačno, a ne vlažno, in brei megle; na znatnejših višinah so imeli ivedvomo najlepše solnce. Slično nespremenljivo in enolično vreme )e imela tudi večina ostale Evrope. Nad veliko večino kontinenta se je ve« teden držal visok zračni tlak.. Samo skrami jug. Sredcrzemsko morje v bližini Atlaških de« žel, je imel večjo depresijo, ki pa »e je sko ro ves čas driaJa na istem prostoru in po« vzročila v nekaterih predelih francoske ae« verne Afrike velike nalive m poplave. Prav tako je bil tudi skrajni evropski sever pod gosipodstvom atlantskih depreel); aH samo ena je potovala mimo proti Sibi» riji. druga ja šele koncem tedna dospela med Spitzberge m severno Norveško: pro« ti jugu. na pravi kontinent ni segel vpHv niti prve niti druge Tako je ostalo gospodstvo visokega tlaka Dad domala vsem kontinentom neogrofa« do. Ali v območju visokega zračnega priti« glene. mirne dneve, skoro nikjer ni bilo znatnejšega mraza. Razen v Rusiji seveda; tam leži sneg. tam imajo ie pravo zimo m mraza je dovolj. Ali v nasprotju s prej« šnjim tednom se je mraz sedaj prestavil na jug, tako da je bil najhujši mraz ta teden ob spodnjem Donu m ob spodnji Volgi, kjer »e je temperatura znižala na 15 ao 20 stopinj C pod ničlo. Nele ob Ktspiškem jezeru, tudi ob Črnem morju ®o itneli ves teden temperaturo pod ničlo Ali ker se tri razvilo enotno središče visokega zračnega pritiska, se ni razvil močneiši vetrovni st« stem. zato ruski mraz ni preplavil ostale Evrope. e Dunajska vremenska napoved za nede> IJo: Večinoma neiasno. nekoliko slane, osv»*liivi (užnovzhodni vetrovi, v južno« alpskih deželah mogoče padavine. Tržaška vremenska napoved za nedello: Lahni vzhodni vetrovi, nebo večinama ia«sno. zjutraj megla, temperatura od 5 do ska 8e j« hobH&lo več srediSČ, tako da nI > 10 stopinj, morje mirna še več pripelje po možnosti s seboj tudi Svojega dvojčka. Darila se sprejemajo v areni v pondeljek od 10. do 12. io od 15. do 19. are proti prietojbioi 3 Dia. Dopisi TRŽIČ. Mkilavž zopet prihaja. Mladi So. količi in Sokoličice ga že kaj nestrpno pričakujejo. Napisali 50 mu nebroj pisemc naj iih bogato obdari. Premišljeval je. kako ln kaj bi napravil, da bo vsem prav. pa se le odločil, da b« prišel v nedeljo točno ob T. zvečer v Sokolnice s svojim veličastnim spremstvom, da obdari Sokole. Sokolice in druffe veike prijatelje. S seboi bo privodel tudi železtiičarsko sodbo »Slozo« i z Ljubljane. Mladino pa bo razveselil v ponedeljek ob 5 popoldne Darila so dospela že na Jesenice, kjer j h ocarinijo. tako da pridejo pravočasno v Tržič. Le pridite pogledat »r. žrškeea Miklavža v Soko'nico Za naše prav male otiročičke pa bo prišel Miklavž menda v nedelio popoldne v telovadnico meščanske šole. kjer bo na povabile občine in drus:h dobrih Ijttdi obdaroval pridne otročičke otro^ke^a vrtca VRHNIKA. Občni zbor Sokola bo v nedelje 18. t. m. ob pol 3. ponoldne v prostorih Mrtniove. Istotam bo priredilo društvo 5 t. m. Miklavžev večer. Sprejemanje daril od 2. do 5 ponolrine. PLANINA PRI R.AKPKU. Na nraznik S t. m. bo priredil dramski odsek 1TV1 iz Ljubljane pri nis gledališko pr?"Mavo v tre^ dejanjih lr eme koz> Znoe.je 'O1 /.stekline Ueai>> tos> i^aztonimo man o -o cuu sol sv Koka t. nov>t, dor>>t bomo vodu n;sfeno i o« uenon. ki u«amed"0 uba ovziofene od p uska rev iiev Dzd.a i ud aieit- uzeb ne ici liga n >■ oov/.roč no »d i/.ehi'" n >S'ko rano it? nog o do gotra t-t ni u" ek-avsniu nos air » ku ie oči in irda koža tako mehk da ili atikr odstranimo btez "O a n butve ^o o oma j si«u no, da so sv Roka i a /.apnščent-iše nou' o tiiii.oma sp av v re i T sn nov čevlp Van b"do u.iobii, «akor da ste nh nosil t> vt let. Mo e e hod t ko 'ko Vas ie vol a m iret' sat' ur in uie "a enem mestu, bre da ob čutite na man o bo ti utntjerior Ve iki omot sol >v rOb ' c sa -ka o ■• dfopeni EieKirotthnj^us codiete Karol Fioriancič j Ce iu. C nkareua t. 2 (polee davčneea ursda). lnštalactie električnih naprav za luč in pogon telefonov zvoncev radio.apnrutov Puprava elektro. motor ie\ in vsakovrstnih elek. tnčiuh naprav — V salogi: le-sk.nci. svetilike likalniki motor, ji. števci, žarnice 'td m »es elek« trcmateriial — Točno postrežb«! Nizke cene' Proračuni hrezplafno1 Ia likali ii Io ii primerna dar la po n zk'b cenah pripo ro a t>rdka A. PERSCHE Ljubi ana, Pped ikof>|o št 21 fi!« m S I. decembrom 1927 otvorim « či*ni v b vši avto-garaži pii Matevžu s/3]o K leparsko pidrntnlco in jo vlju lno nrino'01'am vsem p. n. naročnikom in odjemalcem. Ivan Včdali, k eparski mojster Pne»a je> Praske Oonajske . Na osnovi miiljeaja glavnega sam tetskega sosveta m >d"brenja ministr stva Se od 29 januarja 19U8 z velikim uspehom uiHirabljaiu [troti kašlju. ka-taru plju? in bronhiju, tuberkulozi, gripi itd pri|Hirofpnega vedno od vseh .sdravnikrni s|ieiijaliftov ta 00-tranie bolezni Dobite ia v vseh lekarnah in irogerijah Kjer ga ni, pišite na lekarno .Car^i Dušana< — Knežev Spomenik. Beograt 11R°fia Onmače Novrst ■•■■■■■••HHnnmiHNiinm Kupimo opremo de avn ce: stružnice lesne skobelne s poje, cirk ilarno žaqo, trakovno i go, vrtalni stroi. ooremo za kovafinioo, Na nižje ponudbe Ha od odJei. Jut'? prd On'av-i delavn-re" leeBeeeeeeBeeeBeeBeeBeeBeeeeeeeeea' rsztjsž Kl jv?erhaus Ičanz er Centra u Grde ReiUrhii us e 10-12 — Podruin ca Maribor — Gosios ;» ul ca t te« <*9 rv-dk* rve vrste. Zastopstva »veto.nlh /namk. cHHBA <, lA B GfcR & GLOSS dvomi rvornlca )t »lavrjev Oh<*tn« olsfll« 01. JSrve. vsake vrste fen^sfe vele rgov^na Ud. Snppanz, P/isfava. išče za takoj samostojnega popolno« ma verairantga. teoretično in prak« tično sposobnega UPRAVITELJA strojnega oddelka — Ponudbe na: Jugoslovensko rudarsko i industrija sko dionrlarsko drušlvo Mineš and Industries oi lueoslavia Limited Goe lubovec, via Varaždin. Tkanine za oohištvo: nioi-at. damask, r>liš. ^rad' za žimn-ce n rolete, airtka sirune, v/mci, žeblii in ^^e tapetnišKe p »ttebšfme dobi>e naice-neie or I. Omerzo in drug i^e.rin.ska ul. 8 "a d«ortstu, iHa oebelo Na drobno. Le nota l .cal trene Rjse Jen ita I« ilandanafinji ideal veakc buljAr tiauif Kr«ma ilaj^ (rapantni Ijnhki in otžni tec. lic* pnaotr iamaiulji-ve. m!a>ieuiftko in 6arol»no. ter • 'Vttjim milim mincom vzhaja »pložno zavi>luost Zakrije gre6k«> je naj bo jfc* pt!jiva xa p!e«e in preaeoatlo Din 30.—. C o i d C r e a m origiaalna anjrieika ma«tna nočna krema ki popolnoma vnikat v pure lica ia hrani ur dneva« pomlajajf koto. 'lela jo nlaotiAno Kena lome^tljlv« ta v>ako lajno, ker pref*vfuje preraao «taroet ia Derffkino 0'Utranjaje v*o «tofco lira Din »i — ČaatlToHa k•• me; tavod. Zafreb. Iliea 3f. Zahtevajte brezplačae ilu triniu pro>|»ekte! Izpadanje lasS iina.lalije llf m pleis K> najvpfijii oe^rt^a ta mlado in Uiro V 2J orali vam za v«ilnu to f pr -6nio I (tetnajo prhlji garjir«. ' grh«ž lu>kin^ ma^oha in oe^na^a NroMiorino potrttbno sa vsakogar jfc u nego la. letion BSPARCETTE« od Mm»B«ni»Bts»Ms«anm J Ba k v dvt-n kaseti e "ap^oda voje velik h lesnih podjetij r. tiv.-niari'm. rVd ntim veliki om^leksi -.etn i šč v sted'ii va n več -otrebnih igr^db J Jti in 5(1 ke tet s-.d h 90 »o tnn in ?np ke Prekaieno svinhlio meso vedno na zalog* o i izredno itizk> ceni Točna oostrelba I Cene najnižle1 Pon'ave plabte |WST na posodo za tianspor'e sena in dtugega bia^a Ponjave nove vseh velikosti in kvalitet najceneje pri SMten i drug Zagreb in Novi S d Brzojavn naslov: JUTE. 12034-a asasm talili loi! Prodamo manutaklurno zalogo v celoti ali v parti ah iz konkurine mase Maks Muišec dne 10. decembra tL ob tO. eri v P a n Slovensb! trg štev, 14. P »jcjsn la daje konkurzni upravitelj dr. Visenja*, odvetnik v Ptuju 11 r|i Politično trosoodarsko društvo za šentpeterski in Kolodvorski okra) javlja svojim članom tužno vest. da je danes nenadoma preimr.ul njejov član io odbornik if vspod plinski molster. Poereb nejKtzahneza pokojnika se bo vrfell v ponedeliek ob 14. url. Liubljana. 3. decembra 1927. Jaz »Punktroller* bi prosil za moj krof, da bi ne nosil te nadloge več pod brado, ki kazi mi lice mlado. »Milostna, poljubim roko!« »»Dajte m*ni pudenmoko ln parfum le dernier cri, da se preje on vlovi.«« »Kaj pa Vam, gospod Danilo?« »»Dajte mi razirno milo in pa šminke za terjoter, da bo lep Danilov foter.«c Jaz bi kupil rad darilo, ki predrago bi ne bilo, vendar mora biti fino, z njim osrečif hočem Mino. Drogerija Gregorič — Sanitas, LJUBLJANA, Prešernova 5. Valda rabi stari oče, Eau de Cologne, pa mama hoči, razpršilec bo za teto, hčerki manikir-kaseio. Moja stara, nota bene, silno rada ima parfeme, Houbigani in pa Coty, damo vsako veseli. Moji so otroci dragi, nagajivi kakor vragi, da jih malo pomirim, Baby Kino zavrtim. Nosim fote aparat Zeiss Tessar anastigmat. Cene res niso visoke, plačeval bom na obroke. «JUTRO« It. 286 : Nedelja, 4. XII. 1927: Domače vesti ♦ Odličen gost v Ljubljani. Včeraj je prispel v Ljubljano g. dr. Otakar Beneš, bivši generalni konzul češkoslovaške republike v Ljubljani, znani veliki prijatelj našega naroda. Ustavil se je v Ljubljani, da posetl številne svoje prijatelje in znance pred odhodom na svoje novo mesto v Indi-P. G. dr. Beneš je namreč imenovan za generalnega konzula svoje države v Bombayu Dobrega našega prijatelja iskreno pozdravljamo na naših tleh in mu želimo mnogo uspeha in sreče na njegovem novem mestu. D. dr. Beneš se odpelje danes preko Trsta r Genovo, kjer se vkrca na parnik ln se »tfpravi na daljno pot v Indijo. ♦ Čast, komur čast! Med poverjeniki /odnikove družbe jih je prav lepo število, ti se vestno ravnajo po navodilih družbine-ga vodstva in so ob razdelitvi letošnjih knjig zaeno pobrali tudi članarino za 1. 1928 Med najmarljivejše in najbolj požrtvovalne pa sipada poverjenik na Vrhniki g. G. Je-Iovšek, ki je čim je dobil letošnje družbine knjige, tudi že pobral med starimi člani ud-nino za 1. 1928 ter io poslal družbini upravi. Nad 200 članov! Sedaj ima še par mesecev časa, da nabira nove člane. Kolikor poznamo delavnost g. Jelovška ne bo število č'anov Vodnikove družbe na Vrhniki za 1. 1928. mnogo manjše kakor 300. Želeli bi mnogo takih poverjenikov, pa bi Vodnikova družba že v par letih prekoračila 30.000 in se približala 40. tisočaku! , * Novi člani Vodnikove družbe se neprestano priglašajo, vsi pa bi radi dobili že letošnje knjige. Zal. da jim ni mogoče več ustreči, ker je Vodnikova pratika že popolnoma pošla. To ie nauk za vse one, ki hočejo dobiti knjige za 1. 1928., da se požurijo z vpisom. Prav tako pa se naj požurijo tudi poverjeniki in nai brezpogojno takoj pobe-ro članarino za L 1928. pri vseb dosedanjih članih. Vsa ta članarina mora biti nalkas-neje do I. januarja 1928. v rokah družblne-ga vodstva. Od 1. januarja do 1. aprila je čas za nabiranje novih članov. Pogoj za uspeh tega nabiranja pa je, da je pri starih članih, že pobrana članarina! Uvažujte to Kg. poverjeniki! Opozarjamo, da se dobe krasno vezane knjige Vodnikove družbe proti doplačilu 32 Din. * Praška kolekcija slovenskega modernega slikarstva je razstavljena v Jakopičevem paviljonu do četrtka 8. t. m. Zbirka, ki ki je sestavljena iz javne in zasebne lasti obsega okoli 200 del. Janeza in Jurija Šu-bica, Ažbeta, Petkovška, Kobilce, Vesela. Jakopiča, Groharja, Sternena. Jame, R. Ster ntnove, Vavpotiča, Tratnika Pilona, G. A. Kosa in T. Kralja, Jakca, Spazzapana in Maleša. Razstava ie prava revija izbranih umetnin iz 50 letnega razvoja slovenskega modernega slikarska in grafike ter nudi poleg visoke umetniške vrednosti, tudi vir za nakup umetnin, ki so po večini naprodaj. Razstava je odprta od 10. ure do 16. in znaša vstopnina Ie 3 Din. Ker bo odprta samo do četrtka, 8. decembra, vabimo vse ljubitelje na obisk. Narodna galerija. Priporočam našo zalogo modnih sukenj in ranglanov po izredno nizkih cenah. F. LUKIČ, Stritarjeva ulica 9. • cDomaei prijatelj«. Prejeli smo dve številki , R. Maistra Istočasno objavlja govor poslanca Besednjaka in statistiko o škodi, povzročeni po nasil-atvih slovanskemu prebivalstvu v Julijski Krajini. Novemberska številka pa prinaša: Danski pes. (Ada Netrri, poslovenil A. G.) -Melanholija (Ivan Albreht) _ Molek. (Gustav Strniša) - Nada (Mirko Kragelj) — Pohujšanje (Ant Adamič) — Kmet in va-gabund (Gustav Strniša) — Napitnica (Fran Pogačnik) — Brez solnca (Mirko Kunčič) — Dva poskusa. (Ivan Albreht) — Smuk. (B. Podgoršek) — Kolektivna razstava Franca Cudermana in Mihe Maleša. (ši Fra) — Tele-patija — sugestija — hipnotizem. (Bogdan Zupan). — Društveni domovi (Tebiz). — Ročno delo. — Smešnice. Ta mesečnik ima tudi lepe ilustracije. Celoletna naročnina znaša samo 20 Din. Izhaja koncem meseca. Naroča se pri upravi cDomačega prijatelja«. Sv. Petra cesta 24. * IV. organisirani sejem za koiuhovino v Ljubljani. Prvi pondeljek po sv. Neži je našim lovcem že znan dan za prodajo lev-skega plena. V novem letu pade ta dan na 23. januar in tega dne bo priredila uprava Ljubljanskega velesejma vzajemno z Slo-veoako lovsko zadrugo t Ljubljani ž« četrtič sejem za kožuhovino. Ta prireditev bo skrbno organizirana in se bo začela ob 8. zjutraj Lovec bo mogel tu fiksno prodati kože doš lim kupcem ali jib pa oddati v komisijsko prodajo Slovenski lovski zadrugi Ta bo vzajemno z upravo velesejma poverjeno bla go sortirala, porazdelila v partije in teden dni pozneje nudila domačim in 'ujim kupcem na debelo dražbenim potom v nakup Lovci in trgovci s krznom morejo svoje blago tudi poslati na velesejem, da prihra nijo stroške za potovanje v Ljubljano. V našem listu bomo redno donašali zadevna na vodila. 4 V ljubljanski župl JPZ včlanjena društva obveščamo, da bo v Zagrebu od 8. do 10 t. m. letni redni občni zbor. kamor naj društva pošljejo v smrslb zveznih pravil po dva zastopnika. Ako bi katero društvo iz kakršnihkoli vzrokov ne mosrlo poslati zastopnikov v Zagreb, nai pošlje nemudoma odboru Ijnbllanske župe pismeno izjavo, da ie more na občnem zboru zastopati kako drugo včlanjeno društvo * 8krivit««twa aretacija dveh žensk v Osi-jeku. V največji tajnosti so v Osijeku aaati rali dve mladi elegantni dami. ki sta s« legi timirali kot Katalena KoV>» in Joland« Mohr Pri obeh ženskah »o našli veliko število d* slovov in nabiralno polo. s katero »ta pri za srebških trgovcih nabrali precejšnje vsote denarja. Govori se, d« gre za dve tihotapki ali celo špijonki Policija ni izdala vzrokov aretacij*. * Zločin pitaneea stražnika. V Temern •>ri Novem Sadu le prispe' tt dni notar Ku-la v dru!bi stražnika Danila Cerovsija V Temerinu se je stražnik napil in najprej na cesti napadel nekega katoliškega duhovnika. Ta mu je pa ušel. kar ie piianca zelh razjezilo. Napadel ie takoi nato nekega kmeta, ki ie tudi zbežal pred »Hm v neko gostihio, kjer se ie vršila zabava. Besni stražnik te stopil v gostilno odda! več strelov na zbrane eoste ter težko ranil dva moška Z velikim naporom so orožmk' stražnika razoroži! In odvedli * Tobačna tovarna v LJuhJlanl razpisuje na osnovi rešenja uprave državnih monn-polov J. M. Br. 17.5*6 od 28 novembra 1927 ponovno javno ustmeno dražbo na dan 29 t m. ob 11. ori za prodalo okrog 70.000 kg kompostirane duhaaske prašiie ln smeti. Pogoji dražbe in pojasaila se dobe v eko-nomatu tobačne tovarne v Liubljani. tov pisarne tobačne tovarne v Ljubliani. tov štev 1939^7 ex 1927. 1S84 Sokol Pol?e proslavi danes ujedinjenje z Akademijo v Sokolskem domu. Začetek ob 19. uri. * Velika želita ni več strašilo, pred katerim je vsaka gospodinla enkrat ali dvakrat mesečno trepetala. Danes le vsaka gospodinja v stanju, da tako delo opravi kakor za zabavo. Vsak teden postavi umazano perilo, da se čez noč namoči, a potem ga prekuhaj z »radionom« v času. ko pripravliaš kosilo! Končno izperi v čisti vodi. pa le v eni uri gotovo, a perilo, kakor sneg 246 * Kako se pprej« naiobčutljlvešje tkanine. Volna, svila, čipke, vse to se pere brez škode za tkanino v topli raztopini milnih lusk »LABOD«. Pena »LABODA« je Izredno bla ga in čisti naifineišo tkanino, ne da lo pokvari. 212 * Lovska psica braka. nizke postave, bela, sivorumenih lis, neobičajno dolgih ušes, resaste dlake, se ie prošii četrtek izgubila pri Mednem Oddati Petm Stepiču. Sp. Šiška. Nagrada 100 Din 1887 * Opozarjamo n?še čltatelje na današnjo prilogo prve velike loterije Udrttženja vojnih invalidov kralievine SHS. * Poznate krvavo uš, raka. Hstno uš? Pokončajte iih z arborlnom! Chemotechna. Ljubljana, Mestni trg 10. 255 ITO — zobna oasta najboljša! * Bolne ženske dosežeio z uporabo pri-rodne erenčice Franz Josef neovirano. lahko izpraznitev črevesa, s čimer je pogosto v zvezi izredno dobrodelen učinek na obolele organe StvoritelH klasičnih učbenikov za ženske bolezni p:šejo. da so ugodne učinke vode »rranc Josef« potrdila tudi niih preiskavanja. FORD ♦ Za Miklavža, Božič ln Novo leto Ima Oblačilnica za Slovenijo, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7, v svoji veliki zalogi različnega manufakturnega blaga najprimernei ša darila Državni nameščenci dobijo blago na obroke .po najnižjih cenah ln brez vsakih stroškov le proti predložitvi legitimacije. 1740 Skoi« preko kože 17 tn 192 IMA IABORLI * Pri nakupu klobukov si oglejte speci-lalno trgovino Josip Pok. nasl. Bogataj, Ljubljana. Stari trg 14. 1715 * Elegantno In praktično darilo za Miklavža In Božič je original .VV a termami« ameriško nalivno pero, ki ga kupite pri tvrdlcl Iv. Bonič, Ljubljana. I70C od Din 8, pletenine, NOGAVICE fin* J,T- M ROZMAN, Židovska ul. 7. « po reklam« nih cenah * Volna, bombaž za strojno pleteni« tn ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PRILOGU. Ljubljana, Stari trg št 13. In Židovska ulica št. 4. 633 * Tkanina »Eternum« glavna saloga za lugoslavijo. pri J. Medved, maauiaktura Liubljana. Tavčarjeva ulica it. 7. 632 * DesinficiraJ * sanltolom! * Oblek« Kemično čisti, barva ia plisira 'ovarna los Reich 204 Oblačila tvrdke J MAČEK, Ljubljana. Aleksandrova c. 12. so najboljša in najcenejša. Iz rwh'iJ»ne n— Polet okoli sveta! Danes ob II. dop. bo predvajala ZKD v prostorih kina Matice izredno lep in poučen film. ki nas npozna z vsemi de!4 naše zemeljske oble ic z običaji ia šegami dotičnih narodov. Iz Pariza nas popelje film preko Gcneve v Eg pt v Libijsko puščavo, nadalje skoz> Sueški prekop v angiešk, Aden, v indijo, na Malajske in Bermudske itoke. aa Kitajsko in Japonske, »adalie v San Francisco. preko cele Amerike v Newyork in nazaj v Pariz V nepopisno lepih slikah se nam predočujejo vs« krasote in zaačllne posebnosti dotičnih pokra-iin. tako da ostane vsakemu gledalcu ta film nepozabno v spominu Radi izredne lepote. r>oučno«tl in zanimivosti tega sporeda. ki ga ZKD predvaja prvič na svojem sporedu, vabimo k najobiineišemu obisku vsakogar, kdor se zanima za potovanje in spoznavanje sveta zlasti pa mladino in di-iaštvo. film se še ponavlja v pondeljek ob 14.30 uri u— Gledališče »Lutka, na Taboru. Na •splošno želi« se ponovi danes ob 3 igra »GaSperček dvorni »dravnik«. Zaradi reda «e bodo iadajal* izkaznice za vstop k pred-«tavi dopoldne od 11 do 12. ure v veži poleg slavnega vhnrt« in pop. pol ure pred začetkom predstavo filedališče >Lutka« na T»boru nudi mladini plemenito zabavo in izobraibo Z»to občinstvo posebej opozarjamo o« važnost teh predstav, ki se posebej prirejajo za mladino z velikimi žrtvami in samo iz ljubezni do Iste 1886 n— Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Prihodnia vaia za Ženski zbor v sredo, za moški v petek zvečer. Talnik. U m so spolm" ki žele obleko no nainoveišem kroin se priporoča pravkar otvoH^nl orvovrstni mod ni »lelie JOSTP TVAVf-Tft. Liubliana. »elen bnrgnva ulic« št 1 V zalogi nniv«>čia izbira če*keea in an"1eSVe<»!i *ukna Ur- SK J?dran priredi Miklavžev večer v pondeljek 5 t. m. v restavaciji »Pod ska Razdeljevanje daril II) ob 20 uri rrečer sa odrasle: a) igra hudičev ob peklenskem ognju, b) nastop Antona c) mladinska scena, d) Nastop Miklavža, e) razdelitev daril. — Ples.— Oder je bogato opremljen, scena pri oderski razsvetljavi, pekel fantastično bajno raiflvetljen. parkeljcem zabra»j«n vetop z odra v dvorano u— Miklavžev večer Ltubltamkega Sok o la. V pondeliek 5. t. m. priredi Ljubljanski Sokol v Narodnem domu Miklavžev večer. Vse priprave sa čim lepši uspeh tega veče- Pozor! Čuvaj mo se lažnjivih ponarejanj. Original je samo z Ajaddin začetno znamko označena svetilka in sestavni deli svetilke v original-an-gleškem omotu. Čroje dobrih nasvetov 1. Pazite na očesno svetlobo! 2. Za vrzite stare svetiljkel 3. Kupite «ALADD1N» čudotvorno svetiljko! «ALADD1N» svetiljka tvori iz 94% zraka in 6 % petroleja belo, močno svetlobo, enako 80 svečam. Predgrevanje s špiritom aii bencinom in usesavanjem zraka ni potrebno. — Svetiljka nc trepeče, je brez duha in ne napravi saj Upravljati jo je zelo lahko in se jo lahko prepusti tudi otxo» kom. Vsak sestavni del se lahko izme» nja; oprema je lahka in elegantna. Lahko se jo dobi zavarovano proti ognju in eksploziji tudi v gorečem sta« nju. — Gorilni materijal je minimalen in se kupna cena amortizira že po kratki uporabi. Za izvrstno delovanje svetiljke pre« vzamemo 51etno tvorniško garancijo! Brezplačne prospekte pošlje poštnine prosto jugoslovensko oALADDINb za« stopoištvo, Barzel d. d., Subotica. ra so dogotovljene. Po obdaritvi bo prosta zabava in ples. Sprejemanje daril in pred-prodaja vstopnic bo v društveni pisarni v Narodnem domu v nedeljo 4. t. m. od 10. do 12. dopoldne in od 3. do 5 ure popoldne ter v pondeljek 5. t. m. od 10 do 7. ure zvečer. Pričetek za otroke ob 5. (petih) popoldne, za odrasle ob 8. uri zvečer. 1889 b— Miklavi na Taboru. Sprejemanje daril se vrši na Taboru poleg društvene pisarne v nedeljo popoldne od 3 do 6. ure ter v pondeljek od 9. ure zjutraj nepretrgoma do 8 ure zvečer. Kdor prinese darilo za popoldan, mora kupiti obenem tudi sedež, ker bodo isti numerirani. da se bo moglo izvršiti obdarovanje v kar najlepšem redu, bhro in točno — Sedeži 6 Din stojišča 3 Din. — Začetek popoldne točno ob pol 4., zvečer ob 8. uri. — Prireditveni odsek 1796 Pcmdeljek 5. t. m. Miklavžev večer Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu ob 5. ia 8. zvečer. ■— Pomočniški zbor gremija trgovcev v Liubljani priredi v pondeljek. dne 5. decembra s prijateljskim sodelovanjem pevskega odseka »Merkur« Miklavžev večer. Prireditev se vrši v vseh prostorih gostilne »Pri Mraku«. Rimska cesta Začetek točno ob pol 8. zvečer Vablieni so odrasli in otroci. Darila se sprejemajo od 12. ure naprej v gostilni »Pri Mrakuc. Ker ie to edina prireditev stanovskega značaja, vabimo vse privatne nameščence — tovariše in tovarišice, da se večera polnoštevilno adeleže. Za zabavo bo v naivečii meri poskrbljeno. u— Mlk'avžev večer bo priredil 5. t. m. ob 20. krajevni odbor UV1 v Ljubljani v sa-leau gostilne pri »Jeineju. na Sv. Petra cesti. Nastop Miklavža s spremstvom in ob-darovanie. Prosta zabava z godbo in šaljivo pošto. Prijave z darili se sprejemajo vsak dan v štpeterski vojašnici, soba št. 3, pritlično, levo na dan prireditve pa od 3. do 5 popoldne v salonu u— Napredno gospodarsko in politično društvo za Krakovo-Trnovo bo priredilo svoj »Miklavžev večer« v ponedeljek ob 32. v prositorih gostilne »pri Sokliču«, kjer bodo otroci obdarovani Zaradi tega vabimo tem potom vse naše somišljenike in njihove otroke na udeležbo tega večera Odbor. 188S n— Podoflclrsko podporno društvo za SIovmKo v Ljubljani priredi danes v nedeljo 4. t. m. zabavni večer v restavracijskih prostorih hotela »Miklič« v svrho proslave narodnega ujedinjenja. Pričetek ob 30. uri. Dovolino zabave ter plesa. Vstopnine ni, temveč samo dobrovoljni prispevki. Uljud-no vabi odbor. 1875 a— Sokol Ljubljana U. ima danes v dvorani Kazine Miklavžev večer. Ob 16. za mla dlno brez vstopnine, ob 20. za odrasle. Zvečer je vstopnina za člane 8 Din, za nečlane 10 Din za družino 3 oseb 25 Din. Darila se sprejemajo ves dan v Kazini proti pristojbini 2 Din od komada. Ples in prosta zabava! 1891 o— »Kotizejski oder« priredi Miklavžev večer v pondeliek 5. t. m. ob pol 9. zvečer v salonu restavracije pri »Levu« na Gospo-svetski cesti. Darila se sprejemajo 5. t. m. oKaiine< »Dan-eing< z različnimi plesnimi in družabnimi igrami. Večerni plesni tečaji-periekeije vsako 6redo ob 8. uri zveč. v levi spodnji dvorani hotela »Union«. 1880 u— Vsem obiskovalcem plesnih vaj na Taboru sporočamo, da se danes točno ob pol 8.. zvečer popolnoma na novo prične študirati priljubljena noviteta slow-fox. Va- Velika inventurna prodaja manufakture znižane cene in še 20 odstotkov popusta JOS. SNOJ, LJUBLJANA, PREŠERNOVA 3. Volneni ostanki polovične cene. Najlepše in najprikladnejše MIKLAVŽEVO DARILO je VSTOPNICA Elitnega Kino Matica za film s petjem in Bala-lajka orkestrom ŠAH CARICI Predstave ob 3., 5., 7., 9. Pride! Pride! Slavni ruski filmski igralec - IVAN M0ŽJUHIN - ▼ svojem najnovejšem umotvora Išias netrralgije in vnetje živcev imajo Šesto se« dež v glavnem Sivcu dolnjih eketremitet, tako zvanem nervus ischiadicus, ter bolnik trpi neprenosljive bolečine. V vseh teh slu« čajih se dosežejo z domačim lečenjem Pi» styanskim vulkanskim muliem natne olaj* šave. Dobi se v vseh lekarnah. Oblika L »Pi Qa.« komprimirana naravna muiina kocka. Oblika II »Gamakompresa«, gotovi rculjni oblog. Informacije: L Schreiber, Zagreb, Akademički trg br. 1, IL kat. bimo vse začetnike in tmH vse cenjene goste k rednemu posečanju plesnih val. Pouk po priznanem strokovnjaku. Na programu so tudi obče priljubljene družabne Igre. Svira prvovrstni iazz-band. 1892 ti— SK Svoboda, Ljubljana. Plašna va)a bo izjemoma v torek, 6 t. m. ob 9. 1808 d_ Piesne vaje se vrše nadalje vsako nedeljo od 3 do 7. v hotelu Bellevue. 1875 u— Princesa In princ Kolibri, ki sta v Zagreba vzbujala naivečlo pozornost, se bosta od danes dalje predstavljala ljubljanskemu občinstvu v salonu hotela Lloyd Princ meri 60 om In Je star 25 let, prtncesa Kati pa meri 70 cm in ji je 20 let. Vsekakor Zanimivost svoje vrste. Obiskovalcev jima ne bo manjkalo. Obiščete Jih lahko že od 8. ure dalje. 1883 n— Najmoderneie opremljen! damski salon za frlzlranjc. onduliranje in drugo priporoča Engelbert Franchetti, Dunajska cesta 30. 250 u— Primerna Miklavževa darila so alpska doze srebrne sladkorne klsiče, mala budilka, kavne žličke od tvrdke F. ČUDEN. 223 o— Drobna policijska kronika. Od petka oa soboto so bili prijavljeni policiji naslednji dogodki: 1 tatvina prtov, 1 tatvina svetilke, 1 tatvina knjig, 2 telesni poškodbi. 1 prestopek proti telesni varnosti, 1 pretep na ulici, 1 prestopek pijatto9ti in 8 prestopkov cestnega policijskega reda Zaradi poneverbe j« bil aretiran neki Albin S. Vdova Marija Pogačnrkova, stanujoča v Gradaški ul. št. 8., ie prijavila tatvino dveh, 300 Din vrednih namiznih prtov. Tat II je ukradel prte Iz predsobe. Sumlliva takih malih stanovanjskih tatvin Je neka mala beračica z belim pletom. u— Okradena služkinja. V Prešernovi ulici se pred nekaterimi trgovinami zlasti na večer radi nastavljaj« radovedni opazovalci, ki občuduieio izlofte. V tako gnečo je zašla predsnočnllm pred trgovino Ba-t'a tudi služkinja Marila Verbičeva. Revico pa je vzel na muho neznan žepar ter ji ukradel denarnico, v kateri se je nahajalo 1500 Din gotovine. u— Aretirana kradljivca. Ključavničarski pomočnik Fran Š. ter vajenec Miha J. sta se hotela okoristiti na rovaš svojega mojstra. Ukradla sta mu za nekako 2000 Din vrednosti raznega orodja tn ga prodala. Policija pa Je prišla tatvini na sled ter oba zmikavca aretirala. n— Utopljenka. Iz Ljubljanice pri Štepa-nji vasi so potegnili v petek ljudje truplo mlade utopljenke Utopljenka je morala ležati v vodi bržkone že kaka dva tedna. TTupla. ki leži v mrtvašnici v Stepanji vasi, še niso mogli identificirati Gre bržkone za 211etno strojno pletilko Marijo Babšknro, siarujočo v Rožni dmlin!, ki je dne 13. novembra narnanokam izginila. Razstavo naj si ogleda 1. decembra sv. NSikiavi pri tvrdki BELlHAR & VELEPIČ, Mestni trg 13, kjer debi po zelo znižanih cenah lepa ter primerna darila obleke te predpasnikov v veliki izbiri za deco in odrasle._ h Maribora a— Določitev nagrad za osnutke spomenika kralju Petru I. V petek se je sestala na razstavnem prostoru male unionske dvorane žirija, ki Ji je predsedoval upravnik, arhitekt g Rado Kregar kot zastopnik Udr. oblikujočih umetnikov sekcije Ljubljana, in po večkratnem izločevalnem glasovanju izbrala tri osnutke, ki so dobili v ožjem glasovanju naslednje število točk: Osnutek »Kralj Osvoboditelj« 48 točk, osnutek »Zmagovalec« 40 točk in osnutek »Jugoslavija« 18 točk Na podlagi tega glasovanja so odprli kuverte in določili prvo nagrado 3000 Din osnutku »Kralj Osvoboditelj«, delu g. Lojza Dolinarja iz LJubljane, drugo nagrado 2000 Din osnutku »Zmagovalec«, delu g. prof Ravnikarja tz Maribora in tretjo nagrado 1000 Din osnutku »Jugoslavija«, delu g. Nika Pirnata iz Maribora. Odbor si jc pridržal pravico oddaje dela ne glede na rezultat tega razpisa a— Razstava osnutkov za spomenik kralja Petra U združena z grafično razstavo se podaljša še do vštettga 8 t. m. ter se bo ta dan definitivno zaključila. a— Inozemski državljani, ki stanujejo stalno v območju mesta Maribora, ki so brez dovoljenja za bivanje v državi ali ki niso še vložili zadevnih prošenj, morajo tekom enega meseca vložiti s 25 Din kolko-vano prošnjo pri policijskem komisarijatu, soba št 2 ali 6. Po poteku tega roka se bo proti zamudnikom postopalo po ministrski aaredbi z dne 30. 9. 1857 drž. zak št. 1*8. Avstrihkim in madžarskim državljanom s« bo po tem roku razen tega še določil kratek rok za Izselitev iz države. — Vodja policilskcca komisariiata. a— Socijalna beda pred sodiščem. Mari-k>or ima svoj mestni ubožni svet in policijski korrlsarijat. Oba sta nedavno temeljito razpravljala o mariborski revščini, sklenila spraviti z mestnih ulic nadležno beračenje in komunike ie Javnosti tudi utemeljil ta ukrep. Vsakdo, ki ga le čital. )e lahko pritrdil. da so razlogi za Dreganianie beračenja opravičeni Či«to dn«tače pa govori realno živllenje samo Pred okrajnim sodnikom je «tala mlada vdova ki lo ie aretirala policija na ulici pri beračenju ia jo Iz- ročila sodišču. Vdova priznava beračenje, ne zaveda pa se krivdi. Ne more uvideti, da Je kršila zakon, ker Je šla prosit, da naši« štiri otročiče, mlade sirote, M jim Je še nedavno s svojimi rokami služil kruh oče Vdova razlaga sodniku: »Predvsem sem bolehna, slabotna. Izstradana, da me že zaradi teza nihče ne sprejme na delo Potem zame ni najti primernega dela In zaslužka. In končno, kako naj grem od hiše, io pustim 4 otročiče same, ko mi tudi zaradi tega grozi kazen?« Otroke Je vdova pripeljala kar s seboj, tako da sodniku ni bilo treba nobenih daljnih dokazov. Sodnik je zmignil z rameni, ugotovil, da Je ženska kršila zakon in jo obsodil na toliko ur zapora. kot Jih je že presedela v preiskovalnem zaporu. Saveda se bosta kmalu zopet srečala v isti dvorani, risti. a— Smrtna kosa. Včeral je po dolgi in mučni bolezni umrla ga. Terezija Puch, za-sebnica v Maribora Pogreb se bo vršil ob 15. iz Zrinjskega trga št 6 — Nenadoma ie preminul g Zeljko Piščanec. Pogreb se bo vršil Jutri ob 16. 'z mrtvašnice na Po-brežju. Žalujočim rodbinam naše sožaljel a— Predavanje za juriste v Maribora. Jutri, 5. t. m., ob 16 se bo vršilo na okrožnem sodišču v Mariboru, razpravna dvorana št. 53., predavanje svetnika deželnega sodišča v LJubljani g Antona Lajovica o materljalnern procesnem vodstvu v našem civilnopravnem redu. Vabljeni so vsi ju-a— Društvo stanovanjskih najemnikov za Maribor In bližnjo okolico le imelo v sredo zvečer za svoje člane lavno odborovo sejo Mala dvorana Uniona Je bila polna večinoma Hudi nižjih slojev, ki najbolj občutijo stanovanjsko bedo. Društveni podpredsednik g. postajenačelnuk Mohorko je podal splošna pojasnila o sedanjem stanju razmerja med hišnimi lastniki In najemniki ter o delovanju društva in Saveza v zadnjem času. Predsednik društva prof. dr. Perhavc je podrobno razlagal določila novega stanovanjskega zakona in dajal navodila za posamezne primere V društvenem lokalu dobi tudi vsak član potrebna pojasnila od pisarniškega tajnika Ta javna seja j« znova pokazala več kričečih prtaeroV pretiranih zahtev hišnih lastnikov. izdelani točno po navodilh g. inž. Hansena, učitelja jugoslovanskega olimpijskega smu« carskega moštva On 440.—. — eVOIKA«. Ljubljana, Krekov trg 10. — Po poštnem povzetju Din 20.— več. 12.893—a a— Ljudska univerza v Mariboru. Zaradi Miklavževega večera se preloža predavanje od ponedeljka rta torek, 6 L m. (8. uri), in sicer bo razpravljal g dr Jurečko o duševnih boleznih in kriminalistiki V petek, 9. t. m., bo predaval g Skala o duševnih boleznih ln vzgoji duševno zaostalih doma in v šoli. — V Studencih (deška šola) bo izjemoma prireditev namesto v torek v sredo, 7. t. m., ob 7. in pol Na podlagi lepih barvanih skioptičnih sltk nas bo profesor g. dr. Kotnik popeljal v največje mesto Evrope, v Londcn ter razkazal tamkajšnje velike znamenitosti in velemestno življenje. a— Porotne razprave 13. t m Štefan Pavličevič. hudodelstvo tatvine; Marija Vo-grinec, hudodelstvo požiga Pn prvi bo zaslišanih 8. pri drugi pa ^ prič a— Miklavž kje sl? Hodim že po svetu in posetim tudi Miklavževo prireditev danes v Narodnem domu Ob 15. uri se pri-kažem Pridnim malčkom; zvečer ob 20 pa se udeležim zabavnega večera za odrasle Pridite vsi! Ne bo vam žal! Imam lepe stvari za vse — Miklavž , imnitminimmiimajdP j Liane Haid Willy Frits h PRIDE!? Oimnaamminmmnitl Iz Celja e— Članom Vodnikove družbe v Celju Člane iz Celja in iz okolice ponovno prosimo. da pridejo čim prej po knjige v Tujsko prometno pisarno (poslopje Prve hrvatske praštedione). ker se mora to delo kmaln zaključiti Obenem prosimo, da plačajo vsi dosedanji in novi člani, ki doslej še tega niso storili, članarino za 1. 1928. S tem prihranijo poverjeništvu mnogo nepotrebnega posla e— Na celjskih srednjih In Strokovnih šolah se Je zaključilo prvo tromesečJe 1. t. m. Učni uspehi niso tako povoljni. kakor bi bilo želeti Splošno se opaia. da učence preveč odvrača od šolskega izvenšolsko odeijstvovanje in razne zabave, ki sl Jih Je nekdanja mladina privoščila šele v zrelejših letih. e— Vprašanje novih cest. Pod tem naslovom je prinesla »Nova Doba« dopis, ki obravnava otvoritev »alpotrebneJŠIfi mrv% cest v Celju Ze svoj čas Je občinski svet sftlepal o tem. a do sedaj se ni še ničesar storilo. Občinski očetle. ki so o priliki volitev imeli pohia ust* nbtji*i za Wi«wr me-?čanov. naj se enkrat zdramijo tn obljube bremenijo v delanja. e— Prarfnl rJan Zbornice m trgovino. »hrt In lndn«trijo t LJubljani ta Pelje In reljsko okolic«. Oremlj trgovcev v Ljubljani naznanja vsem gospodarskim krofom v mesto Celje in njegovi bližnji In daljni okolici, da uraduje referent Zbornice v torek 6. t. in. od B do t? dopoldne v raznateljskl sobi Pre*o?ne družbe d d (poslopje carinarnice) v Celju, Savinjsko nabrežje. 51 7 Stranke, ki Žele kako poinsniln »li svet v zadevah, katere zastopa zbornica, se vljudno vabijo, da ee zglase pri njem v določenem času. lllllllllllllllll Moderno sredstvo za negovanje kože Eucerit vsebuje sedaj substan« oo, ld pospešuje fuukcijc kože. Ta Eucerit v Ntvea«cremi vpli. va vsled tega neprimerljivo ublažujoče in le&ilno na raapo kano ta gubasto kožo. Poiaku« site Nivea-cremo. lllllllllllllllll Iz Litije i_ Odlikovanja naših gasilcev. V četrtek go bili odlikovani s srebrnimi medaljami gg.: Fr. Lsjovic s t, S. Koklič, Fr. Janša in Josip štok Odlikovanja so se udeležili poleg gasilskega društva tudi delegati vseh v naši župi včlanjenih gasilskih društev. Patrijotični slav noeti je prisostvoval tudi ves litijski uradniški zbor ter rezervni oficirji v uniformah. i— Sokolsko gledališče. Burki »Dnevnik) in cRazstresenca, so odigrali pred razprodano dvorano. Pripravljajo ljudsko igro »Tihotapec*. I— Pofciv lotoamaterjem. Litijska podruž niča Slovenskega planinskega. društva Izda serijo slik s svojega področja. Radi tega pro si vse fotoamaterje, ki imajo lepe posnetke teh krajev, da jih polljejo podružnici v Liti jo. (J gaja joče posnetke bo pod.mžnica nagra dila. Posebno dobrodošle SO slike s Sv. Gore ln s Sv. Planine. i— Miklavžev večer v Litiji. Sokolsko društvo Litija - Šmartno priredi jutri ob 5. popoldne Miklavžev večer za deca ob 8. zvečer ps za članstvo. Darila se sprejemajo jutri od S. popoldne dalje v litijskem Sokolskem doniu. Pri Mraku na Rimski cesti se toča pristna štajerska Portugalka ia fina dolenjska Srnina. m^mmmmmmammmm Izvirne francoske oastilje „VALDA" proti preti ajenju, hr pi, inftuen-Cl itd. prodaja o vse lekarne in drogeri-e Pride! Pride! Slavni ruski filmski igralec - IVAN M02JUHIN - v svojem najnovejšem umotvoru h Trbovelj t— Znižanje zaslužka trafikantom. Ka« kor čujemo, se Zniža trafikantom njih za« služek od 5 odst. na 4 odst. Če se pomisli, da smo trafikanti sami revni invalidi, voj« ne vdove in sirote, ai je lahko predstavlja« ti. kako nas je zadela ta žalostna vest. Ali merodajfti krogi res ne vedo, da morajo trafikanti že sedaj ra&tnati le s čistim do« bičkom 4 odsit., ker je treba odračunati Stroške za dovoz tobak«, za tovornim) hi za dovoz na dom? Ze sedaj smo samo s temi stroški izgubili 1 odst. zaslužka; 6e se nam sedaj odvzame Se 1 odst.. smo pre« puftčeni največji revščini in degradirani na berače. Prosimo odločilne činitelje, naj opuste nameravano znižanje in pokažejo malo več socijalnega čuta za nas. t— Prvo skioptino predavanje prosvetnega pododseka Delavske zbornice se bo vršilo v sredo 7 t. m. ob 6. zvečer v Delavskem domu. Tema: »Dunajska revolucija l. 1848 in Slovenci*. Predavanje bo trajalo 2 In pol uri. Vstopnina prosta t— Miklavžev večer v Hrastniku bo jntri ob 5. popoldne, za odrasle pa priredi Mi klavžev večer plesna šola v sredo zvečer. Da rila sprejema hišnica v Narodnem domu ju tri, oziroma v sredo popoldne. t— Zdravstvene razmere v Hrastniku. V Hrastniku se je mudil šef bakteriološke postaje v Celju, ki Je preiskal vse primere le ga rja ter dal navodila, da se bolezen rte rat Širi Pregledal je tudi tukajšnjo izolirairo ter izjavit, da ne ustreza svojemu namenu in la jo je treba preurediti. V sedanji izoiirnk-i je tudi hiralnica, kar seveda nasprotuje hi gijenskim predpisom. I— Zahvala. Podpisani se čutim dolžnega, zahvaliti se dvema možem*, ki sta me rešila gotove smrti na Savi pri Litiji 27 novem bra. Prosim ju, da se uglasita ob priložnosti pri meni — Anton Blazni k, Bevško 80, Trbovlje L 1888 Bolnikova okolica se obvaruj« pred bo« leznim grla če uporablja okusne anacgtpav ki ne potrebujejo nobenega posebnega pri« poročila, ker so po vsem svetu poznane po svojem pre izkušenem in sigurnem de« lovanju. GRAMOFON 575,- 365 HARMONIKA 740.-, 360t- 200 VIJOLINA v etniju 545.- 315 MANDOLINA 230.- 160 KITARA 320.— 270 Gramofonske plošče, strune, ustne harmonike in okarine. — Vodi se samo blago naj boljše kakovosti. VEUEIBGOVINA R. STF.RMECKI, CELJE. Velik* belita* prodaj*- Gospodarstvo Stanje hranilnih vlog v Sloveniji v primeri s predvojnim stanjem Nedavno so.jugoslovenski listi po nekem slovenskem listu objavili vest, da znašajo danes hranilne vloge v Sloveniji 2500 milijonov Din in da smo dosegli predvojno stanje hranilnih vlog, pri regulativnih hranilnicah pi celo prekoračili za tO %. Stanje hranilnih Vlog v Sloveniji je trenotno težko ugotoviti« ker nam točna statistika ni na rnzpolago. Vendar se nnm skupna vsota dveh in pol milijard adi nekoliko previsoka (tn so gotovo ludi šiete vloge hranilnic, kreditnih zadrug In rhanjSih zavodov pri ban kah in zadružnih zvesah, kar neizogibno povzroča dvojno Štetje), kalkulacija pa mora biti glede primerjave s predvojnimi vlogami vsekakor požrešna, kajti če primerjamo sedanje vloge pri regulativnih hranilnicah s predvojnimi, vidimo, da so dosegle komaj eno četrtino takratnega stanja. To je treba ugotoviti, ker bi se v nasprotnem primeru moralo sklepati, da so se rane, ki jih je po vzročila inflacija v Sloveniji, že reč ali manj zacelile. V decemberski številki zagrebške revije cBflnkarstvo» je df. Radoslav Pipuš objavil članek pod naslovom »Hranilnice na Sloven-skem», v katerem med drugim navaja, da so regnlaflvne hranilnice AanftSnje ljubljanske in mariborske obla«fi Imele pred vojno pre-ke 185 milijonov zlatih kron hranilnih vloi*. Ce preračunamo to vsofo (katero smatramo *fl pravilno) po pflrifeti med današnjim di-narfem in žlafo krono (1 zlata krona — 11 Din) v papirnate dinarje, dobimo vsoto 1815 milijonov Din. Pa tudi ta vsota 5e ne predstavlja pravega predvojnega stanja v dana-'nji valuti, ker Je kupna moč zlata (kot splošnega merila vrednosti) danes znatno mSnjl« kakor pa pred volno. Cene v zlatu so se po vsem svetu dvignile za 80—40 % izlati indeks cen se giblje med 130 do 140) Da dobimo pravo vrednost hranilnih vlog pred vojno, moramo izračunano vsoto povečati za okrog te %. Na tej podlagi predstavljajo predvojne hranilne vloge regulativnih hranilnic v Sloveniji 2450 milijonov Din. Koliko trenotno znaSajo vloge pri regulativnih hranilnicah v Sloveniji, nam ni znano, ker delegacija ministrstva financ v Ljub Ijani ne objavlja več tozadevnih podatkov. Po Informacijah dr. Pipuša so le vloge sredi tekočega leta znašale 50« milijonov Din (zaradi primerjave so najbrž vzele le vloge na knjižice brez vlog na tekoči račun). Vloge pri resrnlativnlh hranilnicah so torej pO (lati pariteti dosedc le 28 % predvojne« stanja, po pariteti kupne moči pa komaj 20.1 %. To bi ludi odgovarjalo stanju v drugih državah, ki so enako trpele zaradi inflacije. Tako znašajo danes vloge pri hranilnicah v Nemčiji 20 %. v Avstriji 23 %. v Franciji 57 % in v ČeSkosIovaški 76 % predvojnega stanja. Seveda pri tem ne smemo prezreti, da je stanje vlog pri hranilnicah v zadnjih letih nftvzlic fežkočam v našem gospodarstvu lepo Napredovalo, zato je upati, da se bo v bodočih letih stanje vlog postopoma približevalo predvojnemu obsegu. — Z lesnega tira. Na našem domačem tržišču je razpoloženje zaradi zaključka gradbene sezfje mirno. Nekoliko živahneie se razvija promet z drvml. vendar dosežene cene niso zadovoljive. S stališča izvoza je situacija Se vedno živa*fia. Gradbeni les se trenotno izvaža predvsem v Italijo, Anglijo. Nemčijo in Madžarsko, v ostalem ps se izvaža tudi v Grčijo, Španijo, Egipt. Alžir in Maroko. V zadnjem času so se cene gradbenemu lesu v Izvozu zaradi Velikega povpraševanja s strani Nemčije nekoliko okrepile. Zadnje dni pa se je v zvezi z likvidacijo nemško-poljske carinske vojne ludi v Nemčiji razpoloženje nekoliko utnfrlln. Po začasni konvenciji med Nemčijo in Polisko, k1 je 1. t. m »topila v veljavo, ie Nemčija glede nvoza rezanega lesa iz Poliske pristala na kontingent 1 In četrt milijona kubičnih metrov, dočim se je Poljska zavezala, da ne bo delala ni-kakih ovir za izvoz 2 milijonov kub. metrov okroglega lesa. Ta konvencija ie velikega pomena ne samo za Nemčiio fn Polisko. tem več tudi za vse evropske produkcijske države. Za naše Izvozno blago so cene razmero-mma zadovoljive; v sploSnem se pričakuje, da bodo izvozne cene ostale dalje čvrste. Detajlne cene na domačem tržišču pa so zaradi velike konkurence slabe Velike žage so z naroČili za zimo presl«rbljene. V zadnjem času se na vseh inozemskih tržiščih zopet opaža rnmitnska konkurenca. Ker so se razmere v Rnmunlji kolikortnlfko konsolfdiraie in se je produl, v katerem so na podlagi preglednih tabel objavljeni najnovejši Številčni podatki o svetovni produkciji kmetijstva, sirovin, industrijskih izdelkov, premoga, električne struje itd. Objavljeni podatki se nanašajo na leta 1926., 1925. in 1913. Poleg tega nam nudi knjiga zanimive podatke o stanju zunanje trgovine, železniških in brzojavnih prog. to-naže trgovinskih mornaric In o stanju živine v posameznih državah. Knjiga je posebno važna za presojo gospodarsko strukturnih 9prememb po vojni in vzbuja v gospodarskih krogih splošno pozornost. Omeniti moramo Se, da so v posameznih tabelah vne-Šeni tudi podatki za Jugoslavijo, kar običajno, deloma zaradi naše slabe statistične sluz be. pogrešamo pri sličnrt detib. — Nazadovanje italijanskega ladjedelstva. Deflacljska kriza je v Italiji med drugimi industrijami težko prizadela ladjedelstvo. V prvi polovici tekočega leta ee ie pričelo graditi le 26 ladij z 21.000 tonami napram 109 ladjam s preko 100.000 tonami v L 1926. 1. julija L L je bilo na vseh italijanskih ladjedelnicah v eradbi 35 ladij z 62.000 tonami napram 99 ladjam z 240.000 tonami i. julija 1926. Tudi izgledi za bodočnost italijanske ladjedelske industrije niso baš rožnati, ker ni naročil s strani paroplovnih družb in tudi ne s strani inozemstva. Produkcijski stroški v italijanski ladjedelski industriji so še vedno previsoki v primeri s produkcijskimi stroški v nemški ali angleški ladjedelski industriji. Položaj na naših borzah Devizni promet na ljubljanski borzi 12.3 milijona Din. Vojna škoda nespremenjena. Ljubljana. 8 decembra. Na ljubljanski borzi je bil tudi pretekli teden devizni promet prilično živahen. Borza je zaradi praznika poslovala Ie 4 dni, ven dar je skupni devizni promet dosegel 12.8 milijona Din napram 17.7, 16. 20 in 13 v zadnjih štirih tednih. Pomanjkanje privatne ponudbe ni bilo tako veliko kakor zadnji teden, zato je Narodna banka intervenirala predvsem le v devizah na Curih, Dunaj in London. Tečaji so ostali v glavnem nespremenjeni. London in Berlin sta se nekoliko dvignila, dočim je Trst proti koncu tedna malo popustil. Tendenca v Vojni škodi Je ostala nespremenjena. Navzlic manjšemu povpraševanju in slabemu prometu so se tečaji Vojne škode na zagrebškem efektnem tržišču gibali na isti višini, kakor koncem zadnjega tedna. Promptna se je trgovala po 402.5 — 403. za december pa po 403 — 404 Investicijsko posojilo se je ponovno dvignilo na 86 napram 84.5 — 85 koncem zadnjega tedna. Tržišče privatnih vrednot je bilo zanemarjeno. Med bančnimi papirji je bilo tudi ta teden večje zanimanje za Narodno banko, ki se je dalje dvignila na 5680 — 5750 (koncem zadnjega tedna 5450 — 5500); Jugobanka se je trgovala 94.5 — 95, Ljubljanska kreditna pa po 132. V industrijskih papirjih je bilo malo prometa; zanimanje je bilo edino za Trboveljsko, ki se je v zvezi z občnim zborom in izplačilom dividende 30 Din) okrepila. Včeraj je notirala brez kunona 375 - 385 (s kuponom bi znašal tečaj 505 — 515) napram 495 — 500 koncem zadnjega tedna. Ljubljana. (Prosti promet.) Dunaj 8.0125, Milan 308.25. London 277.15, Newvork 56.74, Pariz 224, Curih 1095.5, Berlin 13.575. Zasreb. (Prosti promet.) London 277.15, Newyork 56.74, Pariz 224, Milan 308, Curih 1095.5, Berlin 13.5725, Dunaj 8.0125, Praga 168.45. Dunaj. Beograd 12.47 — 12.51, Berlin 169.27 - 169.77. London 34.56625-34.66625, Milan 38.49 -38.59. Newvork 707.95—"710.45, Pariz 27.865—27.965, Praga 20.975—21.055, Curih 136.57 - 137.07; dinarji 12.35—12.41. Curih. Beograd 9.13, Berlin 123.89, New-york 518.35, London 25.30375. Pariz 20.405, Milan 28.165, Praga 15.365, Budimpešta 8.20. Dunaj 73.10. Trst. Beograd 32.30 _ 32.60, Dunaj 256.85 do 262.85. Praga 54.45 — 54.75. Pariz 72.30 do 72.60, London 89.77 — 89.97, Newyork 18 36 - 18.42, Curih 354.07 — 356.07; di-narji 32.20 — 32.70. Ljubljanski trg Kljub nastopajoči zimi je ljubljanski trg še vedno dobro založen. Cene so ostale v splošnem nespremenjene, le pri zelenjavi Je op«žiti dvig cen, ki je običaien na zimo. Povprečne cene so bile naslednje: Meso: goveie 9—19. telečje 20 —22.5, prašičje 20 do 25. slanina 23, sala 25. mast 28, preka-jeno meso 25—82.5, koštrunovo 18 — 14, konjsko 6—8, kranjske klobase 35. suhe kranjske 50, hrenovke 32 Din kg. Perutnina in divjačina: piščanci 20 — 25. kokoši 25 do 40. race 25 — 35. pitane gosi 100, divji zajci 40—60 komad, srna 15 — 30 Din kg. Mlečni izdelki in Jajca: mleko 2.50—3 Din liter, sirovo maslo 40—54. čajno 50—80 Din kg. Jajca 1.50—2 Din komad Zelenjava: glav-nata solata 5—6, endivija 5—6, pozno zelje 2—2.50, kislo zelje 4, Čebula 3-4. česen 8 do 9. krompir 1 — 1.50. repa 1, kisla repa 3 Din kg Krma: seno sladko 80, polsladko 75. kislo 60. slama 60 Din za 100 kg. Dunajska borza kmetijske proizvode (3 t. m.) V skladu s tendenco na ameriških borzah In na budimpeštsnski terminski borzi Je bilo razpoloženje na dunajskem tržišču prijaznejše. Plenica Je prilično čvrsta: zaradi slabe ponudbe so se cene rži nekoliko okrepile. Tudi v turščici je bila tendenca prijaznejša. Uradno notirajo vključno bla-govnoprometni davek brez carine: pšenica: domača 89 — 40.25, madžarska Tisa (81/88 kg) 43.75 — 44 25; rž marchfeMska 40.25 - 40.50, madžarska 39.25 — 8950; turtčiea: 90.25 — 80 75: ove«; dom» a 8U8 - a, madžarski 82JJ — 88. in Najdba mamutovih ocnikov v Transvaalu Iz Johannesburga (Transvaal, Južna Afrika) poročajo, da je neki kopalec di-jamantov na obrežju reke Vaala izkopal dva velika mamutova očnilra. Najdbo je takoj preiskal profesor Dart, na kar so dekana odposlali na univerzo v Witwa-terstrand. En očnik je posebno velik; na korenu meri namreč en čevelj ter tehta petnajst kil. Na istem kraju so našli š« tretji očnik, ki se je pa pri izkopavanju zlomil. Najdba je zelo velikega pomena, ker je prvič, da so našli mamutove zobe v Afriki in vrhu tega celo na jugu ekvatorja. «Papeška» moda na španskem dvoru Kralji-ca Victoria in infantinja Beatrix v kostimih, prirejenih po mstrukoijflh iz Va» tflcana. Tako obleko bodo poslej morale nositi vse španske dvorne dame. Dvoje ženskih klobučkov za zimsko sezono. Plačevali jih bodo go» spod je soprogi... Gosli pripovedujejo Violine starih italijanskih mojstrov vživajo svetovno slavo. Z neskončno potrpežljivo ljubeznijo so zbirali umetniki les, ga sušili, cepili, lastnoročno stružili. Leta in leta so napajali deske posebnih debel z raztopino nekega rastlinskega gumija v olju ter jih drgnili z ambro. Zato so nekatere gosli donele tako polno in jasno, da njih glasu ne more ponarediti vsa moderna tehnika. Mojster je seveda napravil samo par gosli na leto. a zato je bil instrument drag. Njegova slava je šla daleč po svetu. Znameniti Andrea Ovarnerius iz Cremone. ki ga vsi slikajo kot nadvse pogumnega ožganega človeka z izredno ostrimi očmi. je nekoč težko zbolel in ni delal gosli več let. Očetje jezuiti so namreč hoteli spravit v samostan nebeško lepo Gvarneriievo sestro, katere varuh je bil on po smrti roditeljev. Temu naklepu se je mojster uprl z vso svojo divjo energijo. K nesreči je dekle kmalu umrlo in seveda nisc izostale škodoželjne govorice, da ie dekle zadela kazen božja. Jezuiti so nahujskali proti Gvarneriju več meščanov. Potrt od žalosti je končno revež zblaznel. Morali so ga nadzorovati. A tudi v duševni zmedenosti je še vedno poliral in uglaševal svoje violine ter mislil je na nove metode. To napeto delovanje ga Je končno rešilo bolezni in je ozdravel. Iz tega je razvidno, kako veliko vlogo je igrala obrt v mojstrovem življenju.. Ni čuda. da so postale gosli z njegovim podpisom že zgodaj zelo drage. Lastniki so se navadno zabeležili na posebnem pergamentu na pokrovu škatlie od gosli, da se lahko ugotovi pristnost godala. Tej oznaki se imamo zahvaliti za Gvarnerjeve gosli, katere je napravil kmalu po ozdravljenju leta 1675. Prodal jih je francoskemu beguncu plemiču Montblessonu. V Italiji je živelo tedaj mnogo francoskih emigrantov, katerim je Ludvik XIV. zaplenil posestva. Montbles-son je šel v Rusijo in tam umrl. Njegova žena, rodom Dinajčanka. je izgubila povodom kmečkega upora pod nedolet-nim Petrom Velikim vse imetje. Vrnila se je na Dunaj in je prodala starinarju Antonu vse. kar je imela: gosli, prstan s francosko lilijo in zlato tabatijero. Trgovec je potoval okoli in končno proda! gosli neki gospodični Mirski. Ta se je zaljubila v svoiega francoskega učitelja Capta in mu ie tudi naskrivaj posta'a žena. Starši so se zavoljo tega odrekli hčerke. Mlada žena pa je vzela s seboj violino in je pobegnila z možem v Carigrad. Tam sta se oba rešila pred kugo v hiši neke Captove sorodnice. ki pa je bila velika reva. Avstrijci in Angleži so tepli Francoze v vojni za špansko ded-ščino. Francoski papirji so pronadli na borzi. Dobrn teta je postaja beračica in ko jo je pobrala kuga obenem s Cap-tom, je zapustila hišo Rusinji. Mlada vdova z dvoletnim otrokom je postala lastnica hiše v Carigradu, a njen položaj ni bil rožnat. Preživljala se je s podukom na goslih. Turki so Jo kot Rusinjo smatali za vohunko Petra Velikega, s katerim so se zopet pripravljali na vojno. Neke noči so ji preiskali hišo. Policija se je prilastila vsega perila, posode in pohištva. Mirska.ia pa je o tem sanjala eno noč prej in je tako pravočasno skrila vso zlatnino in gosli. Morala je odpotovati iz Carigrada. Oblasti so ji zaplenile hišo Zatekla se je k staremu Cehu Hofički. ki je bil tudi godec ter je vedno občudoval gosli Mirske. povdarjajoč. da se mora zjokati vsak. ki jih sliši. Vdova ga je poslala v Carigrad, kjer je ponoči na vrtu od-kopal skrito imetje Nato so begunci z mulami odpotovali na Češko. Prestali so neverjetne nevarnosti, otrok je na poti umrl. stari Horička pa je nevarno obolel. Tudi na Češkem je tedaj razsa- v » jutri pri tvrdki DRACO SCHWAB, ker ve, da kupi najlepše, najboljše, najcenejše. Renče Foatellijeva, znarsa pariška koregrafka, ki je te dni z velikim uspehom gostovala v ženevskem «Conserva t oiru». instrument razpočil. Ta rodbina je bila sploh nemirna. Georgova sestra Marija je pobegnila z violino iz hiše in se je poročila z nekim ciganom. Ta je dal gosli v popravilo svojemu rojaku Rion-ziju Vertu. Ostale so njegova last, ker ni mogel plačati lastnik popravila. Verto je bil učenec Gvarnerija. rnla,šega Andrejevega sina. Spoznal se je na gosli in jih je visoko cenil. Mladi napolitanski goslač Fortuni. ki je nastopal na Dunaju, mu jih je odkupil za 100 cekinov. Sam ni imel dovolj denarja, znesek pa so zbrale dunajske dame. njegove oboževalke. Fortuni je igral po vsem svetu pri svatbah in pogrebih kakor je bila navada. Ž njim so se vrnile gosli zopet na Rusko. Radi nekega spora je bil Fortuni izgnan na Švedsko. Umrl je v Berlinu pri svojem prijatelju igralcu Wol-kreehtu in zapustil gosli. VVolkrecht je odšel v Ameriko In se ni vrnil domov. Njegova mati. stara Italijanka, je dala gosli starinarju Murinskemu. Dob la je v zameno stare češke dude, ki so jo spominjale na rojstne Abruzze. Murin-ski je prodal gosli trgovcu Kammigu v Lipskem. Tam so ležale dolgo časa, ker ni nihče vedel, koliko so vredne. Leta 1S90. jih je kupil švicarski dijak Prod-homme. Od tega časa je ostal stari «Gvarnerius«r v Ženevi. Strokovnjaki so ga ocenili. Sedaj tvorijo gosli ponos in bogastvo Prodhommove hiše in časih nastopa goslač ž njimi na koncertih. Maršalska palica modernega romanopisca V Pragi in na Dunaju je francoski pisatelj Maurice Dekobra te dni Dredaval o dveh zanimivih temah (Umetnost potovanja. Ljubezen kot svetovljanski pojav). Pisatelj je dolgo let deloval kot umetnostni kritik in dopisnik francoskih časopisov, svojo pisateljsko karijero pa je začel kot reoorter. Pisec »Madone v spalnem vozu« sveta jakt kuga. Gospa Captova je nekoč igrala pred procesijo, da si nekaj zasluži. Njene molitve so navdušile grajskega kaplara, da jo je povabil na grad. Tja so prinesli tudi starega Horičko. ki je mirno umrl par dni pozneje. Sestradana gospa Captova je postala učiteljica sinčka barona Monta Mollina in je bila srečna. A kmalu se je vanjo zaljubil graščakov nečak, vojskoval se je pod princem Evgenom na Turškem in je trdil, da ju je usoda namenila drug drugemu. Mlada vdova ni bila njegovega mnenja, snubač je postal nasilen. Pobegnila je ponoči iz gostoljubnega gradu, vzela je seboj le gosli m ostavila na mizi poslovilno pismo. Našla je zavetišče na Dunaju, kjer je igrala na dvoru. Toda zaslužek je bil slab. Podlegla je zavisti drugih in končno je zapadla jetiki. Prodala je gosli in plačala dolgove. Nato se je podala zopet na češki grad baronice Montmollinove, kjer je sklenila svoje burno življenje. Gosli Mirskaje je kupil na Dunaju mladenič Georg von Wolffel, ki jih je kot spomin na nesrečno lastnico ime! v velikih čislih. A starši niso hoteli, da bi na njih igral njihov sin. Goslanje je bHo tudi pod plemiško častjo. Oče ga je nekoč z violino udaril po glavi, da se je Spomenik Lindherghu v živi skali Pa se ovekovefi spomin na nedoeežni Lind« berghov atlantski polet, so coloradske avi» jatičive družbe predlagale, da dobi gora, koje »toko prinašamo, svoje ime po Charles su Lindberghu. Gorski velikan leži na se» voru Colorada, visok je 12.000 čevljev in njegovega vrha se doslej še ni dotaknila človeška noga. ETE Oflajprimernejši darovi udjDožičnim drevescem-- okusne Ibis: Težka vprašanja Posinilo je solnce. Deci. ki se je od puščobe v temačnih, slabo zakurjenih sobah često naslanjala na okna velike stanovanjske hišs. se ie videlo, da je široko dvorišče na mah oživelo. S peskom posuta tla so vabila in mikala k igri prav kakor za gorkih dni. Golobi in vrabci so veselo kliu vali med peskom; še velika, črna mucka je bila od nekod prištorkiiala in se v dobri veri vsedla na solnce. In vsa deca v tej hiši je postala nestrpna: culo se .ie pogosto in hrupno zapiranje vrat. mamice so bile malce sitnejše kot sicer in vmes se je zdaj pa zdaj oglasila rezka moška beseda. Cez dobre četrt ure so se škripaje odprle vežne duri in dva otroka sta planila na dvorišče. Še malo in prišla je Sonja z žogo. Ko se ie žoga nekajkrat obrnila nad dvoriščem, da je črna mucka užaljeno oobegnila na skrajni konec, je privreščalo še četvero otrok. Vsem se je zdelo, da se že dolgo niso videli in da je svet Dostal na mah lep. Ali neki notranji glas jim ie šeDetal. da se nič ne ve. kako bo s solncem. Ondi nad hišami so še visele umazane, cu-Hjeste zavese oblakov, ki jih ie bil davi veter raztrgal. S podvojeno močjo so se lotili žogania: vreščali so in se klicali med seboi brez Potrebe, tako da je dobilo mrtvo dvorišče začudo orijazno podobo. Še golobi in vrabci in podre-mana mucka so se lepo vpletali vanjo. Včasi se je odprlo kako okno. da je puhnil v hladen vzduh oblaček sopare; zvala ie mamica aH kuharica. Deci pa se je zde^o neresno in pusto vse. kar ie ostalo zgoraj. Cez nekai časa so se otroci dovolj razgibali in žoga je obtičala na pesku kakor da bi bila odslužila svoj čas. Tam. kjer se je zdelo, da ie solnce naj-boli gorko. se je deca stisnila v gručo majhnih ljudi, ki iih družijo skupna vprašanja in skrbi. Obrazi so očitovali vedečnost. na jezik je siiilo vse polno novic. Še na ustnah so iim trepetale, in najmlajši, ki so komai iecliali besede, so z rokami silili v druee. da bi jih tem bolj prepričali o važnosti svoiih zadev. Topla lička dek'etc so na mah popriiela resnobne poteze klenetulj in dečki so se videli kakor croteskno zmanjšane, v neko pravHico zapletene figure niihovih očetov. Slika, ki io ie nudila igra ie izsrini'a: okoli nakfarei-še. osemletne Sonie so se strnili >ami mladi ljudje. Otroci so se poskrili nekam v notranjost, pripravljeni, da vsak hio planeio na dan Vsem je šlo za eno in isto VDrašanje: kaj utegne prinesti sv. Miklavž, ki bo jutri. Doiutrišniem. — Pojutrišnjem, — sta popravila hkrati Sonia in sedemletni Boian. Petletnemu Milanu so vznlamtele oči. kakor da bi bile ugledale Njega, ki lahko izpolni toliko želi in ki ie močnejši od očeta in mamice. Hotel ie povedati besede, ki so mu pravkar zaierale na ieziku. a ga je prehitel debelušasti Vojko, slaščičarjev sin. ki ie imel doma vse, po čemer ie zaman hreDenel bledi, bolehavi hišničin sin Ivan. ki je stal nekoliko boli zadaj in ie edini drgetal od mraza. — Kolo mi bo prinesel, pravo, veliko kolo. tako je pisal oče svetemu Miklavžu. — Meni konrčka! — Meni punčko! — Meni punčko in škatlio bonbonov! Otroci so si tako segali v besedo in se tolikanj razvnemali, da ni bilo mogoče razumeti, kdo utegne dobiti konjička in kdo bonbone. Sonii ie zaigral na ustnah smehliai. ki ni bil nič kaj podoben usmevu drugih Skrivil ie ustnice in se nekam neblagodeino razlil po licih, ki so bila slična popju rdečih vrtnic, kadar se odpre prva plast zelenega lista. Smehljale so se tudi oči. ki so zrle malce koketno in vabljivo. Otroci so čutili, da je Sonia naistareiša. zato so na mah umolknili in zaničili vanjo oči. ki so še sijale od zasanianih pogledov v Miklavževe skrivnosti. Nadejali so se, da iim bo povedala, kaj pričakuje ona. lepa. šolana Sonja, ki je s svojimi roditelji nastopila v gledališču, ona, ki so io posihmal vsi srečavali kakor gospodično. Sonia je še bolj skrivila ustnice in se obrnila k preze-bajočemu Ivanu rekši: — Kaj bo na Ivan dobil? Dečku so najprei vzplamtele motne oči in po slabokrvnih licih se je razlil rahel rdečkast val. Malce se je nasmehnil. da so se pokazali slabi zobje, nato pa je pogledal Sonji v obraz in rekel sramežljivo: — Lani mi je prinesel tri orehe. Sonja ie prasnila v grohot in ž njo vred vsi ostali otroci. Voiko ie tleska! z debelimi ročicami in se ie videl prav kakor njegov oče. ko za Dultom našteva denar in ima belo čepico in bel predpasnik. — Tri orohe! Jaz imam sto orehov, če hočem. Pa kakšnih! Zlatih! S sladkorjem in s čokolado polnjenih! — Jaz tudi! — Jaz tudi! Smehljaj na Ivanovem obrazu je trudoma izginil; tudi rdečkastega svita ni bilo več. Povesil je glavo in osramočen obrnil obraz. Zdelo se mu je, da mu še bolj gomezi mraz po životu. Tedaj je Sonia iznova našobila ustne in rekla: — O troci. jaz vam pa oovem. da Miklavža sploh ni. To doma samo izmišljajo. Jaz vem. kako se dela Miklavž: v gledališču imajo dolge, bele brade, razne obleke, vse. kar hočete. Otroci so postali pozorni. Prišli so v zadrego: starejši so ieli razmišljati, mlajši pa niso prav razumeli, kaj je pravila Sonia in so iim prihaiale druge misli: kako neki Miklavž trka na šipe in kako kliče skozi spanie; spomnili so se. da za niim hodi črn Darkelj z rogovi na glavi, z očmi. ki bliskajo kakor ogenj. Sonjine besede so se že čez minuto pozabile: kmalu so otroci spet razpravljali o darovih, ki jih pri-čakuieio. o lepo osedlanih koniičkih. o svet'ih kolesih, o Jezuščku. ki še pride za Miklavžem. Zopet se ie skupina tesneje strnila le Sonia se ie iela igrati z robom pullovera. kakor da ie ne zanimajo Miklavževi darovi. Po glavi so ji rojila druga, nova vprašanja. »Trga Pigalle«. »Gondole sani« in drugih romanov je dal ob tej priliki dunajskim poročevalcem zanimive izjave, kako je Postal romanopisec Opisal je svoj razvoi takole: Za uspeh svojih romanov se moram vsekakor zahvaliti deistvu. da sem se v novinarstvu izuril za reoorterja. Novinar mora ostro opazovati iiudi in dogodke. biti mora vedno aktualen in mora konkretno formulirati vse. kar je videl. Pisati mora nazorno in živo. obvladati mora najtežje teme ter iih podajati v prikladni obliki. Zato zahteva njegov poklic temeliite izobrazbe. Re-■perter mora biti dober psiholog, da lahko doume vsako situacijo, imeti mora v oblasti jezik in posebno bogato besedišče. Samo pod temi pogoji nosi repor-ter maršalsko palico modernega romanopisca »Madona v spalnem vozu«, ki je doslej doživela največ prevodov, je začela nastajati na parniku. nadaljeval sem jo v Orient - eksnresu. končal na v motornem čolnu. Moia pariška pisalna miza počiva. Telefon, ki stoji na njej, stoji samo zaradi vabil k večerjam in radi pogovorov z lepimi damami. Mnogo potu?em in notovanie mi je nad vse ljubo in prijetno. Najlepše ženske sem srečal v Ameriki. Rumuniji in Siriji. Kar se pa tiče prizorišč moiih romanov, se držim načela, da morajo biti mednarodna in kozmonolitska. kajti čim bolj so svetovlianska, tem večje resonance so zmožna. Glavna snov mojih romanov je ljubezen. Prepričal sem se. da ie ta snov povsod doma. Sreča val sem Jo na ekspresnih vožnjah v železnicah, na br-zoparnikih. v avtomobilih — vse po-vsodi isto. Človeške strasti se ne izpre-miniajo. samo se javljalo v drugačni obliki ter inscenaciii. Liubezen je v Nizzi, v Alžiru, v TokFu in v Berlinu Ista, čeprav je povsod drugače drapi-rana. Največji vpliv na tehniko modernega romana ima poleg reportaže film. Vsi zrhtevajo dandanes od romana dejanja. toda poleg dejanja je zelo vp.žen tudi jezik, zakai dejanje ie namenjeno občinstvu, jezik oa ie zadeva sladokuscev. Romanov, zlasti francoskih, ne či-tam in če si zaželim beietrlstičnega štiva v materinščini, grem in napišem sam nov roman Ves prosti čas Pa porabim za študiranie znanstvenih del Iz sociiolosriie. biologiie. kulturne politike in metafizike. V SDlošnem na mislim, da ni smoter pisatelja čitati kniisre. temveč čitati iz knjige življenja in resničnosti Pastor in blondinke Pastor protestantske cerkve v Llber-ti (Missouri) Loos ima skoraj že dva tedna hude preglavice s piavolasiini ženskami. V lokalnih listih ga blondinke dan za dnem napadajo in je baje spioh v nevarnosti, da mu najbolj ogorčene izpraskajo oči. Afera je na videz jako preprosta, vendar pa nenavadna ia zasluži, da Jo zabeležimo. Pastor Loos ima natančen seznamek, dia je poročil že 4500 parov. Pa so no-vinarii radovedni in so v pomanjkanju drugega gradiva vprašali pastorja, kako se neveste drže pri poroki. Pastor jim ie šel na lim in povedal, kar je umel povedati o tem vprašanju, ne sluteč. da take reči niso brez posledic. Rekel je: Brunetke jemljejo poroko jako resno. Pred altarjem se vedejo dostojno in vzvišeno. Rdečelaske so resolutne in nestrpno gledajo v pastorja, kakor da bi hotele reči: »Podvizaj se, mudi se nam. Kaj je treba tolikih besed!« Ali blondinke so po mnenju pastorja Loosa »red altarjem silno nerodne in neumne. Ta izjava je zadostovala, da si je Loos nakopal sovraštvo vseh blondink od blizu in daleč. Razvila se je časopisna polemika, ki jo moški zioradi podpihujejo, da je več zabave. Ondan je izšio v nekem dnevniku »Poslano« pastorju Loosu, kj ga je podpisalo 87 žensk. Podpisnice vprašujejo tega služabnika božjega, ali spadajo tudi one med omejene ali ne. Vseh 87 ima namreč pobarvane lase. Starost stekla za ure Kdaj so začeli izdelovati prve šipice na urah? Eni pravijo, okoli leta 1615, kvečjemu 1. 1600. Drugi pa zopet trde, da so šipice na žepnih urah mnogo starejše. Gotovo pa ie, da so žepne ure daleko mlajšega izvora kakor steklo, za katero so našli navodila za pripravljanje že v egiptskih grobovih, starih blizu 4000 let Od Egipčanov so recept za izdelavo stekla bržčas prevzeli Feničani, od le-teh Grki in Rimljani in pozneje Arabci; toda fabrikaciia steklenih vaz in posod se je šele v petnajstem stoletju razvila v Benetkah in v šestnajstem v Franciji. Iz tega bi se daio sklepati, da tudi šipice za žepne ure ne morejo biti starejše kakor šest sto let. Gipsy Daniels, angleški boksar, »e ie prcdsinočniim udaril i Nemcem Maxom Schmelingom, ev epskim prvakom lahke kategorije, in ie iz g ihil po točkah. (*DtHy Express») Tri solnca na nebu V Stockholmu so v soboto dne 29. oktobra videli zelo redek pojav. Kma* !u po solnčnem vzhodu zjutraj ob 7.30, ko je solnce izšlo nizko na vzhodni strani obzorja, je biio nebo pokrito z lahnimi meglicami. Okrog solnca se je napravi) kolobar, katerega notranja Stran je bila rožnato nadahnjena Oko« Iu tega kolobarja se je zopet stvoril poseben polkrog in v njem so bile jas« no vidne tri točke, izmed katerih sta stali dve v isti višini s solncem, prva na vzhodni, druga na zapadni strani, tretja pa nad solncem proti severu. Točke so se vedno bolj večale in v kratkem so stala poleg pravega solnca tri nova solnca. med katerimi sta s posebnim bliščem svetili levo in des« no. Kolobar se je vedno bolj pestril. V njem je bilo razločiti vse mavrične barve. Stranska solnca niso bila popolnoma okrogla, kakor pravo solnce, marveč so imela podobo kometov s sijajnimi dolgimi repi. Slednjič se je oblika solne izpremenila v velike konveksne podkve, ki so močno žarele. Slični fenomeni so zelo redki. Časih se sicer pojavijo v Severni Evropi. to= da v taki bliščobi. kot se je to zgodilo takrat v Stockholmu. jih še ni bilo opaziti. Nekaj podobnega je bila »rim* ska svetloba« 1. 1630, katero je opazo> Novoporočena žena: «Dajte mi tejji»le pol metra!® (<*S6naag&nlsse») namesto kave in mleka. Z Ovomaitinom dobim tudi j z rdeče lice, postal bom jačji, kot so drugi dečki, katerim ši 0*omaItine prinesel lansko leto, kar bo mojo mamico zelo veselilo. Dobite jo v vseh lekarnah, drogerijah in boljših delikatesah. 100 gr 18.50. 250 gr 36.25 in =500 gr. 63.25 Din. Dr. A. Wasider, d. d. Zagreb. tudi zelo zdrava, pa jo deca lahko vsako jutro ih popoldne uživa K razorožitveni konferenci Vsi se izmikajo, češ, «Za vami, gospod!* (*Dai!y Express si,: OVOMALTlNj Dragi sveti Miklavž, tudi jaz te prosim za lep zavoj, ker vem. da ie to fina stvar, boljla in zdravejša kot čokolada in vse sladkosti, pa se mi zato tako dopada. Goip. učitelj pravi, da je Teaai se ie spet oglasil Ivan in rekel potih oma: — Pri nas ie bila nocoj štorklja! — Štorklia! — Storklia! Vsi so postaii iznova pozorni: pozabili so Miklavža. V hiou je bil Ivan središče kroga. Gospodična Sonia ie nejevoljno vihala nos. ki ie bil rožnat od mraza in ves dražesten kakor gobček mladih mačk. — Kakšna je štorklja? — ie vprašal Voiko. — Čaj. saj se boš v goli učil! — je pripomnil Boian. Mlajši so zrli nekam neodločno, kakor da bi stoprav iskali nekih misli in spom:nov. — Tista, ki deco nosi — ie reklo bistroumno petletno dekletce in se rahlo p?-;znilo v ustnice. Tako čudno se to sliši: ki deco nosi... Ivan. hrepeneč po besedi med zdravo. sito gosposko deco. ie zonet rahlo zardel od vznemirienia ln od radosti, da se sme čuti baš njegova novica. Ves razvnet ie rekel: — Ko sem se davi prebudil, le f e ležal na oostelii noVg bolne matere majhen. 7iv otročiček... — Kako mu pravite? — ga ie hlastno prekinilo bistroumno dekletce. — Bratec. Otroci so se za hlo zresnili. Težko vprašanje jim je šlo skozi dušo liki oblak nad zelenim poliem. Vsak je iskal po svoie podobo čudne štorklje, ki je bita Donoči prinesla otročička. Deca bi se bila snet raziera'a in pozabila na štorkljo, če se ne bi bi'o nenadoma skrilo solnce za oblak. Postalo je h'adne.ie in zde!o se ie. da ni nič več tako ieDo. Tedaici se je Sonia znova zasme-iala. Prerazumne oči so se ovlažiie. lica še boli zardela in na vsem obrazu se ie pojavilo nekai novega, ostalim otrokom nerazumljivega. — Tudi štorklje nj. otroci. — je rekla sme^aie in stek'a oroti vežnema pragu Tu se ie ozrla še enkrat na začudeno gručo otrok in se ie smeiala tako. da se ie čulo no vsem dvorišču. Pofej ie odnrla vrata in odšla v hišo. Bila ie nrava mlada dama. Otroci so zrli za nio. kakor da bi odhsiala za večno od niih. Portugalko, prvovrsten HrrSkovrfifan. ieroaalemec kakor tudi druga izbrana vina pripo« roča gostilna in kavarna CENTRAL, poleg Zmajevega moetu. val pater Scheiner v Rimu in ki velja še danes kot najstarejši primer klasič« nih pojavov te vrste. Solnce je takrat imelo sedem postranskih solne. Sorod« ne pojave so zabeležili še leta 1661. v Gdansku in 1. 1794. v Petrogradu. Zlata tla Newyorka Kako so zemljišča v poslovnem cen« tru Newyorka narastla v ceni, nazorno dokazujejo nekatere številke, ki jih ob« javljajo newyorški listi. Pred kratkim so tam izsledili neki dokument, v kate« rem je navedena cena, ki so jo plačali koncem 17. stoletja za zemljišče, obse« gajoče štiri hektarje. Neki Holandrc, po imenu Johann Roese, je takrat pla« čal 1000 funtov šterlingov. kar se je /drlo izredno mnogo. Če bi bilo to zem. liišče v posesti potomcev njegove rod* bine. bi bili vsi miliionarji: samo za zemliišce bi dobili z lahkoto 25 milijo« nov funtov, to je blizu 7 milijard Din. Najstarejši newyorški Hub «Union». 'ki ie bil osnovan leta 1836. se ie od svojega postanka že petkrat preselil in ietos se seli šestič. Njegovo prvotno zemliišce na Broadvvavu je sta'o nekaj stota kov do^riev: za novo zemljišče na vof»a'u Park«avenue in 69. ubce mora plačati 1 y> miliiona dolar'ev. Na Park« sivnue preb:vaio sami mfliionarii. ki si lahko nrivoščiio vsega, in zato ie cena zemlršea na tej cesti poslednja leta ta« ko poskočila. Pride! Pride! Slavni ruski filmski igralec - IVAN MOŽJUHIN - v svojem najnovejšem umotvoru i ♦♦♦»♦♦♦.................................. Dobro posnemanje Angleški prestolonaslednik se je udeležil posnetkov za vojni film »Remem-ber«. ki obravnava poslednje dogodke h koncu velike svetovne vojne tja do prvih mirovnih pogajanj dne 11. nov. Princ VValeški je takrat izročil odlikovanje prvim belgijskim oddelkom, ki so se povrnili v osvobojeno domovino. Zdaj Pa je igral na prošnjo Invalidske zveze, ki vprizori film. samega sebe. Ob 6. zjutraj je bil princ v baru za igralce. Pobarval si je lastnoročno obrvi in si sploh podJrtal poteze, kakor delaio igralci. Nato je izginil v »to'pi vojakov«. Po končanem prizoru ga je nagovoril režiser, ki ni vedel, kdo je pred njim: »No, prijateij .povejte mi ime in naslov. Rad bi vas zabeležil, nemara bomo zopet potrebovali Waleškega princa. Imenitno ga posnemate.« Princ se je zahvalil. Povabil prijaznega režiserja v barako in se z njim pogovarja! med tem. ko se je umival. Ubogi režiser je kar onemel od začudenja. ko se je v njegovi navzočnosti pretvoril »imenitni posnemalec« v pravega angleškega prestolonaslednika. Knjiga., ki šteje 120 zvezkov Najobsežnejše delo r.a svetu utegne biti »Zgodovina secesiiske vojne«. ki so io začeli Dišati okoli leta 1873 na pobudo vlade Zedinienih držav. Za materijah ki je bil v knjigi objavljen, so služili zgolj službeni Dodatki, ki so iih dali obe armadi na razpolago. Ko ie biio ogromno de'o dokončano, so pisci z grozo ugotovili, da bo treba knjigo razdeliti v 120 zvezkov osmer-skega formata Vsak zvezek ie debel sedem in doI centimetrov, ima po 1000 strani in velia dvaiset dolarjev (nad 1100 Din). Delo ie tiskano v 11.000 izvod:h a ie malo verietno. da si ga je nabavilo kaj prida liubiteljev knjig: zakaj oo'eg fantastične cene ie tudi obseg dela tolik, ga ga bo težko namestiti na nolicah zasebne biblioteke »Zgodovina secesiiske voine« ie v ostalem v Drvi vrsti nameniena arhivom in iavnim knjižnicam v Zedinje-nih državah__ Dobra Mffš išče 100 do 150.000 Din proti dobremu obrestovanju. Odplačilo p oti lOmeseč-nim obrokom. Ponudbe na upravo »Jutra« v Mariboru pod »Sigurnost«. Frigid: Študent Doma sem. V izbi sedim, vonjam rože in študiram. Nekje na vasi pojo cepci mlatičev, oblaki bežijo, drevje šumi v vetru, ura bije. Vse beži nekam, jaz pa sedim tu, sam sem in nič se nikamor ne premakne. Sinoči sem prišel. Šel sem v klanec, nobene zvezde ni biio, smreke so arlite-!e v temi. Jaz imam rad noči in drevesa. Grem sam, huuo mi je, pa se raz-jočem ob raskavem deblu in grem naprej. Šel sem v klanec, dotekli so me ljudje z lučjo in so me vprašali, kod in kam. Še četrt ure. so rekli. po'demo skupaj, potem pa so, hvala Bogu, že doma. Hodili smo, govorili smo o tem in onem, naše sence so rastle in padale dekletce v dolgem krilu in veliki ruti se je plaho držalo luči. Narahlo sem pogovor napeljal na luč in sem dejal: Dajte mi jo do doma. tako stršno je tema' — Kako ti io bomo d^li. so odgovorili, to je mrliška luč. pogrehci smo. — Mo!če cem šel dalje. Vs* okrog ie bila dno značilno noto, »Jugoslovenski Matici« in »Dečjemu domu« pa mal gmoten prispevek 2ene. matere dekleta ter vse ženske organizacije bo pozvala k sodelovanju za propagando akcija »Dečve« za ne zaupate mkomm\ ampak perete sami. Zdravniška posvetovalnica G. J. B. v S.: Povedali smo na tem mestu že ponovno, da se v privatno korespondenco nikakor ne moremo spuščati. — Točnega vam na vaše vprašanje brez osebne preiskave ni moči ničesar odgovoriti. Poskusite pa, preden greste spat, vzeti dobro noževo konico bromovega natrija obenem s predpisanim veramommm praškom. Verainon je kompozicija piramidoua in ve-ronala in učinkuje proti bolečinam razne prove-aience prav dobro; navzlic veronalovi komponenti pa ne vpliva uspavalno. Ce ste spali po njem. ste spali, ker vam ie Bolečine odvzel. — G. dr. J. K. v M. O tem, d:i M se pri nas pripetilo več zastrupljeni z metilitiin alkoholom, nam iil nič znanega. — Kar se iiče njegove strupenosti, še danes nismo na jasnem. Sodeči po za-strupljenjib v množinah (n. pr. med vojno) je smrtna doza 30—60 gr, pri čemer ie pa treba na-glasiti. da le Individuelna toleranca, odnosno in-toleranca jako široka. Razni avtorji, pač na podlagi poskusov na živalih, prihajajo do povsem drugib izsledkov. Tako smatra Dujardin - Beau-tnetz 7.0 gr razredčenega metiinega alkohola na kilogram živali glede strupenosti enak 7.75 gr navadnega etilnega alkohola, dočim pa Pieaud trdi. da je strupenost metiinega alkohola — s/«, če postavimo ono etilnega — t. Višji alkoholi so potem bol) atrovni in sicer — propilni 2-krat, butilni 3-krat. amilni 10-krat. — Furfurol je izredno strupen. - G. M. J. v Sv. J Brez temeljite klinične preiskave želodca (mikroskopične in kemične) ni moči povoljno odgovoriti na vprašanje. Morda ie želodec povešen, ali razširjen, ali se v njeni odigrava abnormalna vretje Pehanje ie tudi lahko nervoznega izvora. Poskusite vzeti po 0.2 gr najčistejšega resorcina obenem z 1—2 čašama vode po 3-krat na dan skozi teden dni — Prav tako brez osebne preiskave ni moči rešiti drugega vprašanja. Zbadljaje v grlači bržčas napačno lokaližirate Kar navajate še sicer. lahko spremlja zastaran katar, a tudi druge, med njimi resne pllučne bolezni. Vsekakor se dajte preiskati po kakem specijalistu. Bolnemu grlu, jasno da škoduje tako prah, kakor naporno govorjenje. — G. M. R. v St. J. ob T. Za vaš revmatizem bi vam nasvetovali večmesečno kuro z radensko slatino (>ž — 1 titer na dan). V ugodnejšem času pojdite za par tednov v kake toplice. Za ostalo bi vam priporočali klimakton-pastile, od katerih jemljite 1-2 po 2—3-krat na dan. — G. R. P. v L Bolezni, zaradi katerih po-prašuietfc, so povsem različne, ne moremo jih pa tukaj tako opisati, da bi jih po popisu mogel ločiti lajik, ne glede nato. da jih je lahko zamenjati z drugimi kožnimi boleznimi. — Trdovratni sta glede lečenja obe; vzrok za 1 erytliematodes le neznan; I. vulgaris je tuberkulozna kožna bolezen — V splošni javni bolnici v Liubljani je dobiti vse v poštev prihajajoče pripomočke, tudi zdravljenje z lučjo — Naročnica J. L. anonimno. Koš! - G. N. K. v Š. Če pišete, .da izločate neko tekočino belo kot mleko«, morate že povedati tjčneiše kje. kdaj itd (Nos? ušess? s sečjo, blatom?) — G. H. P. v H. p. O. Bolnica naj opusti delo, ki ji povzroča razpoke na dlani; posebno pa naj ne hodi z mokrimi rokami na mraz. Dlani nai si otira s sledečim mazilom: iotiona 10 0, ungt. emoil. 5U.U. I—2-krat na dan. Ozdravljenje je pa za bolnike, ki naklanjajo k takim razpok linam, jako problematično. — G. J. T. v 'i. Slabi duh lahko da izhaja iz gnojitev v nosu, v katerem je po vašem popisu sluznica deloma verjetno že zamrla. Poskusite s sledečim zdravilom: Resoreini 2.0, Vaselini 50.0. Na odgo-relo vžigalico navite cmokič vate, nainažite jo z mazilom in )o vtaknite rahlo, v nos, ter skušajte z to preslico namazati vse stene v nosu, v kolikor jih morete doseči, z mazilom pa parkrat na dan. posebno preden gre bolnik spat. Najboljše pa bo, če pregleda bolnika kak rinolog. — G. F. D. v K. Brezdvomiio ie med strokovnjakom in strokovnjakom razlika. Kateregakoli zdravnika imenoma pa priporočati, principijelno ne moremo — G. T. S. v Šk L. Ce vam odgovorimo čisto na splošno, nimate ničesar od tega; če pa terjate odgbvor, ostro mereč na vašo ose- bo, vam moramo povedati, da je nemogoč. Ad. 1. Bolezen je navadno siccr jako trdovratna, se navadno silno zavleče, a ie ozdravljiva. Ozdravljenja ne morete omogočiti vi, niti ne zdravila, ampak samo narava. Pospešite ga pa lahko s primerno vravnanim življenjem. Držite se vedno toplo, živite v prvi vrsti od rastlinske (vegeta-ričr.e) hrane (močnate, sladke jedi, ovočje), vzdr-žite se vseh dražil (sol, poper, juhe, začimbe itd.) Tudi mleka vživajte čim manj, isto velja za meso in jajca. Za žejo pijte pol litra radenske slatine na dan. Vsako drugo pijačo, izvzemši črne kave, opustite. — Ad 2. Dobro in toplo oblečeni in obuti, zlasti ob solnčnih dneh se gTeste lahko sprehajat po 1—2 ure na dan, kedar se sami počutite dovolj krepkega. Za telesno delo niste. Lehko pa kaj malega, če je glava jasna, čitatc a!i se tudi učite. — Ad 3. To je odvisno od poteka bolezni, ki je v vsakem primeru različen. Ce ozdravite, kar bo pa vsekakor trajalo dalj časa, učakate lahko tudi visoko starost. — Ce se ravnate po teh navodilih, v sedanjem stanju lahko pjgrcšate zdravniške pomoči. — G. I. R. v I.i. Terapevtični efekt vseh teh aparatov je minimalen in temelji v prvi vrsti na avtosugestiji. v drugi ne hiperemiji (zakrvljenju po iskrah), če se jim da, da dalj časa vplivajo na omejen del kože. Teoretično bi se dalo govoriti o vplivu valov na zelenelo črevesje, v praksi pa ni videti mnogo učinka. Če se ravnate po predpisih, ki so aparatom dodani, ni misliti na kako resno škodo. Tudi previdnosti pri 150 voltiiem toku navadno ni posebno treba Pri aparatih, napremljenih na 220 voltov, pa v izrednih primerih nesreče niso več ižključljive. l'vu: ilic i Za to s'vo: A fred Krauser. Subotica in sem bil.čisto sam seboj; okno. postelja, miza in ^z. Poenostavil bom svoje življenje, *em sklenil, do drobne malenkosti bom skrčil svoje odnose do sveta Potem so z dvorišča pod oknom prihajali do mene glasovi kokoši otrok, mater, tihe stopinje in molitve beračev in lajež psov. Bo že kako, sem si dejal, ho že kako. In na hodniku pred mojimi vratmi so ob jutrih ženske prelivale mleko, ropotale s posodo in se razgovarjale, ves dan so mimo hodili koraki lahki, težki, bolni, pijani, skozi tanka vrata so se življenja vse hiše raz ga Hal a mojim očem. Bežal sem na cesto, da bi bil daleč in sam. Pa je vse zastonj. Študiram Blizu tisoč strani. Listam, hodim stopinjo za stopinjo. Ena sama pot je v živ! jen ie. v meni je že toliko" vsega — mosoče več nego tisoč strani. bolj sem za nota n nego moja učenost. Mlad *cm še. pa sem že veliko hodil in živel. \ -ebi sem ves razhojen ln truden, star 'n sključen sem pred samim seboi. Opustil sem vsa pričakovanja. Mati pa pripravlja malico ln veruie: Sin b0 fo^-fH cin je že *korai gospod — Pridem čez leto dni. n>č ne bo še nikamor premaknilo pristavila bo kavo zame in se bo bala. Jaz pa poj- dem na tihem iz hiše, brez klobuka, brez slovesa, skrušen pojdem čez polje in tako pojdem do konca čez svet. Morda pa tudi, da ne pojdem. Morda bom truden in bom ostal kar doma. V moji izbi je tako dober mir kakor v krsti. Da?reaux: Kako je obogatel gospodarjev slnga Gosrod Charnac si ie baš zapenja! domačo, z zlatimi nitkami oretkano suknjo, ko je stopil predeni sluga Morin. »Nu. Morin. kaj mi želite povedati?« ie vprašal gospodar. priž;ga.ie cigareto. Morin ie že do1£o služil v hiši gospoda Charnaca. N'egovo lice je bilo tako nagubano, da mu nisi mogel razbrati starosti. Takšen ie sedai stal pred gosnodariem. »Morin. kar začnite!« ga je hrabril crrsnndar. »AH želite, da vam povišam nlaČo? Ali ste kai razbili? Ali se morda ženite?* S't'ga je spustil glavo na prsi. »Hotel sem vprašati gospoda za svet...« »Oho zato ste se postavili v to svečano pozo! Nu. kar na dan z besedo!« Gospod Charnac se ie vrgel v udoben naslanjač, potegnil dva. tri dime dišeče smotke in dejal: »Poslušam vas.« Morinovo lice je dobilo zopet nekam bedast izraz. »Gospod se morda spominia. da sta bila pred kakim letom dni gospoda Marcchal in Rocardent ori nas na obedu.« Charnac se je ozrl v strop: »2e mogoče, že mogoče.« »Gospod je to bržkone pozabil, a meni ie ostal poset v dobrem spominu. Takrat sem serviral poleg ostrig poUllli-ško vino Iz 1. 1S69. V razgovoru z gosti sem ujel besede: »Komur se zdi prav. naj si nabavi delnice Goosv Gandy. ki notiraio sedaj osem sto frankov. V kratkem bodo poskočile na deset ali ce-'i netriaist tisoč frankov. Gospod, od tistega dne sem pazno sledil borznim poročilom v listih. In zgodil se ie napovedani čudež: delnice Goosv Gondy so v teku pol leta poskočile na sedem-naist tisoč frankov!« Charnac ie s koncem nrsta otrese! pepe' s c;sare Deta! ie: »Zdi se mi. da so sedaj že zopet normalne. ali ne?« »Morda ie tako. a govoriti moram še dalje: gospod je tedaj dela!. da bodo Zelo porasle tudi delnice Pukes Rob-ber. Jaz sem to dobro slišal in sem si zapomnil. Gospod ie deial. da stoie delnice Dukes Robber na sedemnajst tisoč in da se bodo dvitnile.« »Nu da in so se dvignile. Danes no-tirairi menda osem in štirideset tisoč«. »Ne gospod, samo štiri in štirideset tisoč. Če dovolite.« »Glej. siri. kako dobro ste Podkovani v borznih novicah! Ali ste kupili keko delnico, da se tako zanimate za te stvari ?& Morin ic pofflolil gospodu Charnacu pepelnik in ie iiadalieval: »Gospod ve. da sem podedoval po očetu majhno imetie. Nekai sem tudi prihrani!. Sai sem že dva in trideset let pri vas v službi! Tako sem imel osemdeset tisoč frankov. In ko sem cul. da bedo delnice Goosv Gandv porasle, sem za vso to vsoto kupil akcije. Plača! sem vsak kos osemsto frankov. Oh. bilo je strašno! Nisem vedel, kie se me glava drži.« , Charnac ie puhni! modrikasti dim proti stropu in ie deial: »Neverjetno! Kolosalnn špekulacija!« »Ko so delnice dosegle ceno sedemnajst tisoč frankov, sem jih prodal in sem za ves Izkupiček kupil delnice Du-kes Robber. Čakal sem. da so dosegle najvišjo ceno in sem iih prodal po pet ir. štirideset tisoč frankov. Gosrod. zdaj irr.am štiri milijone iil ne vem. kaj bi ž njitfli...« Charnac je veselo pogledal slugo in je rekel: »To je pa res imenitno! Pred letom dni ste bili samo dober sluga — danes ste tudi imovit gospod!« »Gospod se mi smeje, a meni ie težko pri srcu. Ze tri noči ne spim. Kp sem imel osemdeset tisoč, sem neprestano koval načrte, kako ijo potem, ko bom ime! še dvajset tisoč več. Mislil sem. kako se vrnem v svoj rojstni kraj in tam mirno preživim zadtvia leta svojega življenja. Med tem so se stvari tako obrnile.. .<= '-Nu. in kai boste počeli sedaj?« »Sedai... ne vem. Videl sem. da ste l-p^ ti in srečni in zadovoljni, p*3 se i.;i ie zahotelo poizkusiti, kako ie človeku, če se počuti srečnega. A gleite .. sre-"e n! -likier! Gosnod Živi tako enostavno! Zjutraj vstane dokaj pozno, a precej pozno vstanem tudi iaz. Dopoldne, ko je gospod v uradu, sem iaz doma. Ob eni ie kosilo. Drago kosilo. Toliko shžinčadi za tistih nekai krožnikov! Popoldne gre gospod z doma. nihče ne Kresalo duha Kaj vem? - Koliko znam? V Ameriki se je začelo pred nekaterimi meseci. Na kaki klopci v parku ali Da doma v sobi si sedita nasproti dva gospoda ali dve dami, ali gospod in dama: eden z listom ali s knjigo v roki. drugi s kosom papirja ali tudi brez niega; prvi je vidno dobre volje, drugi pa napeto razmišlja. O čem razmišlja? O odgovorih na vprašanja, ki mu jih je zadal njegov tovariš. In zdi se. da morajo biti ta vprašanja zelo interesantna, zakaj često se zgcxli. da sedita vorašalec in odgovarjalec po cele ure negibno na svojem mestu. Kakšna no\»a manija ie zopet to? Da, to izpraševanje je v Amreki v resnici postala pravcata manija. ki je celo križankarstvo zasenčila in ga odrinila v kot med oorablieno šaro. Še več. ia manija se je razvila v pravo narodno d r u ž a b n o i g r o, ki je v kratkem času dosegla toliko priljubnost da so se ji vse droge družabne igre 'morale umakniti. Iz Amerike je igra prodrla v Anglijo pctfem je prišla na kontinent. Mi jo danes uvajamo med Slovence. Nova igjra je neverjetno oreprosta: eden vprašuje, drugi odgovarja. Nemogoče, boste dejali, da ie vobče možna tafoo preprosta igra. In še bolj neverjetno se vam bo nemara zdelo, da je igra tako privlačna, da se onstran oceana ž aio zabavajo sto in sto tisoči — prav tako. kakor so se čred leti zabavali z reševanjem križank. Povprečni Američan misli, da je obilna in temeljita podkovanost v vseh panogah znanosti nepotreben balast, hkrati pa ga je sram. da ie njegovo znanje tako pičlo. In čut sramu spričo neznanja ie navadno pri njem močnejši od želje, ds bi si svojo živlisnsko pot težii s čir. manjšimi balasti. Tudi mi Evropci srno v tem pogledu, le priznajmo si. podobni praktičnejšim Američanom. Tudi nas je sram. da tako malo »vemo«. In v tera tista velika privlačna sila nove igre: ona nam alarmira čut sramu nad našim pomanjkljivim znanjem, obenem pa nam kaže pot da to hibo v pravem polenu besede igraje popravimo. VpraSanec. ki ne ve odgovora, se jezi nad sarnim seboj — in igra dalje. Misli si pač: če igram dalje, utegnem morda sebe in dnige prepričati, da moje neznanje vendarle ni tako strašno, kaor se zdi na prvi pogled. »Kaj je aksijom?« — »Aksijom... aksiiom...? Čudno, saj sera vendar že vedel. Počakaj. se bom še spomnil. Aksijom... aksiiom...? — Ne vem več. Nu zini!« — »Stavek, ki ga ni mogoče dokazati in ki tudi ne potrebuje dokaza®.« — »Aha. seveda! Kako da mi ni prišlo na um! Novo vprašanje, brž!« In potem, prijatelj, si mogoče takisto pozabil, kdo ie bil Tomaž c!e Torque-mada, kako je krstno ime našemu dr. Vidmarju, nsrr.ara niti ne boš vedel, kdo je zgradil Eiffoiov stolp. Vse to si seveda nekoč prav dobro vedel. Le takrat. ko si dofei! vprašan ie, se za boga nisi mogel spomnifi, si bi! morda celo tako neroden in pc-časen. ca ti je vpra-ševalec mora! ssm povedati, da je Eif-felov stolp zgradi! — i. kdo drugi nego Eiffel! Tako je torej zadeva z vprašanji. Časih se bo seveda zgodilo, da boš dobil oreh. ki bi ga le redkokateri iz družbe znal streti. V takih primerih se nikar ne srdi na nas, in bog ne daj, da bi skočil vpr?5alcu za vrat. češ: »Kako more človek vse vedeti?!« Nasprotno, bodi zadovoljen, da sem pa tia tudi iz naših vprašanj zveš kako stvar, o kateri se ti poprej morda ni niti sanjalo. Pozneje boš čul, da se odeovori taksiralo s točkami Nikar se ne sramuj, če si jih morda dosegel le Dičlo število. Pomisli, da tudi pri kegljanju ni lahko podreti vseh devet. V Ameriki in na Anglelkem je navada, da liudem z visoko naobrazbo javno postavljalo vprašanja in iih potem publiciraio. In v zadoščenje ti naj bo. če ti povemo, da ie 3HCi!nnaz7r.T sloviti angleški romanopisec H. O. Wells, ki je mimo tega znan kot avtor široko zasnovane svetovne zgodovine, dosegel od 100 možnih točk le 63 — niti ne polni dve tretjini! Pravila Naš list se je odločil da bo od časa do časa prinašal serije vprašani v skupinah po 25, odnosno po 50. K temu sklepu nas je nagnila želia. da nudimo našim čitateljem zouet nekai novega in zanimivega, v prvi vrsti pa nam je pred očmi globlji interes našega či-fcjteljstva. ki mu uDamo zadostiti s to novo vrsto ugankarstva: želia po iz-popolnjenju znanja, ki brez dvoma preveva vsakogar izmed nas ki vas. Uverjeni smo, da nas boste čitatelji v tem početju podpirali — s tem. da boste pazljivo prebirali naša vprašanja, si ž njimi belili glave ter si potem s pridom ogledovali odgovore ln si iih vtisnili v spomin. Videli boste in spoznali, kakor so spoznali v Ameriki m Angliji in drugod, da vam bo ta nova igra ne samo koristna, nego da vam bo tudi pripravila marsikatero kratkočas-no urico. Za ocenjevanje odgovorov naj velja v skladu s pravilniki te vrste pri drugih narodih ta-le norma: Kdor odgovori napačno ali sploh ne ve odgovora, ne dobi nobene točke: prilično točen ali točen, a nepopoln odgovor se oceni z eno točko; odgovor. ki je po zmislu popolnoma pravilen ali skoro popolnoma pravilen, šteje dve točki. Ker bodo naše serije po pretežni večini štele po 25 vprašanj, bo najvišje število točk 50. ki ga bo pa zelo redko kdo dosegel. V splošnem bo 25 do trideset točk že prav lep rezultat, pri težjih skupinah pa tudi ne bo sramotno. če bo najboljši dosegel le 20 točk. Za pravilnost odgovora se zahteva le, da je odgovor točen po zmislu. in bi bilo docela zgrešeno klasificirati odgovore po tem, ali se doslovno skladajo z našimi odgovori ali ne. Takisto ni potrebno znati ono. kar bo v naši odgovorih v oklepajih. Le-to je namenjeno onim, ki se zanimajo za omcipijelno plat problemov, ki bi jim radi prišli do 4na. Vpraševalce še posebno opozarjamo, da mora pri klasificiranju veljati širo-kogrudna liberalnost^ Kadar se igre udeležujete le dve osebi. se izprašuje in odgovarja ustmeno. -Vprašanec mora imeti dovoli časa za premislek, recimo po eno minuto za vsako vprašanje, pri težjih tudi več. Če pa igra troje ali več oseb. izprašuje ena od njih ustmeno. a ostale odgvar-jajo pismeno. Odgovori se navadno ne priobčujejo po vsakem vprašanju, nego šele potem, ko ie vpraševalec zbral pismene odgovore, in ie le stvar okusa. ako se to zgodi recimo do vsakih petih, desetih itd. vprašanjih ali pa šele na koncu cele seriie. Zdaj pa na delo! sleherni ožuljeno dlan, se ne pazi toiloo na lepo gesto ali rahločutnost, temveč želi vsak, da ie zaigram »kovač« plačilo za krepak udarec. Včasi so si z igro preganjali dolg čas, danes se pa ž njo tudi «po strani« lahko kaj zasiuži. aaio Vprašanja Serlia št 1. 1. Koliko tehta 1 liter vode pri 4» C? 2. Katero orožje se vrne k strelcu? 3. Kako se je imenoval Robinsonov otok? 4 Kdo je izumil kinematograf? 5. Po kom ima najslovitejža piramida svoje ime? 6. Kaj je megaton? 7. Kaj j« Ludolfovo število in kolikšno je? 8. Kateri filmski igralec nastopa vedno z očali? 9. Kdo je prvi v aeroplanu preletel Rokav-ski preliv? 10. Katera svetopisemska oseba je bila enkrat rojena in je dvakrat umrla? 11. Kaj pomeni rdeči trikotnik zadaj na avtomobilu? 12. Kaj je koks? 13. Kje so bili kronani francoski kralji? 14 Po kom ima Amerika svoje ime? 15. Koliko let d oži ve konji? 16. Kdaj je krog premica? 17. Kaj je seizraegraf? 18. Kje j® ležala Babilonija? 19. Kdo je režiral Chaplinov film >Lov za zlatom«? 2(>. Kateri politik je nazvan »Tiger«? 21. Kje je bil rojen Homer? 22. Kako je bilo ime Sofcratovi ženi? 23. Kai pomeni G.+M.-fB? 24 Kdo so bili janiearji? 25. Kaj največ igrajo v Mcnte Orlu? Odgovori v prihodnji številki Plemeniti rihtar pred sto leti Kadar smo se pritlikavci, kot sit jo bili včasi, že prav vseh iger naveHčaM, sroo privlekli od nekje rihtarja, ki j« bil više/k zabave. Igra. pri kateri smo se običajno oddolževaij za maie namižSene krivice tovarišev, katere smo poplačevali s kropikimi udarci, nam je bila preizkušnja mišic vadolž izpod naših hrbtov m samozatajevanja, tapoai in kričanj ero zaključili in se razpršili. Ne vem ali je igra pri mladmi še tako čislana kot nekdaj, pohabljena pa vsekakor še ni. Po gostitaah zapadne Ljubljane se malo izpremeojena igra z navdušenjem ko* ruleta v Monte Carlu. Igra se tako. da dota ve, kam. Časih pride kdo na obisk. Takrat ie navadno pojedina, ki zooet stane denar. In tako dalje. Gospod stanuje v treh sobah, kupuje stare slike, razbite vrče. praSne orc-proge. V čem :'e prav za prav ta sreča? S tem vprašanjem sj belim glavo.« »Morin.« je dejal gospod Charnac, »pamel-en človek ste. Sreča ni v bogastvu!« »Ali je res tako, gospod?« »Tako je, Morki. In zak) ostanite še dalje pri meni v službi. Vse bo, kakor je bilo doslel« Morinov obraz se je razveselil. »Da. ostanite. Vaš denar naložimo v banki, da vam ne bo delal skrbi. Samo pazite, da brž pozabite nani — po»em bo zmpet vse dobro.« Lehak in srečen je stopil Morin dva koraka proti vratom. Na pragu se je obrnil in je vpraša!: »Katero obleko zapoveduje gospod za današnji sprehod?« Sodobni proletarski rihtar Igjtpr pr--; kajd marsikdo čudi pri vsej dobri volji tri več mogel prikriti solz 5cot naravni učinek še posebne posrečenega udarca. Sicer je pogosto ucrautje »rihtarja« blagodejno vplivalo z ozirom na posledjce slabih semssstratoh te letnih spričeval. In tudi spfošno je ta špartaaisJa trening postavljal J P R O TI NAHODU 512:50 odo kožo na preizkušnjo, pci kateri V %lby\Ah CCUŽCirit ie itaJ< vsak prišel na svoj račun: če je jtona ikaikjiza io dinarjev topeni ugani! bciinaša, so se vioje zamenjale in s« je to menjavanje vršilo vse dotlej, da nismo igre med vsesiransikim pre- tepeni za vsa&o baiico dom en j aio vsoto demrja, 5e ugane, kdo ga je n daril. K igri se kaj radi oglašajo deia.Twižr>aži, oij«fflčk; ia predmes*®; ajHtfi, kajti z malini špekula-tivcini talentom se v kratkem času priigra za bokal cvička ki tudi z le sedmimi procenti a&ohoia iKAlad pekoče ude. Ta igra je že precej stara. Preteklo stoletje se je igrala v odličnih družbsh. Vendar se pa takrat igračam roke in hlače niso tako ogrevale kot danes. Delikatn; udarci so bili nežni ia obširni, danes pa, ko ima Izvleček iz večernih programov BERLIN (434 m 4 kw), FRANKFURT (228 m 4 kw), LANGENBERG (469 m 20 kw), STUTTGART (379 m 4 kw), PRA« GA (349 m 5 kw), LONDON (Daven. try 1604 m 25 kw), ZAGREB (310 m 0.7 kw), BRNO (441 m 3 kw), RIM (450 m 12 kw), DUNAJ (517 m 7 kw), DAVEN« TRY (492 m 12 kw), VARŠAVA (1111 m 10 kw), STOCKHOLM (Motala 1320 m 30 kw). Nedelja, 4. decembra, BERLIN 20: Eksotična godba činih in ru» menit plemen. 20.30: Orkestralen koncert. FRANKFU RT 20.30: Dunajski večer. (So listi in orkester.) LANGENBERG 20.10: Valčkov večer. (Orkester.! STUTTGART 19.45: Koncert (Sodelujejo moški zbor ki filharmouičen orkester.) PRAGA 20: Zabaven večer. Prenos bm» skega programa. LONDON 21: Prenos večemic iz mestne cerkve, 22.05: Orkestralen koncert. — 1. Sme« tana: »Prodana nevesta«. — 2. CorelH: Sonata — 3. Dve operni ariji za tenor. — 4. Borodin: V azijski stepah. — 5. Bruch: Koncert za čolo. — 6. d« Fal» la: Suita. — 7. Kodaldy: Psalmus Un« garicus, za tenor, zbor in orkester. ZAGREB 19.45: Prenos ia Nar. kazališta. BRNO 18: Beethoven: Geistertrio. Sledi prenos tz Prage, nato pa koncert lahke glasbe. RIM 20.45: Odlomki iz Vaieotove opere »Gren&dirji«. DUNAJ 19: Koncert komorno glasbe. — 1. Schmidt: Godalni kvartet v Achiru. — 2. Beethoven: Godalni kvartet v G« duru. DAVENTRY 22: Koncert španske glasbe. STOCKHOLM 19.15: Koncert. — 1. Bach: Simfonija iz božičnega oratorija. — 2. Handl: Odlomki iz oratorija »Mesija«. — 3. Pesmi za bariton. — 4. Pesmi za sopran. — 5. Humperdinck: Odlomki iz »Janka in Metke«. Prenos koncerta iz Sundsvalla. VARŠAVA 19.20: Prenos programa iz Ka* tovic. Ponedeljek, 5. decembra. BERLIN 20.30: Violinski koncert. — 1. Bach: Sonata v ,E*molu. — 2. Handl: Larghetto. — 3. Mozart»Kreisler: Ron« do v G»duru. — 4. Svendseo: roman« oa Aulai: Humoreska, Pagaoini: Sme« tana. FRANKFU RT 20.15: Schubertov pevski večav. Recitacije. LANGENBERG 20.15: Miklavžev večer. — 1. Sveti Miklavž v stiski. — 2. P-av« Ijice. STUTTGART 20.50: Orkestralen koncert. — 1. Mozart: »Rop iz Serajla«. — 2. \Veismann: Postni. — 3. Philipp: Toc« cata v Dsduru. — 4 PhtHpp: Pesmi za sopran. — 5. Kusterer: Suita, Pesmi za sopran. PRAGA 20: Prenos koncerta iz Prage. LONDON 20.15: Mendelssohnove »Pesmi brez besed«. 21.25: Koncert kompozicij Alfreda Revtvoida. 22.35: Koncert amaciške glasbe. ZAGREB 20.30: Koncertni večer. BRNO 20: Zborov koncert. — 1. J. Kricka: Skušnjava v puščavi. — 2. Jaoaček: Glagokka maša. RIM 20.40: Vokalen in instrumentalen kon« cert. DUNAJ 19.35: »Griilparzer in njegova Ka« ti«; šest faz pesniške ljubezni. 20 05: Hunajska ljudska glasba. DAVENTRY 21: Klavirski koncert. Kon« cert komorne glasbe. VARŠAVA 20.15: Koncert kompozicij Stanislava Nieviadomske^a. STOCKHOLM 20.15: Koncert solistov. Torek, 6. decembra. BERLIN 20.10: M Gurlitt: »Svetnica«; glasbena legenda v 3 dejanjih. FRANKFU RT 2): Prenos koncerta iz Stuttgarta. LANGENBERG 18: Orkestralen koncert. (Odlomki ie opere in operet) Sleda me« Sani večer. RIM 21: Prenos iz gledališča. STUTTGART 20: Mojstrski koncert. — 1. Moza.rt: Simfontja v D»duru. — 2. Handl: Odlomki iz komornih skladb. — 3. Schubert: Vsemogočnost. — 4. Smetana: Vltava. — 5. Brahms: Tri pesmi. — 6. Verdi: Iz opere »Don Carlos«. PRAGA 19.15: Koncert lahke glasbe. Sledi Miklavžev večer. LONDON 20.15: Mendclsohnove »Pesmi brez bes^d«. 20.45: Koncert ruskih skladateljev. 22.40: Dueti za 2 klavirja in koncert francoskih pesmi. BRNO 19.30: Ruske romance in narodne pesmi. 20: Konccrt komorne glasbe. DUNAJ 19.30: Koncert društva prijateljev glasbe. — 1. Bach: Preludij m trojna faga v Es;duru. — 2. Bruckner: VIII. simfonija. DA\'ENTRY 21: Koncert orkestra in soli« stov. Prenos iz varieteja. ZAGREB 20: Prenos orkestralnega kon« certa Hrvatskega glasbenega zavoda. v zavitkih so edine za katerih čistost se jamči Sreda, 7. decembra. BERLIN 21: Klavirske skladbe. — 1. 3ee* thoven: Variacije na ruski ples. — 2. Beethoven»Liszt: Dve pesmi. — 3. Tau« sig: Ciganski nape vi. Recitacije. FRANKFl RT 20.15: R. KnarrAVien: »Kajn«; mistična pesnitev z godbo, v 5 dej. LANGENBERG 20.15: Simfoničen kon« cert. STUTTGART 20: Valčkov koncert filhar« moničnega orkestra. 21: SchiDer: Zarota Fiesca iz Genove; tragedija. PRAGA 30.10: Mešan večer. (Orkester in solisti.) LONDON 20.15: Mendelssohnove »Pesmi brez besed«. 22.20: Poljuden orkestralen koncert. — 1. Fletcher: koračnica. — 2. Griraud: »Piccolina«. — 3. Keler»BeIa: Metulj« čnica. — 4. Fiml: Ples mladenk; Egip« tovski ples. ZAGREB 20.30: Koncer lahke večerne glasbe. BRNO 19.30: R. Strauss: »Elektra«. (Pre« nos iz Nar. gledališča v Brnu.) DUNAJ 20.30: S^rindbergov večer. Koncert večerne gotfbe. DAVENTRY 20.45: Stauford: »Popotni to« variš«; opera v 4 dejanjih. VARŠAVA 18.15: Koncert. — 1. Gross* nvar.n: »Duh vojvode«; uvertura« — 2. Dve pesmi. — 3. Maszynski: Uspavan« ka. — 4. Rvbicki: Orientale — 5. Pade« revski: Popotna pesem. — 6 Moskov« skij: Krakovjak. — 7. Pesmi. Večerni koncert STOCKHOLM 19.50: Simfon;čen koncert Brahmsovih skladb. »1'ianinkat zdravilni čaj tdravi slabo prebavo. ?a-urtje telesa, napihovanje, slabo delovanje čreves. izpuščaje, obolenja mo-kračne kisline, jeler. žolča in žolčni kamen Pristen samo v plombiranih paketih po Di'd 20,— z napisom: Lekarna Baho-cec. Ljubljana 174-a Stevan Galogaža, „€-idne sikefce" Mladi pisatelj Stevan Gologaža je izdal zbirko i ovelic »Cutlno siluete<. Obsega na £2 s'ra;ieb S mikavno pisanih in oč\'i !>io doživljenih povestic iz vojnih in povojnih razmer. Posebno zanimive so prve tri, izmed katerih opisuje »Plava gogpodjat epizodo iz umika čez Albanijo. Knjižico priporočamo vsem ki jih zanima povojna srbo-hrvatska proza. Izšla je v založbi >Sidat, Zagreb, Gunduliceva ul. br. 24 Poslano V zadnjem času se širijo po Trbovljah in okolici aeosnovane vesti, da bom zašel zaradi izstopa gosp. Josipa Ciuhe iz druSbe.v plačilne težkoče; zato prosim iskreno vse one, ki bi slišali take vesti, naj mi blagovolijo naznaniti razžirjevalce teh vesti, ker bom proti tem postopal sodnim potom. Da pa bo vsa javnost pomirjena, izjavljam, da imam izplačati gosp. Ciuhi samo še malenkostno vsoto, ki ne bo nikakor omajala solidnosti podjetj«, niti ne, preprečila poravnave katerihkoli drugih mojih obveznosti. Rudolf Rufak, 1879 mestni »tarb«nik. so najboljše, najtrajnejše in zato najcenejše. LE Z Dr.OETKER- JEVIM ^ACKINOM Najbolj prri«kušesto od poitn h . ristojbin Op Oetker, ri z o. z.. Sladkor. Razstava slovenskega slikarstva v Jakopičevem paviljonu »Raduje se življenje nam, saj Radion pere sami Rajjtifiuia Miča uživa svoje življenje. Ne muči se X žehtanjeui aH krtačenj em, sa njo dela Radiom. Radion sam? Ja! Perite tako: »Raztopite Radion v mrzli vodi, denite poprej namočeno perilo v to raztopino, kuhajte 20 minut, nato pa izplahnitel« Perilo je čisto in snežno belo! Drgniti in krtačiti je nepotrebno, ker perilu in rokam samo škodi in — se postane mogoče lepši od tega? vO^ Bila je hvalevredna misel, da je Narodna galerija razstavila v Jakopičevem paviljonu evetober slovenskega slikarstva, ki je z lepita moralnim uspehom reprezentiral slovensko Hmetnos! v Pragi Prodvtero so tu slovenski slikarji novejšega časa res izbrani tako po stopnji svojega umetniškega razvoja kakor po kvaliteti svojih del. Na tej razstavi so slike, H bi jih moral poznati vsak izobražen Slovenec tn videti vsak naš človek. Umetnost je vendar najčistejši izraz narodovega življenja; kako naj si zamislimo naš narod brez njegove literature, muzike in oblikujoče umetnosti? Tu so slikarska dela, ki markirajo celo dobro naSega umetniškega razvoja, imena, ki nas dostojno predstavljajo pred vnanjim svetom. Mislimo, da ni? ne pretiravamo, če zapišemo: To razstavo bi ■i moral ogledati vsak čuteč in kulturno zaveden Slovenec, ki biva v Ljubljani ali pride v Ljubljano. V Pragi je bila reprezentativna, doma je instruktivna. Ne kaže nam samo zgodovinskega razvoja od konca našega ro-mantizma do najmodernejših smeri, ne pričuje samo o mogočnem razmahu našega impresionizma, čigar sadovi so nekako jedro te kolekcije, temveč je tndi vzgoja dobrega okusa. Ko se bodo odprla vrata stalne Narodne galerije, bodo te in še druge slike ponos naš«ga slovenskega kulturnega središča, naše Ljubljane iti Se poeni rodovi bodo prihajali k njim. kakor danes romamo v velike centre prejšnjih dob, da obiS5«co ondotne galerije. Na tej razstavi so zastopani ti-le umetniki: Rihard Jakopič, Matej Sternen, Matija Jama, Ivan Grohar, Ferdo Vesel, Fran Tratnik, Anton Ažbe, Ivana Kobilica, Ivan Vav-potič, Jane« feubic, Roza Klein-Sternenova, Veno Pilon, Gojmir A. Kos, Fran Kralj in Tone Kraij. Kakor je videti, ta evetober slovenskega slikarstva ni popoin, vendar pa popolnost, zlasti v kolikor gre za nova, še uredi začetnega razvoja «e nahajajoča imena, ni nujna zahteva in nepoj>clnost nikakor ne zmanjša mikavnosti in nočnega vtisa te razstave. Bilo bi, kajpa, odveč, če bi tem dovolj znanim in priznanim imenom dodaii še kaj drugega kot ponovne priporočilo, da si vsakdo temeljito ogleda to razstavo naših največjih mojstrov barve in linije. RazstaVa bo odprta do 8. decembra t. L š.*i li. Nekoliko vp{ predznanja zahteva -i-usi del, ki obravnava nekatere moderne medieta-sk* prtbume a tudi tudi dovolj prakličuih nasvetov glede postopanja z bolm.ti gledo hi-ahe itd Skra ka: obe knjigi sta prepotrebno Stivo, namenjeno Širšemu krogu javnih drlavtev, o')aStva in vseh onih, ki se žele podrobneje »•■»naniti • sodobnimi zdravstvenimi vprašal ji Prva stane 80 Dia, dru^a pa 30 Din Naroča se tudi pri piscu: Split, Trumbičeva obala & Praška seeesia moskovskih Hndelestvenl- kov gostuje, kakor smo že zabeležili, sedaj na Dunaju. Skupino vodi v administrativnem pogleda igralec Vasiljev. Praški umetniki, b katerim spadata še vedno Pavlov in Križanovska, so v stalnih stikih s svojim vodjo Stanislavnskiffl. V bodoče se namerava skupina nastaniti v Parizu, kjer je dosegla letos poleti vfelike uspehe. Z Dunaja odidejo Hudožestveniki v Rim in Floreneo, meseca julija 1928. pa obiščejo K din, kjer s£ bo pro-duciral Reinhardt s svojimi igralci, Meyer-hold pa z tnladorusko aktivistično odersko umetnostjo. Hudožestveniki bodo na tej reviji zastopali klasično odersko rusko umetnost. S tem pa Se ni rečene, da se secesija Hudožestvenikov omejuje samo na staro pojmovanje režijskih in igralskih nalog. Na Dunaju igrajo Hudožestveniki Gogoljevo »2e-nitev« v ekspresijonistični tn fantastični inscenaciji ter pričajo, da so dovzetni tudi za oderske novotarije. Vendar ostane bistvena poteza njih igre skupnost ln notranjost. Za bližnjo prihodnost imajo Hudožestveniki v načrtu. Tolstega dramo »2ivi mrtvec« in Gorkega »Na dnu«. Ravne ze zel« zentezene Spolne volnene stran je Persu prste pralne sredstvo. Perstl JIH ehreni neue ta pn&este. j BUČNO OLJE se dobi zopet pri FRANC PAVLIN. GRADIŠČE. Proti prenosu nalezljivih bolezni ust in grla uporabljajte okusne Ciri-Metodova družba za ohranitev univerze Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, največja narodno - obrambna institucija v Sloveniji, ustanovljena 1 1886, ko Je bil naš narod najbolj zapostavljen in mu ie pretiJ pogin vsled potujievanja po Nemcih, Italijanih m Madžarih, — družba, ki je bila in je čuvarlca naše ttarodnosti ih njenih mei, ki ]e rešila na 100 tisoče otrok tulega iarma, ki vrši z neumornim delom prosveto med Slovenci, ki neš«!e Ib podpira naše šolstvo, ki vzdržuje v najširših slojih naroda nacijo-iialno zavest in ponos, ki ni nikdar grešila pri svojem kuitnruem delovanju cilja in pota, ki vodi h kulturni svetinji vsakega naroda — vseučilišču, krče: >Roko stran od našega kultunneita ostijiščaU Narodno cfcrambno društvo stno. Vseučilišče je uaia najpomembnejša narodna prideta tev, hočemo !o z vsemi močmi čuvati in bri!i'ti. Z ižgubo vseučilišča bi bil naš narod želo ponižat! Nič okrnjenega, polno univerzo zahtevani'*! Drtižbln protest je glas vseh naj;>!enien!ffc|5ih. nesebičnih mož tn žfcflš v Sloveniji. te tek oan&va vseh onih veimož našega naroJa, ki eo osnovali dr.sJbo za nio delali in umrli v veri, di za-si;vj fiek: I trdi našemu narodu na kulturno j-rosvcuiem polhi zvezda vrdnica A ! m a mater. Pomen besed; Vodoiavuo: 1. to i«, 3. brate (okrajšano), 4. neozdravljiva bolezen. Si turški plemenita!, 6. gozdna ptica, II. rimski cesar, 12. verska sekta, 13. član družine, 16. imendan, 17. predlog. 18. morie (fr. fonetično), 19. mesto v Turčiji, 22. poljska rastlina, 24. osebni zaimek, 26. štev-aik (nedoločni). 28. asirski kralj, 35. reka v Južni Ameriki, 36. grški postavodajalec, 38. mesto v Rušili. 39. žensko krstno Ime, 40. rimsko mesto, 41. mesec, 43. žensko krstnb Ime, 44. velika sita 45. junak iz kniige «Sin opice., 48. kristalizirana voda. 49. medmet, 50. srbsko moško krstno ime, Si. rimski oblastnik, 53. veznik. 35. polni naslov, 56. spojina ocetne kisline, 59, papeževa krona, 60. pokrajina v Palestini. 64. grška črka. 65. Dedalov sin, 69. stavbni materijal 70. slov. časopis, 72. ptica (gozdna), 73. filmski komik, 74. premoženje, 77. kratica, ki pripada zgodovini, 78. moško krstno ime, 80. mohame-danskl bog, 81. vas pri Ljublianl, 82. ploskovna mera, 83. osebni zaimek, 84. vulkan v Italiji, Prešernov veznik, 87. glagolska oblika (pomožni glagol), 90. kakor 81. 92. najnovejši pogonski stroj, 94. drevo, 95. pomožni glagol 96. glel 82, 97. cerkveni davek, 9$. znak za srebro, 99. slično kot 77., 101. oddelek vojaštva, 102. apostol (kratica), 104. del okostja, 106. medmet, 10S. ccv (po IJubtlansko), 109. električna potrebščina, 111. prostor, 112. domača žival, 113. del telesa. 114. žensko krstno ime. 115. glagolska oblika (Imeti). 116. reka v Bosni. Navpično: 1 nesrečen, 2. mesto v Rosljt, 3. vrsta umora, 6. pohfttro, 7. pralni prašek, 8. ploskovna mera, 9. itne filmskega zvezdnika, 10. drsava v Zadnji Indiji. 13. turški plemenitaš, 14. Jertsko krstno ime. 20. država v U. S. K., 21. prebivnlec Abesinile, 23. veznik. 25. potiski delavec. 27. š^rmsko otočje, 29. polotok v Azili, 30. reka v Bosni. 31. veznik, 32. znana gorenjska vas, 33. drevored, 34. francoska reka (fonetično). 37. posebna lastnost vsakega človeka, 40. kemična spojina, 42. vrtaa hišica. 44. železov o kis. 46. mest« v Rusiji, 47. perzijski vladar, 49. najmanjši delec materije, 52. nota, 53. vas pri LJubljani, 54. predlog, 55. veznik, 57. Cankarjevo delo, 58. selo v Boki Kotorski, 59. krajevno določilo, 61. ilovica, 62. veznik, 63. nota, 66. živa stvar, 67. veznik, 68. mongolski glavar, 71. tvornica opeke, 75. mešanica belega io črnega, 76. slov. časopis v Italiji, 79. jarem, 85. atlet, 88. kulturna rastlina. 89. jezero t U. 5. A, 91. prebivalec Gorice, 93. oblika vladavine » stari Qr-čiji, 100. žensko krstno ime. 103. cerkven obred, 105. pokrajina Nizozemske, 107. vrsta žarnic, 100. tema (srbohrv.), 111. polotok v Rusiji. Rešitev križanke «Odpadli list« Navpično: 1. Ozimina, 2. Jesen, 4. Angora, S. Kad, 6. Al, 8. Boa, 9. SOS, 10. Da, 13. Prepad. 14. Risar, 16. Saharin, 18. Osa, 20. Rio Negro. 22. Buna, 23. Era. 24. Krilatica. 26. Krov. 30. Oziroma. 32. Ave. 33. Vera, 34. Po. 36. Ak. 39. Konj. 40. Smo, 41. Epi. <5. Sta, 47. Uk. 43. Vrt. 51. Lopud. 53. In, 54. At. (atmosfera), 35. Las, 56. Kri, S7. L. r. (lastno ročno), 58. la. 59. Pribina, 62. Barve, 66. Seme. 68. Leon, 70. Cmir. 71. Pereša, 73. Krap, 74. Pa. 75. N. N. 76. Rek, 77. Ide, SO. Ode, 81. Bon. 82. Ra. 84. Kor, 86. Oz. (oziroma), 89. Ro, 90. Ibar. 91. Kolo, 92. Ak. 93. Mir, 95. Ar. 96. Vis, 97. Ana, 98. Rak, 100. So, 101. T. r. (tako rekoč). Vodoravno: 2. Jez. 3. i a, 6. As, 7. M. n. (mesto nJega). 9. Sadje, U. Ig, 12. Oproda, 15. Nos. 17. Parls. 19. Ara, 21. Et, 22. Bes, 25. Ah. 26. Ki. 27. Pa. 28. Ura, 29. Ro, 31. Rokav. 34. Parani. 35. Mizar, 37. On, 38. Vek, 40. Sod, 42. Liki. 43. Ve. 44. Eros. 46. Um, 47. Ud, 43. V. p. ( v pokoju), 49. Ar, 80. 01. (glej). 52. Antialkoholik. 59. Pri, 60. Top. 61. Rob. 63. Jantar, 64. Ra. 65. Krt. 6«. Slm. 67. Opal. 69. Sidro. 71. Peca. 72. Urek. 74. P. n.. 76. Rim, 78. Ema, 79. Dvorjani. 80. Obredi, 83. Ikre. 85. Ena, 86. Odoaker, 87. Noe, 88. Prikazen. 93. Mars. 94. Obok, 95. Avarl, 99. Al. 100. Starlaar, 102. Rotor. 103. Sak. #vmiurn Ljubljanska drama. Nedelja, 4.; ub 15.: a Ukročena trmoglav* kai«. Ljudskž predstava po zniž. Cenah. TzV. Ob 20.: oMedeja®. Ljudska pred« stava pri znižanih cenah. Izv. Pondeljek, 5.: Zaprto. Torek, 6.: zaprto. Sreda. 7.: Dva bregova. Četrtek, 8.: ob 15. uri pop. Vrt Rdcn. Ljudska predstava. Petek, 9.: zaprto. Sobota, 10.: Polnoč. Ljubljanska opera Nedelja, 4.: ob 15.: «Tosca». Ljudska pred stav« po zniž. cenah. Izv. Ob pol 20.: »Bajsdera*. Ljudska predstava po zniž. cenah. Izv Pondeljek, 5.: Zaprto. Torek, 6.: 2enidba Miloševa, premijera. ?reda, 7.: Baladera, opereta. Četrtek, 8.: Faust. Gostovanje komornega pevca basista g Nikola Zeca. Petek, 9.: Cavalleria rusticana — Glumačl. Gostovanje ge Hermsdorf-Bilfnove. Sobota, 10.: Poljska kri. Ljudska predstava. Mariborsko tfledališče Nedelja, 4.: Oh 15. aRokovnjači®. Kuponi — Ob 20. «Eva». Kuponi. Znižane cene. Pondeljek, 5.: Ob 17. <*Divji mož ali Ugrab» Ijena kraljičina® in Miklavžev večer. Šentjakobski gledališki oder Sreda, 7.: «Igra v gradu*. Abonma. Četrtek, 8.: «Igra v gradu\>. Izv. Nedelja v ljubljanskem gledališču. Daneš v nedeljo 4. dec. so v ljubljanskem Narodnem gledališču sledeče predstave: a) drama. Ob 15. Shakespearova komedija »Ukročena trmoglavka«. ob 20. klasičua tragedija »Medcja«; b) v operi ob 15. Puccinlleva .Tosca« ob pol 2C. Kalma-nova opereta tBajadera«. Vse štiri predstave So ljudske pri znižanih cenah brez oblastnega davka. Obe popoldanski predstavi končata pred 18. Enkratno gostovanje basista Nikola Zeca v ljubljanski operi. Kakor smo že poročali, gostuje na praznik dne 8. t. m. zvečer ob pol 20. uri slavni basist dunajske opere komorni pevec g. Nikol- Zec. Odlični umetnik je gostoval zadnji-Krat v naši operi pred šestimi leti z naravnost kaljsaln.rn uspehom. Vse takratne predstave so hile popolnoma razprodane in publika je želela, Ja bi se gostovanja še ponovila. Komorni pevec g. Zec je basist velikega umetniškega slovesa, dovršen v svojem petju in ravno tako tudi v igri. V Ljubljani gostuje v eni najznamenitejših basovskih partij, poje veliko vlogo Meiista v Oounodovi operi *Faust«. Predprodaja vstopnic od pondeijka dalie pri dnevni blagajni v operi. Ljubljančanka ga. Fanetta Hermsdori, ki živi sed3j že dclj časa v Nemčiji in gostuje tam na raznih nei.škiii opernih odrih. Je našemu koncertnemu občinstvu dubro znana še izza onega časa, ko je sodelovala ko: goJenka solopevskega pouka v Glasbeni Matici na raznih Matičnih koncertih in dragih koncfcrtnlh prireditvah. Kot domačinki Je uprava rade volje ustregla ter Ji dala priliko, da se pokaže svojim sorojakom tudi v operni stroki in Jc vsled tega izposlovala nlen rastop v Mascagniicvl operi .Cavalleria rusticana«, kjer poje vlogo Santuze. Gostovanje ge Hermsdori-Bilinove se vrši v petek dne »• t. as. Obenem z Rustlcano še pojejo tudi tfa-d;cijonah; tpretnlievalcl te opfcre to so Leon-cavaliovi »Giumači«. Predstava se vrši izven c!cdMišk:sa abonmaja. Premijera »Ženltbe Miloševe« bo v torek, dne 6. t m. v ljubljanski operi. Delo srbskega IraTrrpflntstt:, sedanjega upravnika osiješkega gledališča g. Petra Konjeviča se Je Že izvajalo v zngrebfki operi z velikim aspehom. Posebno opf-zarjarro na lepe in mogočne zbore, ki so v tei operi. Posamezne vloge imajo' v rokah naši najboljši člani. Nastopajo: ga. Tfiierry KavČnikova, ga. Potrčeva, ža. Medvedova In gna. Spanova, dalje gg.. Betetto, Gošpcdtnov. Rumpet, Jančar ln Sabelj. Premijera se vrši za pretnie"fšfci abonma. Scdetja v mtrriborskem gledeflšeu. V nedeljo 4. decembra boste zopet dve prcd» stavi: popoldne ob 15. igra aRokcrvnjači*. /večer priljubljena opereta «Eva» po zni» žr.n:h cenih. Kuponi. Mik'zvžev ivčer r mirlborskem »ledaHs šču. V pondeljek ob 17. se vprizori prvič v tej sezoni Gasrrarijeva otn>ška igra »Divji mož ali Ugrabljena kraljičina®. Nato pa pride naravnost iz oblakov sv Miklavž, na obdari deco. Pakete z natančnimi naslovi se prosi ptrd-ifi v gledališki pisarni do po» Eodeiiia opoldne. i pregled Novemberska številka »Ljubljanskega Zvona" Novemberski zvezek »Ljubljanskega Zvona«, ki se je te dni razposlal naročnikom, ima kot umetniško prilogo portret znanega igralca, člana ljubljanske drame I. Levarja. Pesništvo zastopajo rajni Srečko Kosovel (»Pesmi iz zapuščine«, Pavel Golja (»Večernice«), R. Maister (»Kraški piloti«) in Anton Orvirk (»Ptice v mesečini«), Miran Jarc je zastopan s »Prizorom iz pesnitve Vergerij«. Nadaljujeta se povesti Vladimira Levstika »Hi-larij Pernat« in Jože Lovrenčič »Publius m Hispala«. O nedavno umrlem srbskem pripovedniku Borisavu Stankoviču piše B. Borko, Fr čibej pa nadaljuje svojo študijo o umetniškem ustvarjanju Ivana Caukarja. Med književnimi poročili s« izSle ocene: Frana Albrechta o pesmih Srečka Kosovela. A. Debeljaka o Resnvem prevodu »Rožic ev, Frančiška«, Andreja Budala o Stanojevičevi enciklopediji, M. Jarea o srbskem prevodu Capkove »Makropulosove tajn»«, A. D. pa o knjigi Miroslava Hirlza »Novele iz životinj-skoga svijeta«. V kroniki |e objavljeno poročilo Slavka Osterca o ljubljanski operi. »Ljubljanski Zvon«, ki bi ga moral naročiti sleherni slovenski izobraženec, izdaja »Tiskovna zadruga v Ljubljani. Naroča se pri upravi, Prešernova ul. 54. Šesti zvezek Cankarjevih zbranih spisov »Ob zori«, »življenje in smrt Petra Nov-ljana«. »Hiša Marije Pomočnice«. Uvod in opombe napisal Izidor Cankar. V Ljubliani 1927. Nova založba se je tudi letos držala svojega velikonočnega in božičnega roka ter izdala pred prazniki nadaljnji zvezek Cankarjevih Zbranih spisov, tako da to veliko, zelo lepo opremljeno in slovnično tiskano delo redno napreduje. Sesti zvezek obsega zbirko jOb zori«, ki je izšla pri Bam-bergu 1. 1903. in v kateri je bil Ivan Cankar združil svoje črtice in novele Iz let 1898— 1902; pesnik sam je označil to delo kot delo »čisto pripovednega značaja«. Nato je ponatisnjen.! povest »Življenje in smrt Petra Novljana«, prva zgodba iz cukrar-ue — mrtvašnice, opis nesrečnega, do-raščajočega dečka, ki zablodi v življenje s svojimi sanjami in se upokoji Sele ob smrti, ko usleda beli. nežni obraz matere, ki ga je edina ljubila. Tu se začenja Cankarjeva pesem »sladkega in otožnega hrepenenja«, ki se še krepkeje, pretresljiveje glasi v zadnji povesti tega zvezka, v »Hiši Marije Pomočnice«, kjer štirinajst neozdravljivih bolnih deklet s trdno vero pričakuje v smrti zdrnvja in življenja. Uvod opisuje posamezne stopnje razvoja v pesnikovem duševnem življenju, kakor se zrcalijo iz novel knjige »Ob zori-:, in pojasnjuje, kako je Cankar slednjič, po težki notranji krizi, dospel do motiva »hrepenenja«, ki ga peslej tako mnogokrat ponavlja, in do svoje nove forme poetskega idealizma. V opombah ie zbran zgodovinski material, ki obravnava postanek vsakega dela in usodo v3ake knjige po nje izidu; v teh opombah se razgrinja pred nami zanimiva slika naših književnih razmer, ki nas loči ■ od njih komaj dobrih dvajset let. a ki se nam vendar že danes Kiijo tako daljn«. _ Knjiga se dobi tudi pri Tiskovni za.irugi v Ljubljani, Prešernova ul. 54. Cena broS. izvodu Din 68.—, v poi-plntno vez. Din 84.—, v noluaoie vez. Din 110.—. Knjiga o človeškem telesu in zdravju Split&ki zdravnik dr. Jožo Arambašin jč izdal v dveh zvokih svoj spis , Ljudsko ti-jelo i njegovo zdravlje«. To sta lepo in rr«-gledno pisani knjigi o M Ti jeni z obsežnim uvodom o anatomiji in fiziologiji 5loveSkeg:i organizn^n. Pisec obravnava ti.ko individualno kakor socialno hisiieno. Prvi del (bogato ilustrirana kniiga s 318 slmtii) je «n!oš- > n«j?i in tvori celoto z. PriiKUvMiiv jv I zinili rlijakoni sredinih šol in učiteljišč, pa j I tiiili vsem javnim delavcem, ki se danes ho- | l češ - nečeš bavijo tudi s higijenskimi vpra- Zahtevajte brezplalRO pripii cenika sli ii A. Rlffnonn Mu ton ur Humor 32-ti Revmatizem Izjava zahvalnosti. Gosp. dr. I. Rameievu, Beograd. Kosovska 43 Dolgo sem bolehal na revmatizmu in ni na svetu tako -labega človeka, da bi ma or voš >i bolečine, ki sem iih pre>ial. Zdravilo sem porabil tako, kakor ste označ li v svojih 'avod Ih in zares sem ozdravel in s>cer popolnoma dobro. Nai vam izrečem na«globoke|šo za *alo za vaš iek RADIO tJALSA.WIKA Pn sim vas da mi pošijce «e en > steklenico za slučai, da bi se mi pomrla ia /oprna bolcen Zadnji čas je pršlo k meni nešteto ljudi, kater m sem dal vaš ceni. na lov. Še enkrat se Vam naitoule,e zahvaju,em za vaš ziedni lek m o.dravjtnje. Tisočkrat hvala! Vaš vdani pacijent Jakob Hrova in gostilničar Velike Lai6e, dne 23. tnarca l<-27. Lek Kadi« Balsamara isdebije. prodaja in razpoiilja po pov,*tju Laboratorij Kadio BalMmira dra I ttahN»|e*a Beograd Koso»«ks 43 Oddam v centru m t sta dve lepo opremljeni sob e'ektrična razsvetljava, centralna kurjava in kuhinja (telo za plin) kjer se lahKo nap^vi ko aln ca Naslov: Trgovina TOMI JAGER, Lv Dobiva se po bo jš h t'gov nah. G avna amg' kavt H a: Z'g'et>. B ko « « 9 Kupujte in čevlie za meg J RAPE Z" ker so v resnici najboljše. GLAVNA ZALOGA ANTON KR1SPER Ljubljana, Mestni trs Zahvala. Za mnogoštevilne dokaze simpatije in iskren«ga pniateljStva do nai.ga blagopoko nega oče a. gos.icda Ivana Vrhniaka dolžnost nam e. da se 'em potom posebei zahvalim >. S »oštovan MS oblas;-negi p sianci g tsj. S mo a B am ka za izkaza sem n so pn prevo«u sod ;ova ', b d s osebno, z na-veti »ii so bagohotno postrejl' i vo .ih in to v prvi vist binčnemu iav:,ateiju gosp. Skizu, tvrdk<-m M rko Steine.', Ujlsky H schler in s> , tovarnarju gos >. F . Potttschn gu ter mestni ob'ini sovtnjgašK; ve!ečastti d .hovščini, p edvsem mo s g oru Iv. Rct e ju lekanu v :>k iah go?c> Iv. Lena tu, dek i u v Šmartnu gus >. d h. svet". Iv. J iiku, župa ku v Staiem trgu gesp duh. svet. Fi. Ks. Mešku. župniku v Se' h, vsem ostal m g; si. d hovn ki m, s es emu rtogia^a ju gos > V herju, za-topn kem oblasti uiadjv ir ki.rDoracj v Slove^jg adcu, g< sp. ib astn m posaiccm, občiii-skm odboru kom v P^meč;h pevskemu ^boiu slovenjgrašueniu n šn arskemu, Orlom, vsem osialim mnogoštevilnim sorrmljevflcem na ^adnj poti. vsem daro valccm kra n h venetv in cveija tei za mn goteie izraze sožatja prisrčna hvala V r*i msčah, dne 1. decemb a 1927. Brei poeeDaeo ofcvmtiiv t tteftlm ooert-r.r, Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naša iskreno ljubljena mati oz. stara mati in tašča, gospa Terezija Puch zuebnica v soboto, dne 3. decembra 1927., ob po1 osmi uri po dolgi, mukepolni bolezni in previdena s tolažili svete vere, v 74. letu svoje dobe bogu« vdano preminula. Pogreb nepoaabne pokojnice se vrši v pondeljek, efer r mbra 1927. ob 15. uri ia hiše žalosti, Zrtaski trg 6 na mestno d-'" i Pobrežju. Sv. maia zadušnica bo darovana dne 6. uo pol 9. uri v frančiškanski iupni cerkvi v Mariboru. Maribor, dne 3. decembra 1927. Zaluioče družine: PUCH, TISCHLER, REPIC, GRAP tn OBRADOVIC. Kupujte samo pravi domači Izdelek „Svetol" neprekosljivo čistilo za vse kovine, okna in zrcala. En sam poskus stalna uporaba! n a r 6 k i hirškj žvrgolivci (Harzei Rol« ter), najboljši pevci, odliko« vani na vseh razstavah z zlato m srebrno kolajno. Cena Mm« cu: 200, 250 ta 300 Din; sani« cam 40 Din. — Jamčim za ka« narčke, katere poiljem po po. šti, da pridejo ifvL — Franjo OMAHNA, Ljubljana, Mestni trg 10, gojitelj pravih harških kanarčkov. obvezo n odprite vendai enkrat oč ter .ie kupujte v trgovtnah, kjei Vam nudijo slabo robo za drag Cenai, ampak kupite še danes dopisnico u 50 para in pišite ta koj po ilusifovam cenik z več tisoč slinami na veletrgovino R. STERMECKI. CELJE št 20., v katerem najdete po ču dovito nizkih cenah obleko čevlje, kio ouke, srajce, ure, harmonike, gramolone. ori t ve, toaletne, modne jeklene m galan erijske predmete. Naroči a (tz 500 Dii oštnine prosta Kai ne ugaja se zame- "Ja al' vrrn denar M Mm (fjtjflj zmožnega nemščine in italijanščine, s kav, cijo ter dobrimi spričevali išče Hotel Štru. kelj. — Na pismene oferte se ne ozira » SPECTRUM11 d. d. tat Kupi sta. f)ab«k» hi KntU, tvornic« odedal ia braieaeta stekla, Ljnbtiana VO. Medvedova uL 38, teL 343 Za treh, Beograd. Osiek. Sredi šniica: Zvrek Zrcalno steklo, porraino steklo, mašin-«ko steklo 5—6 mm. ogledala, brušena vseb velikostih ln oblikah, kakor tudi brušene prozorne šipe izbočene plošče, vsteklevanje v med Ptaa. navadna oetedala */ Vaša obleka bode izgledala zopet kakoi nova, ako jo pustite kemično čistiti v tovarni Reich Tovarna: Poljanski nasip 4-0 Ljubljana, ^ Podružnica: belenburgova ul 1 » Plisiranje v najmodernejših vzorcih tekom | 24 ur. jj Barvanje oblek v različnih barvah. Specijalna mehanična delavnica za popravo vseh pisalnih, računskih, kopirnih in razmno ževalnib strojev in blagajn po konkarenčni ceni liUD. BflRMOA, bjab!jana, Selenburgova al 6/1 '«etoD ^ azpis. Krajni šolski odbor v Gabrku razpisuje dograditev stavbnih del šolskega poslopja v Gabrku in sicer: zidarska, mizarska, ključavničarska, kleparska, slikarska in pleskarsska dela. Zapečatene ponudbe je vlagati s 5% kavcijo do vključno 10. januarja 1928 na aslov: Krajni šolski odbor županstva občine Zminec pri Škofji Loki Na ovoju je označiti: »Ponndba za dograditev šolskega poslopja v Gabrku Načrti in pogoji so interesentom na vpogled ob navadnih uradnih urah pri županstvu občine Zminec. FRANC BERNIK, predsednik kraj. šol. odbora. g Tužnim srcem naznanjamo, da je danes predpol-dne nenadoma preminul naš ljubi Željko Piščanec Pogreb se vrši v ponedeljek dne 5. decembra t I. ob 16. uri iz mrtvašnice na Pobrežju. Maribor, dne 3. decembra 1927. Žalujoči ostali. S strtim srcem javljamo pretresljivo vest, da je bila odpoklicana v boljše življenje naša zlata, ljubljena mamica oziroma soproga, sestra, teta in svakinja, gospa Zofka Meglic po kratici, mučni bolezni v četrtek ob 3. popoldne v starosti 47 let po prejemu tolažila sv. vere. Našo ljubljeno rajnlco spremimo k Sv. Križu v nedeljo, 4. t m„ ob 2. popoldne iz mrtvašnice drž. bolnišnice. — Ohranite ji blag spomin! V LJubljani, dne 2. decembra 1927. han Meglič, ključavničarski mojster, soprog. — Franci. Ludovik, sinova. — Helena, Zofi, Ani, Ivi-ca, hčerke. — Vsi ostali sorodniku Kostan ev les in hmeljevke kupu e stalno £RNEST MARINO, CELJE Zriniskega ulica Štev. 4. Prvovrstno delo, nizke oene, to jo naiare»lamal Anton Janežič knjigoveznica, čriaimca, industri a >rgov*kin knjig in so skih zvezkov L 65420 , 60.000*— • ' * * , 16388 „ 50.000*— • • * , 83892 40.000— • • * ter mnogo drugm- strogo solidna postreiba! > V v* eda; Kdor več obeta ta je neiskren in bo manj izpolnil! -7 ^ 010 povo^ -tettu ^tvo ce«0 te st od , D'\tv setn da fST^ Va» pO etV itadn* 50 bocpzma niccnce Osram-svei mm So io sveliifke, IcL seva/o frpi/eino, -pcrzvoložom.h mJmfccfdoo smtiobo. ' ' Is xKX, ul.4 čdunrru, račun, portsu. krzuubuM LjubljajuvJt nJljl TaUforL stmuLka 2492 Miklavžev večer »družen z zaoavuim večerom »e bo vrii: v nedeljo, 4. dec. v gostilni Poljšak, Martinova mu Ii. H. — Vetopnina proste. 38473 Miklavžev večer v Mariboru s godhe ln picsnm v go-etHoi »Veseli dom* dae 4. doc. Licitacija kratkega srnjačka Za obilen obisk se priporoča Tončka Krsmj-čič, goetilnlčarka., Majska cesta it. 58. 39540 Avto zveza Littbljana-Blagovica naznanja občinstvi, da ie vsled slabego prometa cb nedeljah ie praznikih pobi-ra od Doba aaprej preti Ljubljani, kakor tudi obratno lz Ljnbljan« proti Dobu od ia 1 Dia — A4ančiS & SbMmS«. M538 T^fT^aa Motorno kolo tudi s prikolico kupim. — Pona.iV s točaira opisom ia cena poslati ca: Tag. V. — 2npa kasarni — Tivat, Boka K otočka. S9JS2 Indian «Scout» predzadnje tipe — elektr. kee»pl*tEi> opremljen, zelo debro ohranjen, napre-iaj. Ponudbe aa oglas. oddelek »Jutra* poj šifro »Halo vožen*. 39469 Avtomobil štirisedežen, aialo rabljen, ugodni ceni proda Fran šuštir. Dunajska cesta 9/1 — dvorišče. 394S0 «Bugatti;> Športni avto (138 km na uro) v najboljšem si-asju — r.'.-:i dvojne uporaba pro-:!:un. Po.zve se v arto delavnici M Ropa?, Cele. '394S7 Auto «Citroea» tipa B. 14 (junij i9ET) žti-risedežai, 4 kol*Mte zavo-re, Ballon-pMeamatika. elegantna karoserija. r.« v najboljšem stanju po zelo ugodni ceni prodam Po-izre ie v arto delavaiei M. 'Ropaj, Celje. 39-KO Štlrisedožni avto kupim. Ponudbe s eeno in znamko ca oglašaj oddelek < Jutra* pod »Dobro ohranjen*. E9ST5 Snežne čevlje io galeis dajte t popravilo ■ a ra o strokovnjaku Avg. Skof-u. čevljarju. Borštnikov trg St. 1. 89603 Kralj — Sit. Loka Lastna mehanična p»prav-Ijalnica snežnih čveljev in galoš. 37315 Fr. Šaiajdek ključa vsiearstvo — Jesenice se priporoča za naročila v«6h ključavničarskih del Izdelujem po najnižji cen: raza.-- železne ograje železna okna. vrata, štedilnika za vzidavo iu pločevinaste, končno tudi peči in Štedilnike na žaganje. SprTtyuiuvif4. aialik. oglasov za, t kodnjo številko- JUTRA te z^Jd^Zt, cLcuu pr^uL tzuiom. Us-icu ob 17 ust, P&z/Uft /pridih, oplcw<, bcrcLo pru abčtsic- y rutsiedsip, itcu-dJzi, lusbcis T&Laforb sUunlhcL 24 gi Lepa omara z ogledalom, za obleko, perilo ia knjige, pripravna za gospoda, poceni naprodaj na Mestnem trgu St. 12/11 S9291 Brivnico staro obrt v centru Ljubljane takoj prodam Dopise aa oglasni oddelek »Jutra* pod »Eksistenca 70*. 39378 Slika za legitimacije izdalnje najhitreje fotograf riagSB HifcSer v Ljubljsai, Valvazorjev teg 196 VulkaBiziram vse vrste avtogome ter galoše in snežne gumijeve čevlje Popravljala kolčna :e co torje P Škafu r LJuhljana. Kimska ee3ta ti 12 Stale vseh. vrst od najpre« proste jša do najfmej» še izdelave dobite najboljše in najcenej* še pri PUCKO & DRUG, special. delavnica či» stilnih strojev in sto« lov, PTUJ. — Resni reflektanti zahtevajte cenik! 12897—a Prikolice ▼ dobrem stanin, ?a BSA 500 kupuj^i. Penudbe na cjutarnji List*. Zagreb, pod šifro »Prikolica.. 39565 Tovorni avto 8—1 tonski. m«3o rabljen il v najboljše® itanju. no-veJSega tipa. snpin'.. Ponudbe z Batančslin opišem ra ogl. odd. «Julra» ivtd «Cadram» 3S-304 Damske klobuke priporoča eezijska razero-daja p^ 60—») in 109--13OI Din. Za vsakovrstna pt^pra-! vila se priporoča Stea^her-ger-Reš, inodiitka, Dunajska cesta 9 — drugo dvorišče. 39277 Snežne čevlje in galoše sprejema v popravilo tvrdka S. Treba r, Sv. Petra c 6. 37513 Popravila: fipecijalni nehaa oisami- ikib strojev Ivan Legat, Maribor Vetrinjska ulica 30. 'IeU( tat 484. 233» Pozor ženini in neveste! (aatrace), posteljne mreže, ieWzne posulje (zloiljve), oioncane. divane in tapetniške izdelate nudi najceneje Rndott Radovan tapetaik Krekov tri štev. 7 poleg Mestnega doma. 30 Kliučavničsrja veštojja v izdeleracju orodja »prejJB^m Ponudbe 6 pr«plsi spriSeval pod ogi. odi »Jutra«. 37728 Biro «Central« VftsiiLa C, Beograd, preskrbi aajbuljio siuiinia^ ia B»o-grad La dsi«lo ter oddaja službo kuharieaa, blagsj-Lači»rk.aai. aatakarieaiB bi4-uam. godbenikofii. ilugom in rasnim dr*gia uslaibfn-cum Ima posebni oddelek tudi za pisarniško osebje in službe S7371 Največja zaloga ašktga in angleškega sukna Prvovrstni modni atelje za gospode lesiburgavs uiics šta^c 1« (dvorišče levo). Herceg-Sosna splošna zavarovalna dražba sprejme prvovrstna akviii terje za živiienskj oddelek in vse ostalt panoge — Ponudbe naslovit; dh Ra? Bat«rij»tvo podružnice za Siovanijo v Ljubljani, Sa leaburgova ulica 7, al; aa rat)rezeatante: <:1 e r p \ Patz, Celje, Kocenova 2; inž E. Landau. Maribor 39 33124 Služlnčad kuhane«, sobarieo natakarice, hišne itd dob« naj lažje »lužbo v Beogradu, ako ge zglaae r biroo Eko-Domije, Beograd. Visaaa 11 358S1 Damsko frizerko perfektno, sprejmem taicoj Napior v oglasnem oddelku :Jutra». 39447 Čevljar, poniocn&ov tifbro izurjenih za vsa dela, iščem vežje Število — Služba »talna, nastop takoj Janko Peternelj Radovlji-39800 K stroju za papir išfiemo prvega pomočnika — proti dobri plači Dopisa aa oarlasui oddelek «Jutra» pod :St. 39365». S9365 Vajenca za kleparsko obrt »prej»e Josip Otortp&c, Ljubljana, Kolodvorska ul. 41. 39388 Hišnik pošten in soliden, oženjea, brez otrok, zmožen ^adje-reje ia oskrbovanja zeleij iu cvetličnega vrta sprejm« za posestvo, četrt ure od Ljubljane Ima tudi lahko ša drago službo — Naslov v oglasnem oddelka «Jutra*. SS30« Natakarico zanesljivo in £taoiao takoj sprejme Ivan R a b n e aa Selu 33 87799 2 elektromonterja popolnoma si-.i&oitojaa za vsa inštalacijska dela m napeljave, sprejme Iii4 k Tiehv, Maribor, Slovenska št. 16. 39368 Veliko elektrotehn. podjetje sprejme s 1. januarjem abiolv&aU elektrotehničnega oddelka višja ohrt&e šole s pr.ikao. mlajšega elek-tromoatarja, fi^pobn^-ga tu-^i za pisarniška dela ter 6troj»p:.«ko za hrvatski in nemikf ie«k ali slovenski in ac-mški jezik z znanjem sttBojraflj« (iaii začetnico) Pi?ic«n^ ponudbe na poštni pradal v Ljubljani — z navedbo zahtev. " 37346 Pek. vajenca ne pod IS let starega, poltenih ia etrogih staršev, »prejme Novljas Jufij, pekovski no jeter v Medvodah. Hrana la stanovanja ▼ hiši, vse drugo po dogovoru. 37300 Prfkrojevaici gornjih delov, prvovrstni in samostojni deUvei, pošljite poottdbo na Brača Sahkk, •snjar. Slav. Požega. FIGOL, idealno sredstvo za čiščenfe želodca ia erev. Lekarna dr. Semefič, Dubrovnik Z Odkar sera pričela piti poslane mi 3 sre> klenice Vašega neprecenljivega F1GOLA, opažam, da prav dobro deluje ia Vam s tean izrekam 2faltvak). Že 4 le^a sen bolna aa črevih in želodcu, p« Vam morem izreči najlepšo »ahvajo in Vam obljubljam, da bom priporočila Vaš uspešni Mc FIGOL vsakemu, ki boleha na Srevife, ieiodcu in glavobol«, in ker se drriw VaJšh navodil, izvolite mi takoj po«lati 5e 3 st-icicnice FIGOLA. Z veJespo^tovanjcm soproga Ivana Dular, oblina Videm ob Savi, dne 23. julija 1027. irg. vajenca pridnega in Pfti.enega, ki ima res veselje do trgovine. tprejac« Tiati. ki io dovriili najmanj 2 razreda srednjih Sol. iiaajo prad-nast. — Lastnoročso pisaae ponudbe je pehati na tvrdke V Arsec. trf«vina z KOžaaim b^ora. St Vid pri Stični, Dolenjsko Fotogr. pomočnika event. eamskega. iJč^a za saffo-.toieD posel. PieaM aa pedružaioo »Jutra, v Celin pod šifro »Fotograf. S9483 Natakarico priikio izi poJteno. g primerna kaveije iščeš! za takoj. Na pifmene ponudbe se ne ozira Več v gonilni Trbovlje H, St. 56. 39617 Brivskega pomočnika epecijal-sta za striženje d,'čje frizure, ki bi se ho-tpl izvplbsti v datn^ki stroki, sprejme Milon »Mila. aa Dunajski cesti 7. VpraJati v nedelio od 11.—12. ure. 39514 Gospodinjo simpatično, iprejue samostojen gospod na deželi. — Ponudbe na crUi oddelek »Jutra* pod . 39503 Učenko sprejmem v damsko bro-jalive Ka»!»v v ojlasnem oddelku »Jntra*. " 39:80 Praktikantinjo iičefi za leeno podjetje — nekaj mesaeev brespl.. čao. Cenlene ponudbe na e^Ia*. oddelek »Jutra, ood Hfro »PraVtfkantinja*. 395»8 Preprosto d«We (natakarice^ ori-Vne in polteno, nekoKVo leabražMO, v»j«so vreh bitaili del. n. It.' likania. analenja ta nekolika Kvanta, i I i e m ra vadetve večje joetilne fta ielali pri kolodvor«. — Plaža dobra. oiir. ta do-ravaru Vaetop e 16. tlopiea na ojlatni e4d«!«k •Jutra* ood »Doetoinn. 39495 Gospodično ki bi aadiirala ve^jj otroka L» poaiafala balebn! jfe-■podizji išfem Keharica in pierica v hiii Pomene ponudbe z navezo pleča i sliko (ki se vrne) p*d «P»-moi* r.a trpravo »Jutra* Hauflior. 39.637 Kroj. pomočnika za velike kose. s hrano m stanovanjem v hiši ter vajenca poštenih staršev, sprejme takoj J^gko Kaltnekar — modno krojaStvo Bohinj. Bistrica. 39493 Družabnico samostojno frizerko iščem za astanovucv modernega dobičkanosnega podjetja — Le re^ne ponudbe je poslati na oglasni oddelek Jutra pod »Lejja bodočnost il) 396ŽS UČMJko iSče trgovini mejane^a bla-fa za takoj Poauilbe na eglaani addelek »Jntra* pod »Poltena «čanka». 39502 Oekie pridno in poštono. ki zna kuhati in čedno pospravljati iščem Pmti ni treba fteflektira se lo na poito-no. »tarejao osebo Pi«ne-sa poaudha * sliko, ki a« vrne in navedbo plač* je poslati n* upravo cjutra* v Mariboru do<3 7344 Šivilja ki je praktična ▼ pre- narejanjo, se priporoča na dom ta fins in navadna Slomškova ulica 28/1 — levo- 89488 Velik dobiček ISčeta raofte is !en*ke v vseb meetlb £a razpredajo novega patenta Ponudb« pod »Rapid. aa oglasni »d-deiek »Jutra*. 3MM Različno blago eorejueaeo v kamieij. predaje Pismene ponndbe na oglani oddelek »Jntra* iifro »Ageiturna trgovina* 39585 Tri daevnlčarje(ke) varziraBi- v računanju obresti in knjigovodstvu — eprejase takoj Keatuuo dmštvo za Slovenijo v Ljubljani Vn, Zlbertova uliaa 27. S9414 Dobri pletBji oddan stroj in dalo oa daai. Naslov v oglaanem oddelku »Jutra*. 39624 Boljša šivilja za perilo in vesesje gre iivat na d*« — p« nizki aaai PaanHbe na oglaeat oddelek »Jutra* pod iifro »Spretoa Šivilja.. 39496 Pertektna šivilja iz taeeta se priDoroča Izdeluje najboljše. aajele-^antaeje in najceneje. — Koseze 33, nasproti vila Lukman. 3*486 PostreŽHico zanesljive U pridno sprej-mtun za 2 ari dnevno — Nailav v oglasnem odde'kn »Jutra*. 39512 Postrežaico mlaj*o. ki je ie slutila kot sobarica, sprejsee« za do-poidanake r.rt Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 39311 Zastopstva vseh strok epreiKem. Posedujem laetr.o pisarno itd. Cenjene ponudbe na o-'as. cddalek »Jutra* pod llfre »Pravztn taiej*. 3956« Potnike zanesljive in poltene la-stepoika in agente sprejme proti dobri proviziji tvor-niaa pijač. — Ponudbe pod značko »Zanesljiv 2t* na eftaani oddelek »Jutra* 39599 Pozor! Zastopniki, ki prodajajo als iele predajati vrednaetae pafdrja aa ehreke, naj sa takoj javi;o v lastnem l»-terssu! Nove seizacijenal-ne ugodnosti, katerih soben drugi zavod v naSi državi nima! Sama pri na« sijajen stalen SMlujekl — Zorič k Pivčevič, Split — Varmcrtova S. S9S66 Flet3n!r.e Izdelovanje vsakovrttnib pletenin sprejmem na dom Ponudbe na nailov: .lesi pina Lunder, Blatna Brezovica št 48- p. Vrhnika. S34Ž4 Spretne zastopnike sprejme za prodajo vrednostnih papirjev in švicarskih ur [rroti fiksni plači in proviziji ZnwbuIovič — Ljubljana. Aleksandrova c. št. 12. S9628 Lecons Conversaiions l.nafljeva 4. 394S2 Pletilja prvovrstna, s strojem, želi stalna mesto. Gr* tudi kot drt:žahaiia — Pi*ra«ae ni ca oglasni oddelek cjntra* pod cPrldna 211». 39933 Ksrtonažar M.aw»tojan. želi službe. Po-nndVe na oglasni oddelek «JuLra» pod dzvežhan ia resten*. 39609 Ssdlarski pomočnik ir. jproMoareki, ravno vo jaž^iR« W"oet, ž primor-ae pluifee. — Ponunhe na ofiaaoi oddelek «Ja£ra» pod (Kakršnokoli delo* S9389 2 učenki sprehcam t dobro idoio ljubi»an>kx) re«tavraoijo za p«mk v knfcl, za braao Krex stanovanja ee | Kča meeočao 4Sd &in. — pi»e oa oblačni oddelek tavraoije. ima samo dre službi v 9 lotih Naslov: Mirika Kolar, Brežice ob Savi S93o8 Čuvaj gozdai in lovski, nai dr-iavljaa. vojaščine prost, z mnogoletno odlično prakso ▼ prTovrstnih gozdnih in iovskib revirjih. išč« uirodne nove namestitve Ponudba na ogl. otidalek cj»tra* pod šiffro cZanaaljiv lovec*. 39359 Kontoristkija z desodetao p rak »o, možna vseh pisarniških del. slov., srbohrv ia nemščine. ž aii z januarjem 1928 premeni H slnžho Ponudhe na oglasni oddelek cJwfa» pod c Vestna 8o». 39385 Krojaški pomočnik dobro iavežl»aa, z dehrlmi spričevali moškega in dam-skaca krojnega tečaja, želi slnlbe. Naalov: Ivaa Cof, TIrmaže 56 pri Skofji Loki 39386 Gospodična srednjih let. izvrstna gospodinja. želi službe pri namskera gospoda Paredba aa oglattii oddelek cj»tm» pod cVarSna gospodin. Prodajalka maša ne stroke, z znanjom rioyen?k«Sra ia neaHikeca iaaika. vajena v*eh p>«ar-nilk-h del in Mrojopiaja. ieli primerne sležbe v mestu aii na deWi. Dopise aa Offaaai ed^lek cJnfera* pod ffifTo cVastna in pe-štftca 20*. 39395 BrezdelKOst cb5ja! Absolvent trg. akademije fSJe RameJ^enja. Ceajone ponndbe pe^ cDal® je zdravje* na egl- odd »Jntra*. 39605 Starejši kn^govodja kerespondent. bodisi tovarniška ali trgovska podjetja vajen eamoptojco voditi, ki razpolaga tudi z lastno pisarno in vzame event. dele tudi na dom. prosi nameššccja. — Cenjene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra*" pod šifro cDolo*. ?9567 Bančni uradnik likvidator velrbaake, želi premeniti mesto — Gr* k ŠH5n»»mu zavodu ali k večjemu lndu«trii*k*mn podjetja kot knjigovodja ali korespendeet V»»šč je vseh bančnih poslor. Bem^čine, srbohrvaščine ▼ govrvru in pifavi. deToma franco5?ine ter strojepiFja Nastop ? 1 jannarjem Cenj ponndbe na oerlfsni oddelek cjutra* pod značko cLikvid*tor-knjigovodja*. 39533 Najboljši premog Cebin, Wolfcva ulica 1/11. I Kostanjevih drv 40—5f» vagonov ter nokaj vagone* hraetev;h dr? za tar.iasko uporabo prodam najv^iomc ponn-lniku — Dobava «uk«ezivna — Po-ou it>» i nav«v odoje po znifcatMh eenah. dobavlja Melovalnioa odej Paulin Co.. Ljubljana, Metolkevn št. 5. s&m Železne obroče ar» barele in sode od 3001 enkTat rabljene ter dage za s o d č k o oi 39 I proda F Cvek. Kamnik. 39278 Za 200 Din dobit* velikf-g.* konjička na gugainicah Na ogled pri Ru.iollu Sever tapet nik: Marijin trg 2 37764 Bukovega oglja vttanega - vt-čjo množino pro.1 ara VpraSanja na pošt ni predal 4. Sv Peter Sav Johna 37561 Perl gosje, račje kokošje in ptirja pro ? ~ _ o cr. O - N CT —. » K O _ 2 • _ S N; » — | I S s 3 ž a s ' 52 b a. x < ? - a > r» r- 2 N 2 — i < rj to 5f ° Si rs 3 e T J J » f ?» Kapok za polnjenje blazin, v zalogi v vsaki koiičuri Rad Sever, tapetnik. rijin trg 2. 39320 Šivalni stroj čevljarski »Singer*. edin-derce — rtngscbif, ugodno proda Etokalj, ljudska šola, k ran j. S9Ž96 PerSianer jopo dobro ohranjeno. ugodne prodam Naslov v oglasni oddelku »Jntra*. &990S Pohištvo politiraM kreiltaea i belo Karnseraato ploščo za 600 Din ln drugo različno po-hiitvo naprodaj v Groharjevi ulici 5. S9416 2 bosanski preprogi navl. po ugodni eeai pro-dam. Saslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 89464 Premog, drva koks ie agMe nad! iroffco cfl:ri;»» Dna«j«ks ^U 4* 'pa'--- Iv Zaketnikal I* iefoo s3j0 2* Drva hrastova Itark-On« ad#adke iag* t-' lo.kk* Irva po nizki *en' ,lo»tavljs oa 4om »rs, Ia-. V SsaffVttl -Ljubljana u sorenjsklm kolodvorom, £6 Kompletne stroje in ttance za izdelovanja lesecih okroglih ikallie za lekame in krm!čn- industrije. dobavljtm po 25.000 Din Uvozna carina sa te izdelke 500 Dia za 100 kg. Strokovnjak za vpeljave aa razpolago — Ponudbe ped »Cečka domača indnnrija* na oglasni oddelek Jntra 39371 Mobilije, preproge, linolej, zsrese, po» st«ljne odeje, riamis« ne prte, posteljne vložke, žknnice, po« steljno perje in puh, blago za mob;!ije. mo, afrik. sploh vse DOtrehS>ine za poste Ije dobite priznano cenei o pri tvrdki KAROL PREIS in raloci pohištva zdni« ženih mizarjev, Ma» ribm Gosposka uli» ca 20 Ilustrirani ce» niki brezplačno. J 2 divana velika kopalna banja, otro-fka poeteija in otroSki stol naprodaj na Resljevi cesti it. 81/1, desno. 39471 Redka prilika Pohištvo za komplet spalna sobe. debro ohranjeno, poceni prodan radi odpo-tovanja — Pojasnila dajo portir hotela Tratnik. Ljubljana. 39578 Za Miklavža Damski peraij piaič. dva briljantna prstana in zlato damsko aro predam Naslov pove oglasni oddelek »Jntra* 39562 Kompletno spalnico palieacder politirano predam za 5500 Dia. Naalov v oglaanem oddelku »Jntra* 39527 Jedilnico kfasoo Izdelano in debro ohranjeno poceni prodam. Naalov v oglasnem oddelku »Jntra*. 39524 Vreče za oglje d a b i t e pri tvrdki Mirke Mlakar. Ljubljana, Slom-tkova ulica 11. 39530 Pisalni stroj malo rabljen, poceni prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 3a581 Plinovo pečico s cevmi vred ter fini damski p I a š ft (PIGscbmantftI) poceni prodani Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 39594 Preprogo 17 m dolgo, poceni prodam. Na zahtevo dam tudi del preproge Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 39596 Čevljar, delavnico moderno in dobro vpelia-no, minimalnega zaslužka 18 OOu Din. prodam z vsem inventarjem zaradi opustitve obrti. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra* S9597 Smoking iz primi blaga, skoraj nov žakei lep, za srednjo postavo in bel otroSki stolček poceni proda Rojnik, PTed škofijo it. 21/m, levo. 396:5 Lovsko puško Hamerlee Boekbur.haffinte — 16 in 6 6 mm. popolnoma arvo tn lovskega psa prodam Naslov v oglas oddelku »Jutra* 39330 Majhno pečico (gaSperčka) predam Naalov v oglasnem oddelku Jntra 39543 Zaket dobro ohranjen, s telovnikom. sa velikega korpe-lentnejSega gospods in dru-ro «taro obleko prodam — Naslov v oglasnem oddelka »Jntra*. 39550 Pleteno košaro za dojeaSke s stojalom, kot nova. prodam Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 39S51 Spalnico v dobrem stanju prodam po zelo nizki ceni. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 39644 Zimsko snknjo laket, nobeno oblslko in 2 zlati ari poceni prodam — Trgovina Česen, Kriievni-Ska ulica, 39619 2 zimski suknji za srednjeveliko molko postavo, poceni prodam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 89807 Jedilno kredenco moderno, proda za 1600 Din Štoru, Emonaka c. 16. 39618 Miklavž Lep in Telik gngalni konj. s kožo prevlečen, pripraven za miklavlevo darilo, naprodaj Naalov v oglas, oddelku »Jntra*. 8773« Fino čajno maslo Din 40 kg oddaja po pev setjn franko od 4 kg dalje Frane Solleritech. Apačt Dri Gornji Kadgonl 3491? Brinje Italijansko in Istrsko ima v zalogi A Sarabon. Ljub-ljana — Na zahtevo se po51jeo vzorci 87413 Srebrne krone kupim Ponudbo na ogla»nl oddelek »Jutra* pod Šifro »Plačam najbaljSe* 87670 Smrekovega lesa rsaiepga doli 4 bl obiS-n;h deb m «ir L. n in III večje količine franko SuSak ter ec-a 200 000 kom hrastovih žel pra-ov SSO X 25 X 14 cm. franko Postojna — ku[* prvovrstna inozemska tvrdka Dobava takoj sli -uliseiivno do konca leta 1928 Detajlne obvezne ponudbe poslati na: F M., Ljubljana, kavarna Slon. • 37540 Stare obleke pohiitvo oajHelje plačam. Prekuh Start trg 26 Dopisnica zadostuje, pridem na dom! 34373 Hlode bukove ia ID hrastove ol 30 cm naprej kupuje r vsaki množini nama žaga V Scagnettl Ljubljana 252 Srebrne krone kupi F Cnden. Ljubljana, Prešernova L 209 . »v • < mm m V Hi .t>S 1 • o vse droge od divjačine tapuje in zanesljivo dobro [da«a D idravič. Ljubljana Florljanaka ulica St 9 <7 Vsakovrstno zlato kupuj, oo oajviSjib Cerne — juvelir Ljubljana. SVoliora u! d. <13 Več rabljenih koles kupi P. Škafar, Etlmska c. it. 11. 39207 PRISTNA DOLENJ. SKA. ŠTAJERSKA VINA dobite po najnižjih cenah v vhiotoču Joško SLIVŠEK, Ljubljana Sv. Petra nasip 43. iOOO kg korenja naprodaj v Kosezah št. 25, »ožta Ljubljana 7. 39513 nove in r»b'jene vseh trs' ter JUTO za embalažo ima vedno v zalogi MomSkova ulica 11 Velik voziček igrača za panika, lep. proda Berlot. Nunska ul. 17 — klet. 89552 šivalni stroj Hnger. In »Tsplodar* poceni proda« Naalov pove oglasni oddelek »Jutra*. 39548 Bosanske stoličke roino delo, (garnitura) proda Dreaig, Aleksandrova eeeta 16, pritličje. 89616 L*p lovski voz 8 sedeli, goepodarokl vol aanjii plato voz aa lote in roone sani proda I^mlnrer, Maribor. 91 o-voaoka nL 26. 39641 Svetilko petroleiko (RaadVeinor) produ Naslov pove oglaoni odde'elt : Jntra*. 89600 Industr. podjetje raanjie, odlične stroko, soli d a o m visoko rentabilno, prodass. oziroma sprejmem družabnika s primernim kapitalom. Ponndbe na oristt. oddelek »Jntra* pod iifro »Brezpogojni uspeli*. 89886 Češplje aa žganjekuho ima v zalogi A Sarabon. Ljubljana — Na zahtevo ic pošljejo vzorci 87412 Orehe slavonske, letoiinje. v vsaki količini, najceneje prodaja tvrdka Arnold lz»ak. Nova Gradiska S9423 Poceni naprodaj Wolfev slov.-nemški slovar za 500 Dia in poljski telefon. brezhiben. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod »Slovar*. 39401 100 romanov nemških »oceni prodam. — Naalov v oglasnem oddelku »Jutra*. 39540 Ljubljanski Zvon 1884 kupim. Ponudbe pod »Baje Devezan* na oglasni oddelek »Jutra*. 39632 Klno-umiormer motet 2S0i380 V, (ivnamo 65. ozir 80 V - 15 Amp. kupim Natančne ponuibo na -lami o«idelek »Jnfa* pod »Lmformer*. £9394 Srebrne krone knpoie in plača dobre F. Cnden, Ljcbljsuia, PreSbr-nova ulica 1. 5*9 Božična drevesca lepa, od 1—4 m, 3 vagone rabim nujno za Vršac — Takojšnje ponudbe poslati aa ogls»m oddelek »Jutra* pod »Božič*. 39493 Strojno olje, bencin Razpisujemo dobavo 3:100 kg strojnih olj in bencina. Ponudbe do 15. decembra t. L Pogoji pri Direkciji drž. rudnika Zabukovca — pošta Griže. 394S3 Dinamo stroj ali elektromotor za istosmorni tok 220 aH 800 voltov, od 1—3 S S., prav dobro ohranjen, kupim Ponudbe i navedbo izvora, tovarniške štev ia letnico izdelave, je poslali na oglasni oddelek »Jut?. pod »Elektrostro;*. 3959J tvupujem stsre moSke obleko, čevlje, pohištvo itd Plačam bolje kakor drugi Dopisnica za-do«tuje, da pridem ra .lom Alojzij Drame. L jn bi jan % Gallusovo nabrežje št. 1-9. S95Š9 Lepe uhane prave briljante. kupim. —. Ponudbe na ogla* oddcVk »Jutra* pod Šifro »Pravi brHjanti*. 39595 Kupim vsako množi« no orehov, bukov, jese« nov, javorjev in drug trd ies v rezanem in surovem stanju — — proti takojšnjemu plačilu. — Slavonija, Pulgar, Aškerčeva uL 15/1. 12887—a Ako občutite v želodcu, kadar sto jedli, pritisk in neprijeten kisel okus v iwtih, nadalje, če ste tudi zaprti in občutita vrtoglavost Muči vas li glavobol ter imate bolečine v želodcu in bokih? — Imate li koine izpuičaje in bolečine, ki so nastalo radi slabe prebive? — Prepričajte se tudi Vi, da preizkušena zdravilna posebnost »FIGOL ELEKSIR« leči vse zgoraj navedene bolezni. Urejuje prebavo in povrača zdravje. «FTGOL»»proizvode s pojto in proti po< vzetju razpošilja po potrebi — lekarna Dr. SEMELIČA. DUBROVNIK 2. Poizkusile steklenice z omotom in po4t» nino Din 40.—. — Originalni z«boji s trend steklenicami Din 105, 8 steklen ic 345 Dia Hišo mvo, enodružinsko, t U-kojšalm oMiraia stanovanje® ugodno produ ob Dunajski ceatl — Straiitče pr Ljubljani. — f. Jerko, Iliše za sanatorij B 500 ljudi, trii JoS-f Oelje, Gosposka 19 37711 Žaga u električni pogon, e ool-cejcnneaikem — moderno trej«o». s približno 2000 b' okroglega lasa, v več-vra mestu Slovenije ogod->o naprodaj Naslov pove offlasni oddelek *.Intra» 37568 Trgovska hiša I gostilno ia posestvom » Bevškem tik portaje Tr-iovlj« sodnim potona oa- rodaj dne 6 decembra t. ob 10 ori v sobi 22 sodišča v Liliji Biša je pripravna tudi sa vsako skladišče Opozarjamo intere-aente oa ugodni nakup — lejasntla se dobi pn so-dKfci v Litiji. S7417 Industrijalci! Preda »e posestvo a ob-limiffii in obsežnimi poslop-li. pripravno za vsake vrste &du*trija Zraven ja vodni moč ter močna električna napeljava IV. minuti Jo kolodvora Ka parcelo ob fei progi se lahko spe-Ije industrljatni tir Ponadbe oino^o vprašanja na spravo listo rod »Redka priložnost 3««. 3308« Enodružinsko hišo ■ nekaj remije kupim v predmestju Celja. Ponndbe aa oglasni oddelek »Jutra« pod Jilro «30 do 60.00n». 39431 Hiša v bliJini Ljubljane naprodaj ra 40.000 Din. Naslov v oglasnem oddelku Jntra. 39446 Novo hišo < » sobama, kuhinjo in priliklinanii ter precej vrta -a-ii družinskih razmer taSoi prodam za 60 0!» Din V?p:'ir< na oglasiti oddelek »Jirra« pod »Stan ln Dom, TO«. 99404 Novozgrajena hiša • 3 stanovanji, pralnico, električno razsvetljavo In vodovodom naprodaj Hiša je oddaljena o minut od električne želetnice. Naslov v oelassem oddelku Jutra 303-29 Majhno hišo (listu) z 2—8 sobami in jrltikiinami kupim. Event. nžites se opošteri. Poere-dovtlei izključeni. Pismene ponndbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko ♦Hišica«. 39112 Majhna vila •koraj dozidana, pod dobrimi pogoji naprodaj. — N»«!ov v oglasnem oddelku «J str«*. 39444 Novozidano hišo v Braficab na Kolodvorski časti ugodno prodaja > vrtom. — Natančna pojasnila d»je Godler, čevljar, Brežice. 39484 »Posest" Realitetna pisarna družb. > o J. Ljubljana Miklošičeva ce»ta 4 p r o a a i U1AO, esonadstr., 8 stanovanj, t pritličju velika delavnic«, po potreeu ti-aaiii, center Ljubljane — H/U.UUO Utaj iiiso, vili ulično, vijoko-pritlično, ttirisiiuiuvanj-.J.O, diiii m3 vrta, počele* kužne doline, ui.uuu Olii UiSu, bovozitlano, 5 sob, pritikline, elektrika, vodovod, m, 0 minut od traumaja, liO.UUU Diaj tiiiu, uvosuisu., izredno solidno, Odt-rastautfv*uj-sko, dvortšče, vrt, predmestja LjuMjine — Din 178.UU0; ViLO, eaonadstr^ triatano-vanjsko, kooilortno, vrt, blizu Dunajske ca^ta — SbO.UOO Lili Letni donos 60.UU« Din; 1USO, eaouad&tr., 4 stanovanja. center Ljubljana, 92.000 Din; HisO, pritlično, trktaao-vanjsko, 1400 m1 vrta — Trnovo, 98.000 Din; HISO, vili gliono, novozidano, 4 sobe in pritikline, velik vrt, Rožna dolina, 133.000 Din; ViJLO, enonadstr., L sob, pritikline, vrt, blizu Dunajske cesta, 183.000 Din HiSO, trgovsko, dvonadau. 2 lokala, 6 stanovanj, center Ljubljana — Din 31)0.000; HIŠO, cnunadstf., novozidano, 3 lepa stanovanja, blizu tobačna tovarna — 230.000 Din; VILO, enonadstr., 6 sob, pritikline, 1209 m» vrta, blizu Sv. Petra, 345.000 Din; HISO, enonadstr., dvoeta-novanjsko, « korporacij-sko pravico, Kamnik — 70.000 Din; HISO, enonadstr., trgovina mešanega blaga, vinotoč, 8 sob, velik vrt, promet, no letovišče. 123.000 Din; 2 PABOEU po 700 m», blizu trnovska cerkve, p« 32 Dm; STAVBiSCE 733 m» Pod- rožnilt, 16 Din; PARCELA, 2400 m', pri Sv. Joieiu, po 70 Din; STA VBlsCB. 600. 700 ln 800 ma, za Esiigradom. po 30 Din; VEC PARCEL po 600 m«, tik Dunajske cesta — po 23 Din; VEČJE ŠTEVILO PARCEL v mestu in predmestjih po Bajugffdnejžib cenah. Poeg tega večje število hli, vil, trgovskih in go-itllnlških objektov — > Ljubljani is na doieli. kmečka posestva, graščine, industrije itd 33610 Valjčni umetni mlin i stalno vodno močjo, v najboljšem stanju, na prometnem kraju poceni prodam, Naslov v oglasnt-m «e masivno ndana in obokana viu.-ka klet z zraven spadaječo parcelo, V kleti Jo orostora za S do 301* 10 1. Ponudb« na ogl 0'M •Jntra pod »Sreča 41«. 35041 Steklarstvo Trgovino stekla, porcelana, okvirjev Itd., v prometnem kraju, dobre vpeljano, prodam radi prevzetja drugega posla. — Informacije in dopis« na: Vinka Trčf-k. Ljubljana 1. 89419 Trgovsko hišo v mesta kupim ali vzamem V naj,-m Ponudbe z na-vanbo cene na upravo »Ju S«, Maribor pod »Prometna tcc^a«. 39634 Gostilniško poslopje veliko, nadstropno i plinoma opramijf-no mes-nfca, lepi ln veliki pro«^ H. Jim.-ko kegljtBe, hlevi za k o njo in govedo, velik vrt. svinjski hlev. irostr,-r! 5» vozove, prekajrvalni-ea, iUvuics, skffdaaj in uta ob cesti s avtomobilskim prometom. 5 mlnat od Jtaribora takoj rodi bolezni prodam a!j pfl dsjft v najem. Pojasnila se dobo v Pobrežju pri Mari-hurn, gostilna Pukel S9636 Krasno posestvo ietrt ure od Msribora, ▼ naj'«p3em stanju, sposobno ta vrtnarja ali upokojenca. tri orale sadnega *r'-a ln njiv in 5 oralov -ravnika. ra. 86688 Trgovino s celokupnim inventarjem oddam pri larfti cerkvi, zelo prometnem kraju Slov. Goricah — Potreben kapital ca 60.000 Din Ponudbe na podružnico Jntra t Maribora pod »Gortre 39351 Dvoriščni lokal primeren za mirno ebrt aH trgovino in več kleti od. dam v PreSernovI ulici 5/1, desno. S9391 Pisarniške sobe od*im talen i v bHilni rf. kolodvara. Kaslov v ogl. oddelku »Jtitra«. S9582 Lokal oddam i l M,marJ*n 19« na najbolj promrtn; cesti urarju ali rlatarja. Potreben kapital za b!a»e Din 17.000 Kaslov po oglaani oddelek »Jutra. 8M08 Trgovski lokal v sredini Maribora, skladi-»Sa. tlet. Inventar pripraven za *pecerlj«ko tn vln--Vn trsovlne takoj oddam. Ponudbe pod .Gotovina, na spravo .Jatra* v Ha. M64S Stanovanje z 1—2 sobama ia pritikll-nami iSče samska oseba — Plača za Bekaj let naprej ali da posojilo. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod »Priložnost«. 39510 Filozofinja iSče stanovanje proti temn. da daje instrukcije tz matematike in drugih gimnazijskih predmetov — Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra« pod »Matematika*. 39506 Do 3000 Din plačam mesečno za kom fortno stanovanje 4—6 sob sredi Ljubljane — u 1 februar. Ponulbe pod Iifro »Ke velika družina« na otll. oddelek »Jutra«. S9571 Mirna stranka (3 ofcebel i£fie stanovanje !—2 sob s kuhinjo za takoj ali s januarjem. Dopisa na oglasni oddelek »Jutra« pod »Snažnost«. 39344 Stanovanje 2 sobama, kuhinjo in shrambo ter vsemi pritikli-nami. uporabo vrta. oddam novozgrajeni vili Prednost Ima oni. ki plača za 1 leto najemnino naprej — Ka«'»v v oglasnem oddelku .Jutra«. 39517 Vdova z 1 otrokom išče stančvaSte 1 sobe i» kuhinje Cenjene ponudbe na oglasni oddelek .Jutra« pod »Takoj ali pozneje«, 39515 Stanovanje •obe in kubinjo, • posebnim vbodolu oddan v Sto-fcicah. Naslov T oglasnem oddelka «Jntr». 89549 Za stanovanje posodita zakonca brei otrok prinSOrno vsoto Ponudbe na naslov: Zagon, Vilnja gor«. Krasno sobo z uporabo kopalnice. SVent klavirjem oddam I—2 osebama. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. S9272 2 opremljeni sobi veliki, v vili oddam gospodoma ali zakonskemu pšru — Strossmaycrjeva štev. 5. Sobv, lepo in veliko, prazno ali opremijeno oddam V h!Si tudi prvovrstna brana — Naslov v oglasnem oidelku »Jutra« Prazno sobo veliko, takoj oddam. Pripravna za obrt, krojača ali »lično Nasproti tobačne tovarne — LfDi pot It 3 — MikliS. 39478 Lepo sobo prašno aii opremljeno, K elektriko, oddam takoj s souporabo kuhinje. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra«. 39491 Opremljeno sobico z elektr razsvetljavo, nasproti Ljubljanskega dvora oddam. Naslov » oglasnem oddelku »Jutra«. S35T9 Lepo mesečno sobo v sredini mesta oddam > 1 ali 2 posteljama Naslov v oglasnem oddelka Jutra. £9576 Preprosto sobo i hrano oddam gospodični ali gospodu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 89574 2 podstrešni sobi » elektr razsvetljavo, eao takoj, drugo pa s 15. dee. oddam ftaslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39573 Dva dijaka sprejmem na stanovanja in hrano a vso oskrbo v hiši Cena 700 Din Naelov pove oglasni oddelek »Jutra« »572 Opremljeno sobo oddam zakoncema ali 2 gospodičnama. Naslov pove oglasni oddelek' «Jutra». 15664 2 prazni Sobi Darfcetirani, oddam v bližini Tabora. Naslov pove oglasni oddale k »Jutra«. Dva dijaka s$iejmem na stanovanj« ia hrano Naslov v Oglasnem oddelku »Jutra«. 39525 Na stanovanje s eoupoiabo 51 ed II ni k a sprejmem solidno gospo ali gospodično. Naslov v oclasnem oddelka Jutra. 39526 Opremljeno spalnico s posebnim vhodom in elek-trično razsvetljavo takoj oddam v bližini Tabora Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39531 Stanovanje sobo s knhlnio. ali sobo z uporabo kuhinje, v cen-trumu Ljubljane 15 5« za takoj Kt». hotel Llovd '39501 Dve sobi lepi, prazni ali opremljeni, odda posamezno ali skupaj Klesba, nova vila ob Linhartov] olkL 39544 Sostanovalca sprejmem s hrano Naslov pri g. Povše. Tavčarjeva ulic« 4, dvoriSče. Majhno sobico oddam solidnemu gospoda s !5 decembrom v Vošnj«, kovi ulici št. 7 — Prule 39518 Sobico z električno razsvetljavo la posebnim vhodoan oddam takoj v Florijanski ulici št. i!n. 39519 Gospodična išče sobo a hrano, t«r so-u po rabo klavirja. Nlsrfov je posUti pod »E. M.« U oglašat oddoiek Jtltrai Šobo • posebnim vhodom, Mirila ia takoj Mlm v Militi Mestnega, osit Starega ali 8v. Jakob« (tgn. Ponidfea na oglasni oddelek »Jutri« pod »Gospodična«. S9641 2 gospoda sprejmem v sredini m^jta na hrano in stanovanje * separirano sobo. Naslov i oglasnem oddelka »Jntra«. 39G1S Sobo s posebnim vhodom hikoj odda Andlovio, Domobranska cesta 33. 39622 Prazno sobo event. tudi opremljeno, . s »epariranim vbodom ter elektrlčfio ražsvetljavo takoj odda Nedog v Spodnji Sitki, kolonij« »Bajtar« 89623 Gospoda sprejimem kot sostanovalca v sepsrrano sobico, evejH tudi na dobro hrano. NA-•lov (»ve oglasni oddelek »Jutra«. 89627 I.epo sobo oddam boljšemu gospoda v sredini mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. S9387 Prazno sobo prostorno in parketiran« oddam v sredini mesta — Saalov v oglasnem oddelku »Jatra«. 30930 Dva gospoda sprejmem na stanovanja. — Naslov v oglasnem oddelka »Jatra«. 39615 Prazno sobo in eno opremljeno takoj oddam po 300 Din r novi hiSl na Poti v Rožno dolino 5. 89539 'i DomaČe mleko dostavljam na dom po Din 2.50 liter Naslov pobiti v oglasnem oddelku »Jutra« pod »Dobro«. 39307 2letnega dečka živahnega, oddam v rhj»— najraje boljši kmetaki rod. brni na Gorenjskem — Ponudbe z navedbo zahtev, kov poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod značk« «21etni deček«. 39397 Abonente tprajmem ni dobro domago brano. Kosilo in veSerji tO Din. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 3945S Na domačo hrano fino, sprejmem talko) v boljšo zaključeno družbe ša 2 gospo ta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 39584 Na hrano fino domačo, sirrejmara val gospodov in dam po zmerni ceni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. »477 Dojenčka sprejmem v dobro oskrbo Ua Poljanski cesti štev. 15, pritličje. 99588 Kosilo izvrstno in jako iziatno, se dobi v Mariboru v »re-dini mesta Posebna soba, vsakdenja Izmena jedi, BVažefanje osebnih želj«, po volji todi posebna po zdravniškem predpisu Boj-stersko kuhana dietitn« hrana Ponudb« pod »Cena tmenia« na spravo »Jutra«. Maribor. 8993» Družabnika w zoalitetno piaarao t Maribor« ta namestnika ii Ljubljano, s primerne (riatopnlno sprejme takoj baraki. Maribor, TatteB-biebov« olica 19. 86488 Dve gospodični želita dopisov ui z naobra-ienimi gospodi, v svrbo priučonja srbohrv jezik«. Dopise Aa oglasni oddelek »Jntra« pod šifro »Rrbo-hrva-sčln*.. 89470 Ljubitelj narave mlad in rese«, želi znanja i istotako gospodično, staro 17 let. Prftdnoat imajo Ljubljančanke. — Dopise s sliko na oglasni oddelek »Jatra« pod &ifro »Dolenjski grički«. 39501 «Inoze. S9536 Katera oseba di 85.000 Din. za kar dobi vao dosmrtno oskrbo. Več po dogovor«. — Naslov T oglasnem oddelku »Jutra«. 39400 50.000 Din posojila is5e dobro podjetja proti sigurni garanciji in mesečnim obrastlm 500 Din. — Oferte na oglasni oddelek »Jutra« pod «NaJbolj4e». Sostanovalca sprejmem v gredici mest« 1 za 130 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 39820 %% Realitetna pisarna družba i o «. Liuhlisna Miklošičeva cesta 4 odda v naje« stanovanja: 8 SOBE. komfort, pritikline. center Ljubljane — Um DI«; 4 SOBE I« pritikline. center. 1260 Din. Potrebno nekaj adaptacij. 3 VELIKE SOBE, pritikline, tik postaje ljubljanska okolic«. Din; 2 SOBI ia pritlfclne. Rožna dolin«. 75fi Din; BOBA 8 KUHINJO, Bra-deekega v*s, SM Din — z« 2 osebi. Več drugih stanovanj, mesečnih sob itd. Za ODDAJALCE »prejemamo prijave in posveduje-aio brezplačno. Prevrem-nlkt plačajo meren honorar. 30S11 Bpez#čnn sprejemamo prijave stanovanj ter jih oddajamo najboljšim najemnikom »Posredovala«, Sv. Patn c 18 »631 Dijaka sfreluiom na stanovanje. Naslov T oglasnem oddelku »Jutra*. 39S21 Stanovanje z vso o-krbo. te mogoča pri nemJki rodbini Učem za rimnazijca. Cenjene ponudbe na poštni prodal 85. Ljubljana. 39534 Majhno sobo čedae. add»m takoj v vt- ickrn pritličju. Pčiitve tt 8a Ahičljfcvi rtstl fc. 6. 89654 Opremljeno sobo toplo, separirano. prostorno in suho. oddam za 800 Din mesečno .Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 39547 Opremljeno sobo Hitu pošte oddam go*pod« Naslov v eglasaem odd.lkn »Jutra*. Mesečno sntm aa nirte *a**fflntne takoj edda Svoboda, Dniujsk« e. it. i7ym. — Krojač dobro Idočem kraju, tšle dobro izvežbanega pomočnik* kot družabnik* — neoženjenega, v starosti od 24—80 let. V damski stroki Izvežbani Imajo prednost. Potreben kapital 8—10.000 Din. Nantop takoj — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šilro »9'užba družabnika«. Družabnico z manjšim kapitalom sprejmem v začetno trgovino. Ponudbe 4 polnim na>!ovo«l n* egla.nl oddelek »Jutra* pod .I.jabljnna«. »508 Kapital iščem proti alsokim obraetl©, dobro Ideče trgovino. Ponudbe na oglasni oddaMt »Jatra. pod Iifro »Slgim« 25.000». -- Posojilo do 200 000 Din tPem prortl dobrltn obritim hi ga lil-Hjl Panudb« sa Offlasnl oddal«* »Jutra, pod irro »Poštenost«. Družabnika l*č«m k dobro vrelli nam obratu Mlrn LluMlanj — Potreben kanftal nad IMn ion nno Donl.e aa ori»«nl »dd.lek »Jutra« pod iifro .Ugodna prilik« Na. «M!li» Dvignite dopis jiod VaSo Iifro. Pozdrav »Odkritosrčnost 128». 39545 Gospodična simpatična, inteligentn«, mostojna, T dobrem položaju in prijetni okolici — želi znania 8 akademično Izobraženini gosnedom «li višjim uradnikom od 36 do 50 let, v svrho duševnega razvedrila in razmaha, sprehodov in družabnosti. — Dopise le s pravim imenom in naslovom na oglasni oddelek »Jutra« pod Mfro »Družabnost« S9392 Vdova brez otrok, t opravo In oar tisoč Din gotovina, domač«, štedljiv* In Izobražen«, llča v svrho mo-žltv« usnja s simpatičnim, resnim gospodom, železniškim, poštnim, bančnim ali državnim uradnikom go-zdirjean. učiteljem nji slif nlm. starim n« pod 45 let, event. tudi vdovcem z 1—£ otrokoma. Posredovalci lz. kljstenl. — Possdb« pod «Z* 14412» n« Publlcitas d. d., Ž»gwb, Onndullčeva uliti 11. ---- Za Miklavža ali Božič dofcer gramofon, line znamke, a ploščami zalo ugodno prodaor Naslov v oglasnem oddelka »Jutra« Kratek klavir dobro Ohranjen, 7>4 oktav, skoraj nov. dgodno prodam. Naelov pove oglasni oddelek Jutra«. 39420 6 tamburaških inštrumentov dobro ohranjenih. 2 biser niči, brač, prvo in drago bugarijo tn srednji berilo proda za 1700 Din Staako Jeraj, Rečica ob Savinji Klavirje harmonije n* obrokr in po-stdo svetovno najbolile: Stetnway. Uftlzel. Bftsen lorfer. POrster Stingl ori gmal atc dobltt le v ve iiki zalogi in izberi stro kovnjaka in bivšeg« učitelja .fllasbene Matice. ALFONZ BREZNIK LJubljana. Mestni tre W 3 j poleg magistrata). 2588? Glasovirje in harmonije uglafeujem {Hipravljara stro kovno in oenol iudi potu letni Naročajte oo lofiisnicl G. Juraseh. Ljubljana Wolfova ultra 13 4C Harmonika z lepim in močnim glasont naprodaj v Višnji gori 60. 39399 Gramoion s 44 ploščami, za četrtin-sko ccno proda Dolenc, StrossmajerJev« ulica št 1 — gimnazija na Poljanski stati). 89507 Klavfr za vajo oddam dnevno na posamezne are. Naslov v ogl. oddelka »Jntra«. Klavir za vajo n« razpolago. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 86363 Pianlno želim na stanovanje proti mesečni najemnini. Ponudbe s ceno na oglasni oddelek »jutra« pod značko »Pianino« 59323 Star klavir po zelo nizki ceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 39522 »Zug-pozavno« dobro ohranjeno, prodam za 650 Din v Društveni ul št. 63, Novi Vedmst. 39593 Pianino ali kratek, la prav dober klavir kupim. Ponudba aa Bohoričevo oL D, dvorišče. 89557 Ifigr iwa Ztddm* Foksterljer resovec paica. 1—2 leti star«, čiste pasme, rodovnik. J. SUepušIn. Zagreb Jsrlavai« «1 17 artporuč. sajivij. Umhnrtr-•trone oartitar* tola o MUla uatrel-■ta« a» «v ClaeMl« (Ml: «»u m p« ttMtu Za Miklavžu najlep« ie darilo je kanarček »Edelroler«. NaroČile ga ie danes pri goji« telju, ki ga pošlje tu« di po poŠti ta 200 D J. kelnarič, Ljubija« ijnna. Knafljeva ulica Stev. 2, III. nadstr. Doberman (psica) čistokrvna, dresiran«. 9 lo ta star* izt,crtu čuvarrca. M) ugodni ceni napredni — Več v trgovini Jelofnlk. Rožna dolina 59093-s Zlato zapeStno uro verižico (em iigubil«. — Pogrešam Jo od 30. nov. Oddati jo je v oglasnem oddelks .Jutra«. »459 Tudi na obroke S Moderna koluhovina vseb vrst izbira p las če v, jop itd. ,ROT L i u b S J a n a Mastni trg itei 9 Offlefe si našo izložbo Pri našem dolgoročnem in neopazljivem mesečnem odplačevanju odpade samo 3 D na dan. Za božič * * z novimi električnimi metodami. Zahteva ie naš novi ce-U*81 novn:k in popis plošč. L/Sll ii 381 Pii lli, last Obrnite se na zastopnika za Vaš kraj: Ivan Bottac, Uubiiana najlepša in najceneša darila. Velouri, parhenti in iz-gotovijeni manteljni, obleke in zimsko ter letno perilo za odrasle in otroke ter izgotovijene ženske in otroške predpasnike v krasni izberi v trgovini MARIJE ROGELJ, Ljubljana, Sv. Petra cesta 26. poleg Kolodvorske ulice. Otvoril sem usnfarno! Sprejemal bom vse vrste kož in jih stiojii po najnižjih cenah. Kupoval bom tudi surove kože in izdelane prodajal. Se priporoča Jernej Bolhar, usnjar 12894a Domžale 144, ■••■•••mnmaiiiiiHHuimnmiHiimmu Severno-češka tkaln ca gfice v svrho vzajemne ustanovitve tovarne v Sloveniji jugoslovanskega finančnika z vlogo kapitala 2 slo 3 milijonov Din. Samo neposredne ponudbe pod ,,Senozno" na upravo ,,Jutra" Maribor. Znižane cene ori ..Tribuna* za Miklavža. Mamice, ne zamudite agodce prilke. da si ogledate veliko izoire vsako- J vrstnih otreSk h veitčrov, is>ritnih ličkov, stoiec, r.olenflarjev malih avo-koles in ir cifeljev iivamih strejev io id dvoKoies. ■ osebn ftddeiek sa popravo dvokoies, motorje«. Šivalnih strojev. ctroSkiti voiičkov itd. Fraajliunje i ognjem Ko-!;sa se shrajun emo todi preko zime - TRIBUNA F B L, tovtnu dve-noles In ctro5kih voiitkov Ijibiiaat. Kafovsk« cesta 4 - Cenik franko. Deli Jugoslavije so preplavljeni, jnnto vam manjka ie naših prvovrstnih inmiznth iiiavlrsklh cifer na katerih se v četrt are brez znenfa not naučite igrati najlepše komade, aH pa Vam manjkajo k cifram primerne podložifive ----NOTE---- Na razpolago Vam Je na stotina naJlepHh pesmi, koračnic, valčkov in nafnovejUh ta» kozvanlh Uagerjev v slovenskem, hrvatt skem, srbskem (cirilici), ofrtkem tn nemt ikem Jeziku. — Zshteva}t» seznam. Tovarniška prodaja: a. Z © R K © Maribor, poštni predal 80. NOVI MODEL Minimalna poraba bencina — Preizkušena trpežnost. PiSiJ^iakoi Telefonirajte i mmr 24-77 i r Novi Ford je zgrajen za moderne razmere, posebno sposoben za velike brzine in močno akceleriranje. Ni navadno izpopolnjen model „T", temveč od h 1 a d i č a do zadnje osi popolnoma nov voz. V kvaliteti in ceni ga ni mogoče primerjati z nobenim vozom. Tehnični detajli: Pišite še danes! ! Motors Ljubljana, Dunajska cesta 9. LTD. FOTO- aparati Din 260 - naprej na zaogi Foto-mater a\ JANKO POGAČNK LJUBLJANA. Tavarleva ul 4. PUH - PERJE R MIKLAOC L30BLJ? MOLITEV PRIDNEGA OTROKA "" UUBI SV.MIKLAVŽ KUPI Ml DAROVE JKATESNI TRGOVINI IN BONBONIERL V.A.JANEŠ LJUBLJANA gledališka uuca 3rs PALAČA POKOJNINSKEGA ZAVODA / PAZITE! % Pri nakupa božičnih daril bodite praktični! Oblafilaira Ilirija. Ljubljana. Mestni trg 17/1. je znatno znižala cene platno, Sifonu, batistu in vsej manafakturi ter dala s tem priliko vsakemu, da si nabavi lep. -en, praktičen dar. Poleg raftnne cene še zraven be obroke. Znižane cene samo do 20. decembra. Ne zamndit« prilike! Naipopolneiii Stoewer ttvaini stroji za Svfl|e, Krojače in čevljarje tei za nak dom Preden r nabavite stro). Ofieite st to ziednost pr tvrdki Lud. Baraga, uuoiienr Salertbttrgeva ulica 6 I. tr*roiat*i> •"»>■ '»-"Mm Q»r»mt;i Meter. «t »0 .> urojuje Davoria iUvljaa. Isdaja za Konzorcij bJuuu Ado< V VELIKI IZBERI pri A. & E. Skaberne, Ljubljana, Mestni trg 10. Vitek sta s! i gospod d ukoj i aotenjca 3*i»-p»-» od Ar Billowitu Urrlia. •leguUki ritki Uv T* p»-laml.« ti>»»UTikcij» ur nt mot' l*i MJV.-ljMB rtVT If» Ari« toeno n avtn in odrtrsnjoje r»o Brpo trehno maSfoh« On« do inOi-m 165 Din. nad I«1 r*. "S Pin Ontihjlr* ko<( • O00 Petintrideset milijonov dinarjev — skupaj . . . 3v>0u OuU — dinarjev Ze po prvem vp ačifu imate pravo na dobitek. Ta obrestovana državna renta ie najboljša in najsigurnejša hranilna v osa in obenem gratis - srečka, s katero se lahko milijoni dob io, v nobenem s'utaiu pa kai »zgubil Opozarja se na nesolidne tvrdke, katere skušajo to rento potom različnih agentov raztirodajati na obroke s skopuskimi obrestmi od 30, 60, da ce*o 90% Vi lahko dvignete to rento pri nas od 1 - 200 komadov proti mesečnemu odplačilu pod solidnimi pogoji in le proti zaračunavanju 15 k obresti na leto nakar Vam od dneva vplačila odobravamo tudi obresti in sicer takof da plačate za kredit de facto kvečjemu 8-9% dnevnega kurza. Ze po prvem vplačilu popolno nravo na igranju dne 15. januarja in 15. februarja 1928. Prodaini pooi: Na takojšnje odplačilo za komad (Nominala Din I.000 -) ................... Din 400 — + 5 Din za stroške. Na odp ačilo v 12 mesečnih obrokih za komad mesečna Oin 38»— Na odplačilo v 24 mesečnih obrokih za komad mesečno Oin 22'— Več kot 200 kom te rente proti mesečnemu odpiačtiu se ■gfr eni osebi ne izda o Naročila najbolje potom dopisnice s takošnjo vpoši-IJatvi.o prvega obroka potom poštne nakazn ce na Bankovno komanditno društvo A. REIN I DRUG ZAGREB Trg kralja Tomislava 15, Gajeva nlica 8, Preradovicev trg 5. Osleite natantno naslov in tvrdko! Na Bank ovit" komanditno društvo A. REIN I DRUG, Zbgreb Danes sem Vam poslal s poštno nakaznico ter Vas prosim, da mi za nadomestilo____Komadov 2'/. % državi.Ih obveznic vojne škode stavite v Vašo shrambo Prosim, da se mi takoj pošlje obročni list, zaznamovan s serijami m štev meni dodeljenih obveznic. Bodoče obroke Vam bodem nakazoval v smislu obročnega lista točno vsakomesečno skozi daljnih 12 mesecev po Din 38 za komad ali 24 mes. po 22 D za kom., v katero svrho prosim, da mi pošljete vplač. hstlcov ček zav. _ 192_. dne Ime: Poklic: --- Kraj:____ Pošta: -- Pr vs mo sa letni In Cttifhr milovl U Narodno dakarao dd. kot tttfcarnarja fraa Jascrfe*. im tmaoratuS dU JC Ataisu Not«k. Va • LjuUmL