Posamezna številka 10 vinarjev. Štev. 20. v LiumioDi v soboto, 25. lonnarla 1913. Leio XLI. Velja po pošti: = Za oelo leio naprej . . K 26 — za en mesoo „ > • » 2*20 za Nemčijo oeloletno . „ 29-— za ostalo Inozemstvo . „ 35'— V LJubljani na dom: Za celo leto naprej . . K 24 — za en meseo „ . . „ 2'— V spravi prejeman mesečna „ i-70 == Sobotna Izdaja: = sa oelo leto........ T— za Nemčijo oeloletno . „ 9-— n ostalo Inozemstvo. „ 12-— Inserati: Enostolpna petitvrsta (Ta nini); za enkrat . . . . po 15 v sa dvakrat......13 „ sa trikrat......10 „ sa večkrat primeren popnst. Poročna oznanila, zahvale, osmrtnice Ili: enos.olpna pc;itvrsta po IS vin. " Poslano:--a-- enostolpna petitvrsta po 30 vin. Izhaja vsak dan, izvzemal nedelje in praznike, ob 5. wi,pop. Redna letna priloga V o ril red. Kar Urednlitvo je v Kopitarjevi ulloi štev. 6/m. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne as sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nltol št. 8. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrsko 36.511, bo: s.-bero. št. 7583. — Upravalškega telefona it). lti8. plovnimi družbami v skupnem poolu, kakor se imenuje paroplovni trust, ki ima svoj sedež v Hamburgu. Zelo pametno zase je ta pool kontingentiral izseljence in je določil prekomorski Austro-Americani za Severno Ameriko — v Južno Ameriko je prosta — 4 odstotke, reci in čitaj štiri odstotke izseljencev. Kar jih prepelje več, mora zanje plačati poolu dogovorjeno odškodnino. Kaj je torej našega pri Austro-Americani"? Vtopljena je popolnoma v nemškem poolu, zvezana na vse plati, in kakor posnemamo iz zanesljivih poročil, nima na svojih ladjah, da se izrazim čimnajbolj milo, tistega reda, ki ga imajo na primer angleške ladje. Glede na tarife je vezana od poola, glede na kontingent tudi. Izseljence ali celo Slovane štuliti tu vmes, jc pač skrajna predrznost. Kanada Pacifique Railway se ne meni za pool. Samostojna je in bogata, da se ji ni treeba uklanjati poolovim kapitalistom. Vožnja ž njo bo cenejša in boljša. Ker ima vse železnične proge v Kanadi v rokah, bo prav lahko izseljence spravljala tudi v Zvezne države, če bodo tja hoteli. Jasno je, da glede na dobičkaželjnast ni nič boljša od poola; zato j s stališča skrbi za izseljence popolnoma vseeno, ali ima koncesijo pri nas, ali ne. Glede na ceno in glede na večji red je pravzaprav celo boljša. Na vsak način je pa s stališča naše trgovine njena neodvisnost od poola silno veliko vredna. Prvi klin je zabit v pool in to je že nekaj. Za naše južne dežele, ki ne pridelamo dovolj žita zase in smo odvisni zlasti od Ogrske v tem oziru, tudi ne bo nič škodilo, če se bodo žito in zlasti krmila poceni vozila v Trst iz Kanade, od koder so dozdaj prihajala najprej v Liverpool, in od tam na evropski kontinent. Edino, kar se da naši vladi očitati, je njen popolni fiasko z nacionalizira-njem izseljeniškega prometa. Austro-Americana se ni razvila v avstrijskem zmislu in spomini na bahave prognoze o nacionaliziran ju so pravzaprav samo velika blamaža. Teh reči je pa naša vlada že dolgo vajena in v njih se vadi še prav posebno v sedanjih dneh. Varstvo naših izseljencev je tista točka, ki nanjo opirajmo sodbo o novi koncesiji. In v tem oziru je sedaj vlada prostejša. Trdno upanje imam, da kmalu zagleda izseljeniški zakon beli dan, in da ga bo mogoče zdaj boljše urediti, nego prej. Morda bo tudi zdaj mogoče uveljaviti edino pravo načelo, da se morajo avstrijski izseljenci podpirati v inozemstvu ločeni! po narodnosti in veri, podrlo pa načelo, ki vlada dozdaj, sipati denar avstrijski družbi v Novem Jorku, ki jo x>redstavljajo nemški j udje, ali pa anglikanskemu domu v Baltimoru, ki agitira za prestop k anglikanstvu. Trnjeva pot, ki hodijo po nji naši vrli frančiškani, s P. Kazimirom na čelu, v skrbi za naše izseljence, je obenem obtožba naše vlade. Dotaknil sem se teh reči, ki niso v neposrednji zvezi s koncesijo kanadski družbi, ker sem jih v socialno-poli-tičnem odseku, ko je prišla ta koncesija v razgovor, po domače povedal navzočim vladnim zastopnikom. Pridejal sem to-le: Koncesija kanadski družbi, ki pomenja prelom prevoznega monopola, kaže nekaj potrebnega poguma naše vlade. Toda »Neue Freie Presse« je nasprotna in ž njo drugo, od poola najeto in plačano časopisje. Trgovsko ministrstvo pa kaže le prevečkrat svojo odvisnost od »Neue Freie Presse«. O tem priča v izseljeniškem vprašanju ravno to, da se zopet izdatno podpira , Avstrijska družba v Novem Jorku, in se dosledno prezira vs«, kar je slovanskega in katoliškega. Bojim se, da trgovsko ministrstvo ne omahne tudi zdaj. Člankar, ali recimo mu agent, že špiti pero, češ, zdaj ga bom tega zagovornika trgovine z mesom, ker se ogib-lje ravno poglavitne i-eči: Kanada, mala Kanada bo sprejela naše izseljence in jih ne bo dala na^aj, ker tam se za nekaj šilingov dobi zemljišča na izbiro. Najprej bodi povedano na ta ugovor, da naši izseljenci niso slepe marionete. Le par slučajev iznenade-nja, pa bo potovanja v Kanado kmalu konec, pa tudi koncesije. Austro-Amc-rikana, ki je izprva našo javnost razburjala s to grožnjo, kako bo kanadska družba naseljevala naše ljudi po svojih prostranih zemljiščih, se zdaj sama pripravlja, da uvede iz Trsta redno vožnjo v Kanado. Imeli bomo odslej dve redni progi iz Trsta, kjer doslej ni bilo nobene. Lep dokaz, kako Austro-Ame-rikana hoče preprečiti pač ne poti naših izseljencev v Kanado, nego konkurenco kanadske družbe. Naša dolžnost J^* Današnja številka obsega 14 strani. Kanada Pacifiqiie Railway in marsikaj drazega. V nedeljski »Edinosti« čitam članek proti koncesiji trgovskega ministrstva, po kateri naj bi smela Kanada Pacifique Railway družba odpreti po avstrijskih mestih agenture in začeti redno vožnjo Trst—Kanada. Podpis članku kaže njegov neposrednji vir v besedah »Po Slovenskem Narodu«, po-srednji se pa. da prav lahko uganiti. Iskati ga je pri Austro - Američani. Članek je živahen, dramatičen, ginljiv. ,Vsa sredstva vporablja, ki se ž njimi dado omajati grešne slovanske duše; s splošnega človekoljubnega stala, slika s primerno ogorčenostjo, kako gre pri imenovani koncesiji za kupčijo s človeškim mesom; z narodnega stališča popisuje, da. je ta koncesija naperjena proti Slovanom, ker se ti najbolj izseljujejo, in glede na to, da je zdaj v zimskem času mraz, opozarja z velikim poudarkom, da je Kanada mrzla. Ker je članek, kakor priča »Edinost«, povzet iz »Slovenskega Naroda«, pogrešam samo še to, da se v njem ne opozarja na veliko škodo, ki bi jo imela vsled nove koncesije »Sveta katoliška vera«. Tega res manjka! Nekoliko me pa pri tem tolaži konec, ki s tako otroško zvestobo ponavlja vsled svoje starosti prečastitljivo formulo: »državni poslanci, storite zdaj svojo dolžnost«. Članek ima to hibo, da računa na neumnost svojih bravcev. Taka reč se rada maščuje. Najprej ne vidim prav dobro, ali naj tudi taka narodno-gospo-darska vprašanja, kakor je imenovana koncesija, pri kateri nima Slovenec najmanjšega strankarskega, ali zasebnega interesa, dobivajo značaj političnega šiboleta. Ne morem si prav misliti, komu na ljubo naj se začne sedaj ločitev duhov med pristaše nemškega brodarskega trusta in njegove nasprotnike. Za to namreč gre in za nič druzega ne. V Trstu ima svoj sedež paroplovna družba Austro-Americana, ki se šteje, da je domača, avstrijska družba in ima vsled tega razne velike ugodnosti od naše vlade. ,Ko se je ustanavljala, so peli vsi uradni in poluradni škorci, da sedaj svita nova doba avstrijskemu LISTEK. Pismo Iz Ma. (Od našega poročevalca.) Kako Srbi Boga časte. — Žrtev poklica. — Norvežani za Srbe. Skoplje, 19. januarja. Napočil je krasen zimski dan, kakor bi že bili sredi pomladi. Solnce je vstajalo izza s snegom pokritih planin in obečalo najlepši dan. Danes je »Bo-gojavljenje« (Sv. trije Kralji), eden tistih praznikov, ki jih Srbi posebno spoštujejo. Letos se je ta dan prvič praznoval v svobodnem Skoplju. Ljudstvo iz Skoplja in okolice je prihitelo v neštetih tisočih in ni napolnilo samo ka-tedralne cerkve Sv. Spasa in cerkvenega dvorišča, marveč tudi vse ulice Vv okolici. To je bila divna slika pestre narodne noše, ki je v tem kraju posebno bogata in slikovita. Slavnostne službe božje se je udeležil prestolonaslednik Aleksander s celim štabom, vrhovno poveljstvo, vojni minister, generali, cel častniški zbor in vsi drugi zastopniki vojnih in civilnih oblasti. Službo božjo je opravil mitropolit Vicentije z 20 duhovniki. Po službi božji se jo uvrstil nepregleden sprevod z mitropolitom in duhovščino na čelu, ki se ga je udeležil tudi pre- paroplovstvu: Zgodilo se bo namreč nekaj, kar je po veroizpovedi vseh pravovernih trgovskih politikov prva in poglavitna reč v izseljeniškem vprašanju. Prevažanje izseljencev se bo nacionaliziralo, kakor slove tehnični izraz. To se pravi po naše: izseljenci se bodo odslej vozili preko Trsta na ladjah takozvane domače družbe. Ne rečemo, da nima nekaj zase nacionalizira-nje izseljeniškega prevažanja. Naši izseljenci so milione dali zaslužiti Seve-ro-nemškemu Lloydu, Hamburg-Ame-rika progi in drugim tujim družbam. Nemški delničarji so bogateli in so gradili vedno nove ladje. Tako se je z našim denarjem podpirala trgovska tekma Nemcev z nami. To je narobe, toda v izseljeniškeem vprašanju je vendar le ena zadnjih reči. Vsi, ki se pečajo praktično z varstvom izseljencev, vedo, da je prva reč najstrožja, v posebnem zakonu utemeljena kontrola nad agenti in nad paro-plovnimi družbami. Kupčija s človeškim mesom ni nič lepša, če jo dela agent za nemško, avstrijsko ali angleško družbo. Agenture se morajo popolnoma preustrojiti in brez pridržka se mora prepovedati vsaka vaba ljudi k izseljevanju. Dokler pa nimamo takega zakona, — in tega zavirajo v prvi vrsti nemške paroplovne družbe z Au-stro-Americano vred —, je popolnoma vseeno, če so pokaže v ljubljanskih kolodvorskih ulicah še ena tabla z lepimi malarijami in z nadpisom Kanada Pacifiquc Railway. To bi bilo vse neizpodbojno tudi v slučaju, ko bi bila Austro-Americana dejansko res avstrijsko podjetje, ko bi bilo nacionaliziranje našega izseljeniškega prevažanja zvršeno. Pa ni! Večina kapitala je iz nemške države in sicer so vdeleženi pri Austro-Americani tisti nemški kapitalisti, kateri imajo prevažanje izseljencev iz nemških pristanišč v rokah. To smo svoj čas raznim trgovskim ministrom pripovedovali, pa so nas tolažili, naj lepo počakamo, da je vse v redu, in se kmalu doseže, da bo večina kapitala Austro-Americane v avstrijskih rokah. Topot so pa menda avstrijski židje, kar se, kakor pravijo, večkrat zgodi, pustili avstrijsko vlado pri njenem nacionali-ziranju na cedilu. In to še ni vse. Austro-Americana mora biti z nemškimi velikimi paro- stolonaslednik Aleksander z vsemi dostojanstveniki in nešteto ljudstva; sprevod se je pomikal k reki Vardar k »vodoosvečenju« (blagoslovljenju vode). Z Dušanovega grada so zagromeli topovski streli kot prvi pozdrav krščanskim svetinjam v osvobojenem Skoplju. Slovesnosti se je udeležilo toliko ljudstva, da je bil na obeh širokih obrežjih Vardarja ustavljen vsak promet. Na levi strani reke ob zgodovinskem Dušanovem mostu je bila postavljena tribina, s katere se je vršil obred blagoslovljenja reke. Na obeh straneh Vardarja so bili razvrščeni oddelki štirih pehotnih polkov z godbami in zastavami. Odkar stoji Skoplje, ni bilo za krščansko ljudstvo ganljivejšega trenot-ka kakor je bil ta dan, ko je mitropolit dvignil križ, da blagoslovi Vardar in so z Dušanovega gradu zagrmeli topovi ter počili streli častnih vojnih čet. Od mitropolita in prestolonaslednika pa dol do na j skromnejšega kmetiča ni ostalo suho nobeno oko — v vseh so blestele solze veselja in hvaležnosti do Boga za darovano svobodo. Ko je mitropolit. blagoslovil reko, je po starem običaju v vodo vrgel križ; za njim je skočil eden Skopljancev ter ga pobral z dn& reke in dvignil kvišku, kar so množico pozdravile z gromovi-tim klicanjem — vse srečne v zavesti, da bodo odslej smele vsikdar tako javno izpovedovati svojo krščansko vero. Cel ta dan je nudilo Skoplje prazničen pogled: po ulicah se je trlo oko-ličanskega ljudstva v bogatih pestrih narodnih nošah; tujci so bili polni hvale. XXX Tu je umrl, kakor ste že kratko poročali, zdravnik Charl Carter, ki je prišel z angleškim oddelkom Rdečega križa. Oskrboval je na tifusu bolne vojake, nalezel bolezen in ji podlegel kot žrtev svojega plemenitega poklica. Pokopan je bil z velikimi vojnimi častmi; spremila sta ga dva. oddelka pehote z godbo, ob grobu mu je govoril en angleški in en srbski zdravnik, godba je svirala angleško himno, vojaške čete so mu pa s streli izkazale zadnjo čast. Pogreba sc je udeležila tudi silna množica hvaležnih Skopljancev. Pokojnik je bil star Še-le 28 let in edini sin matere - vdove, kateri je vrhovno poveljstvo v imenu srbske armade izreklo sožalje. XXX G. Olaf Brock. profesor in dekan norveške univerze v Kristijaniji, je pred 14 leti kot profesor slovanskih jezikov potoval po naših naših krajih in proučaval srbski jezik; uspehe njegovega raziskavanja je izdala dunaj- ska akademija. Prof. Brock je prepotoval vse jugoslovanske kraje in se dodobra spoznal s Srbi ter nas vzljubil kot najboljši prijatelj. Dopisoval si jo redno s srbskimi prijatelji. V svoji domovini je vedno delal za nas. O zadnjih dogodkih na Balkanu je prof. Savi Ma-ksiču poslal tole pismo: »Z največjim nemirom sem zasledoval dogodke na balkanskem polotoku. In z veselim srcem, tla, s čustvom osebnega ponosa sem videl, kaj so storili moji prijatelji Srbi. Pravim: s čustvom osebnega, ponosa: kajti kolikokrat sem imel priliko, da sem hranil Srbijo in Srbe proti preziranju in bedastim klevetam, ki so našle pot celo k nam. še sedaj se rad spominjam, kako prisrčno se mi je zahvalil naš slavni pesnik pok. Bjornson, ker sem imel pogum, da sem z besedo in peresom branil srbski narod proti brezvestni politiki. Zato si lahko mislite, da smatram sijajne vojne uspehe Srbov in drugih balkanskih narodov kakor nekako osebno zadoščenje in s podvojenim zadovoljstvom mislim na to, da mi je bilo dano osebno spoznati to narod. Svoje srbske prijatelje hranim v naj-hvalcžnejšem spominu. Njim in celemu srbskemu narodu želim srečno novo leio. Sloga, požrtvovalnost in navdušenje spremljaj Srbe, dokler sc srečno ne reši velika naloga!« je pač tem večja zdaj zahtevati najstrožjih določb proti vabi in nabiranju izseljencev, proti vsaki reklami v tem oziru, konkurenca mod nemško Austro-Amerikano in med angleško kanadsko družbo nas pa prav nič ne briga. Popolnoma napačna je misel iskati rešitve naših gospodarskih vprašanj od tistih, kateri so že šli preko Oceana. Taka pot ima svojo moč in daje nove smeri svojim potnikom, ki so največkrat razmeram doma popolnoma nasprotne. Bilo bi bedasto .naše ljudi spravljati kolonizirat v Kanado, ko imamo na Vzhodu zdaj še posebno toliko lope prilike, v kolikor imamo ljudi preveč, da se naseli bogata zemlja z brati. Toda s silo ne boš ljudi držal nazaj. Svarimo jih, svetujemo jim, a če gredo, nam ostanejo vendar dragi; dolžni smo skrbeti zanje in pri tem ni prav nič narobe, če si vsaj nekateri svojemu domačemu delu primerno — tudi v daljni tujini ustanove kmečke domove. To se mi je zdelo potrebno povedati, da bo razburjeni člankar v »Narodu« in »Edinosti« vedel, koliko vrednosti ima njegov poziv na naše poslance. Ne bi mu škodilo, če bi vpošteval, da imajo poslanci svoje glave, menda tudi nekaj znanja in razsodnosti, in da se s starimi, častitljivimi frazami ne rešuje trgovska, ne izseljeniška politika. Po moji skromni sodbi se mu ni bilo treba blamirati. Dr. Krek. Balkanske drame tretje dejanje. (Dr. I. Žitnik.) Zastonj prelita draga kri ne bodi. B. M. Štirinajst dni je potrebovalo mirovno sodišče v Londonu za same formalnosti, preden se je Turčija udala, da je premagana. In pretekli so zopet trije tedni, da je turška vlada naznanila svoje mirovne pogoje, ki pa so za balkansko zvezo bili nesprejemljivi. Najprvo je ponudila samo ozemlje za-padno od odrinskega vilajeta. To bi bila morala storiti že v prvi seji, ko bi ne imela potuhe. Toda turška diplomacija dobro pozna svoje Pappenheim-ce. S tem, da je Turčija zavlačevala pogajanja, hotela je zmanjšati svojo škodo, balkanski zvezi pa povečati žrtve. Evropa jo je razvadila, da uporablja vsa sredstva in izgovore, ki ji morejo podaljšati vsaj navidezno gospostvo v zarobljenih deželah. Od suvere-nite, suverenitete, avtonomije in okupacije do aneksije je vedno dolga in okrvavljena pot. Na vsakem postajališču do popolne likvidacije išče in dobi od potrpežljive Evrope primeren bakšiš za svoje nadaljne grdobije in hudobije. In to se prav gotovo zgodi tudi v tem slučaju. Evropa dovoli Turčiji nov moratorij in novo denarno pomoč. Kakor Pilat vtakne diplomacija svoje prste v vodo, češ, da ima mirno vest. Pilat pa s tem poganskim simbolom ni postal vzor nepristranskega sodnika, in pravičnega cesarskega namestnika. Evropa se stara in pogreza v moderno suženjstvo. Triumvirat tu, triumvirat tam, v sredi pa »misera contribuens plebs«. Turška vlada je sklenila, da razobesi belo zastavo na svoji zadnji postojanki v Evropi v znamenje miru. Za Čataldžo ima sicer zbrano še precej močno armado. Toda evropske velesile so ji v skupni noti nasvetovale, Slike iz volne. Opisal prof. A. Bezenšek v Sofiji. Prva slika. »Fantje korakajo, kaprol pa gre naprej.« Ta slovenska vojaška pesem mi je prišla na misel, ko sem videl sledeči prizor: Po sofijski ulici Marija-Lujiza, koraka ponosno vojaški oddelek s svojim »staršim« t. j. korporalom na čelu proti kolodvoru, od koder sc popelje s svojim polkom na bojno polje. Na mostu pred kolodvorom čaka množica ljudi, da bi rekla odhajajočim poslednji »Z Bogom«! Med množico jc opaziti neko gibanje, ker hočejo nekateri prodreti v prvo vrste. Z močnimi lakti si probije pot in stopi naprej starček z mlado ženo, ki nosi v vsaki roki otroka — eno starejše, drugo mlajše. Starček zakliče: »Ivane, sine moj!« Iz vrste stopi vojak in prosi »star-šega« za dovoljenje, da malo zaostane. »Starši« mu precej dovoli. Stari oče in sin se objameta.. Otroka kličeta: »tata! tata!« Mati, ne da bi se razsolzila, poda svojemu možu roko — morebiti posled-njikrat. naj opusti nadaljno prelivanje krvi in so sprijazni z usodo, ki je Bulpurom določila Odrin. Sklep turška vlade in sultanove družine je odobrif tudi na-rocjpi svet mohamedanskih veljakov. Tragičen jo moral biti prizor, ko je v toe©k tajnik ministrskega sveta prečit«! opomin evropskih varuhov, vojni niiljister predložil žalostno sliko bo-jiščft in finančni minister kazal prazpo državno blagajno. Toda kismet je kis-met, tako jo pisano v zvezdah, tla leta 1913. sultan izgubi Odrin, ki je bil od 1. 1301;. v turški pesti. S tem se prične novo poglavje svetovne zgodovine. Turčija neha biti evropska velesila, polu-mesec se bliža zatonu in ugaša. Dvesto let jc hirala Turčija. Od leta 1774., ko so si Rusi osvojili Krim, je bilo na dnevnem redu evropske diplomacije vprašanje: »Kedaj« in ne »ali« turški sultan pobere iz Carigrada šila in kopita. Ker pa so sc velesile upravičeno bale, da se spopadejo pri razdelitvi turške dedščine, skrbele so za bolnika ob Bosporu, kakor jetničar za zločinca, ki je obsojen na dosmrtno ječo, pa ne ve ure in dneva, ko se mu utrga nit življenja. Že lota 1833. je ruski car Nikolaj I. omenil avstrijskemu poslaniku Fiquelmontu: »Turčija je mrtva. Morda se nam še posreči, da za držimo krizo; toda jaz nimam upanja, da bi si opomoglo to starikavo telo; prej ali slej mora razpasti. In tedaj nastanejo velike težave, zato se moramo že sedaj baviti s tem vprašanjem, da zmanjšamo nevarnosti.« Še tisto leto pa je Rusija rešila Turčijo v boju z egiptovskim vazalom Mohamedom Alijem. Ko je leta 1839. Rešid paša preslepil Evropo z lepim načrtom raznih reform v turški državi, tolažili so se turkofili z upanjem, da se Turčija pomladi. Bolnik je res zlezel iz postelje. Napoleon III. je leta 1856. v Parizu narekoval na zapisnik evropskim velesilam, da zagotovo Turčiji nerazdeljivost in jo sprejmejo kot enakovredno velesilo v evropski koncert. V tem koncertu pa jc turški sultan po svoji h notah razbijal po bobnu, vedno molil godcc in občinstvo, da so ga bili kmalu vsi siti. In tako smo mogli opazovati, da od zadnje rusko-turške vojske v evropskem koncertu prevladuje tudi na Balkanu imperializem. Čudovito sta se v zadnjih desetletjih razvili velika industrija in trgovina. Vse dere v mesta in tovarne, kjer rastejo množice tovarniških delavcev, obenem pa draginja živil, ker pusta zemlja ne rodi in tudi ni testo, ki se more raztegniti na mizi. Vzori imperializma pa niso ljubezen do bližnjega, vera v pravičnost in upanje na poštenost, ampak rodovitne naselbine, stalni in bogati odjemalci ter mastne dividende od naloženega kapitala. Kdor pri imperialistih išče krščanske ideale, ta hoče na drenu trgati grozdje. Načelo imperializma je moč nad pravico in sredstvo mogočna armada na suhem in jeklene trdnjave na morju. Tu imate odgovor na vprašanje, zakaj so v sedanji balkanski vojski evropske velesile zatajile vse sklepe in zagotovila prejšnjih mirovnih kongresov in sultana pustile na cedilu. V strahu in boju za svoje interese tudi balkanski zvezi po tem načelu dele z velikanskimi žrtvami osvobojeno zemljo. »Lucri bonus est odor ex re qualibet« je rekel hudomušni Juvenal o Vespa-zijanu. Turčija je bila za evropsko diplomacijo zadnjih sto let le odbijač na- Stari oče blagoslovi sina in mu veli: »Z Bogom! Zdaj pa urno korakaj, da zavzemeš spet svoje mesto med tovariši!« To je prizor, kakršnih sem ne redko videl v sedanjih časih. Takšen prizor je pač pravi biser, ki sc redko najde v življenju. Druga slika. To podam po opisu tukajšnjega dopisnika nekega angleškega lista, katera je posneta v bolgarskih časnikih. Car Ferdinand pride v jambolsko bolnišnico pogledat, kako se ranjenci počutijo. Tam leži mod mnogimi dragimi na svoji postelji nevarno ranjen častnik, kateri se nahaja v borbi med življenjem in smrtjo, — v agoniji! Častnik se pri tem visokem posetu osvesti in vpraša carja s krepkim glasom: »Vaše Veličanstvo! Ali bodo našo, armade imele veliko srečo, korakati zmagonosno v Carigrad?« Car Ferdinand, videč solzo v očeh umirajočega vrlega častnika, vzdahne globoko pri tem vprašanju in mu oc -govori na tiho: »To sam Bog ve . . .« sprotujočih si interesov, skleda vrele kaše za mačje nqravc in Carigrad torišče za lisičje zvijače. Krščanska raja jo morala stolatjaltrpeii, da so iz njene kože Turki rezali jermena za pasje biče, Evropa pa za svoje denarno mošnje. Toda napočil je. balkanski raji vstajenja dan. Narodi, ki so v sužnosti medlcli, si vijo lovor zmage krog glave. Solze vdov in sirot so znak veselja, da slava junaških rešiteljev večno bo živela. Sovraštvo in krivice razdejal je rob carstvo kleto; srce mu v prsih blažje bije, ko je raztrgal spone hudobije. Kdo te srečo bratu ne želi uneto? Angel miru, ki je razprostrl svoja krila nad hrabrimi boritelji in gomilami za svete ideale padlih junakov, naj spremlja trud in delo osvobojenih bratov do nekrvave zmage. Z veseljem smo pozdravili prva poročila o sijajnih zmagah balkanske zveze; s simpatijami smo v duhu spremljali junaške čete, ki so v znamenju križa in svobode otimali svoje brate stoletnega krutega jarma. In naše sočutje je bilo tem iskrenejše, veselju še večje, čimbolj so se mračila čela in jcžili lasje »kulturnim politikom«. Iz najplemenitejšega idealizma jc vrela in plamtela naša radost, ko smo kot Slovani pošiljali pozdrave zmagoslavnim svojim krvnim bratom na Balkanu. Tudi naša polja so teptala turška kopita, naši pradedje so prelivali kri za svoje domove in družine; s krvjo smo podedovali srčno željo, da polu-mesec ugasne na Balkanu in zašije izmučenim rodovom svetlo solnce krščanske prosvete in svobode. Divjaško nasilstvo zasluži strašno kazen. Toda v naših srcih ni za tlela iskra črne osvete in krvave maščevalnosti, ko je božja pravičnost z večnimi črkami začrtala v svetovni zgodovini staremu grešniku in brezsrčnemu krvniku zasluženo pokoro. Zmagala je pravica, podlegla turška sila večnim vzorom, ki tolažijo in bodrc v nesreči posamnike in narode. Te zavesti ne prikrivamo nikjer in nikdar. Našega idealizma ne zatre nobena kleveta. Kar zahtevamo zase kot zvesti Avstrijci, to želimo in privoščimo svojim bratom, kjerkoli tarejo življenja pot. So pa klevetniki, ki tem našim idealnim čustvom podtikajo težnje in namene, ki ne soglašajo z interesi habsburške države in dolžno zvestobo vladarskemu prestolu. »Quos ego!« odgo: varjam z Virgilom tem sikofantom! Pravi in resnični interesi države so tudi naši interesi; njena škoda je tudi naša škoda. Ali naj zopet ponavljamo zgodovinska, dejstva od grofa Kannitza do grofa Berchtolda, da v avstrijski diplomaciji ravno glede na balkansko vprašanje zastonj iščemo doslednosti? Edina doslednost je bila v nedoslednosti. Tudi grof Andrassy je le prisiljen v Berolinu prevzel nalogo bosanske okupacije, ker je bila v interesu v prvi vrsti nemškega imperializma, ki ima od leta 1870. v Berolinu svoj sedež. Dokazali smo z dejstvi in obžalovali, da so jo Avstrija prepozno spomnila pravih svojih interesov na Balkanu. Zakaj je avstrijska diplomacija nad sto let. prepuščala Rusiji vlogo osvobodilni jioo balkanske raje? Odgovor dobite pri vseh diplomatih iz Metter-nichovc šole, ki je zabičavala svojim učencem, da jc poglavitni interes naše države na Balkanu le »status quo«, torej večno turško nasilstvo in suženjstvo gaženih in teptanih rodov. Vsa javnost jo trclno prepričana, da je naš modri in od vsega sveta kot knez miru občudovani in ljubljeni vladar povodom sedanje balkanske krize preprečil svetovno vojsko, katera bi mogla biti za državo usodepolna vsaj v bodočnosti. Predobro poznamo interese svojih narodnih nasprotnikov. Tem velja edini odgovor: »Oderint, dum me-tuant!« Razsodnim ljudem pa tudi ni treba še zatrjevati, da avstrijski Jugoslovani nc pričakujemo pomoči od svojih bratov na Balkanu. Ti bodo desetletja imeli dovolj skrbi, da bodo v osvobojeni! pokrajinah izkidali turški gnoj ter pričeli kulturno delo. Naša želi^ je, da naša država ustvari in ohrani prijateljske razmere z vsemi balkanskimi državami in si tako zagotovi tudi svoje in naše koristi. Ker nismo sentimentalni, zalo tudi kot umirajoči rod nc pozdravljamo balkanskih bori-teljev. Trdna je naša zavest, da tudi v habsburški državi zmaga enaka pravica za vse narode, ki so jo ustanovili in ohranili. Žilavi in čili so slovanski rodovi, to izpričuje vsa njihova zgodovina. Iz te naj posnamejo merodajni krogi potreben nauk, da jc pravičnost prvi pogoj za državljansko zvestobo, ta pa najsigurnejši temelj vsake države, Balkanska drama pa ni še konča-, na. Ravno ob zaključku tega članka smo prejeli brzojavno poročilo, da je v Carigradu mladoturška stranka sanja-vih rogoviležev strmoglavila vlado, ki hoče Bulgarom izročiti Odrin in skleniti mir z balkanskimi državami. Reči moramo, da nas ta mladoturški odpor ni iznenadil. Turčija je težko ranjen medved, ki bode Še dolgo renčal in brcal, preden izkrvavi. In mohamedan-ski fanatizem nima primere. Na mirovno konferenco v Londonu mora ta dogodek vplivati kakor mrzel poliv na človeka v sladkih sanjah. Odrinsko vprašanje je bilo doslej največja težava in ovira za mir. Mladoturki pa se rote, da ravno Odrina za nobeno ceno ne prepuste »gjavrom«. Nerešena pa so še vprašanja Egejskih otokov, albanske meje, Skadra, Janine, Soluna, vojne odškodnino in druga. Prične se četrto dejanje balkanske drame... Spodnještajerske nemške grahlje. V lepo družbo se je podal naš dič-ni zastopnik spodnještajerskih slovenskih trgov. Bodoči zgodovinar slovenskega Štajerja ga bode moral postaviti v isto vrsto z raznimi Ornigi in drugimi korifejami nemškutarstva na Spod. Štajerskem. Sedaj se roko v roki z dr. Negrijem trudi v potu svojega obraza, da v »Slovenskem Narodu« dokaže, da so trditve brošure »Slovenci in deželno gosopdarstvo na Štajerskem« o zatiranju Slovencev pretirane in neresnične. Ako bi bilo še kaj starega narodnega duha v naših slovenskih trgih, bi moral izbruhniti vihar ogorčenja nad takim »narodnjaštvom« in ta madež na našem narodnem telesu izbrisati. Ne gorečnost za resnico, ne ljubezen do zatiranih bratov, sama gola in ne-maskirana strankarska strast in osebno nasprotstvo vodi tega poglavarja narodne stranke pri njegovem početju. Onečaščali bi visoke cilje našega boja, poslabšali bi vtis podatkov znane brošure, ako bi se spuščali stvarno v polemiko z brozgo, katero je dr. Kuko-vec nagromadil v svojem pamfletu, in to hoče v večno sramoto slovenskega naroda še v posebni knjigi izdati. Od- Strah je na sred votu, ukul kraja ga pa nč ni. »O, lej ja mrcina!« putaplou me je en moj prjatu. kerga me Buli ubvar, pu ram tam pred flcčk/ijnarskom mu-stani, glih ke sm kepvou pristn lašk maroni, nabran na ibivnskmu Goluce. »A te še ni nubecln ukul prnesu; a s Še zmori žiu in zdrou?« In močkou je prste mojo desne roke u soj desn rok, do sa kar pokal, leva roltfi je držu pa u varžet, ke so m ni upu u ubraz figa pu-kaznl, »Za kua b pa na biu žiu in zdrou; sej m vnder letašna zima ni nč talil. Mejčkn nahodn sm biu tam enkat ukul Bužiča; no, pa sm se iz taužentrožam pucajtu.« »No, no; pol je pa dobr; pol pa zdrou ustan!« in moj prjatu m je spet tku stisnu prste, de sm zacvilu in tou je udidet naprej preke rotuže. »Ti, čak no mal! Za kua sme pa prašu, čo sm še žiu in zdrou in s se čuda, de me ni še nobeden ukul prnesu? Al m kdu pu žculejn streže?« zadržu sm ga jest. »Cela lblana te ma u želodce! Cela Iblana te je du grla sita---.« »Pol je pa Škoda., do nism u Odrinu! Tam b Turkem bi prou pršou, ke s na morja druzga živeža preskrbet. Iblana b sc pa žc lohka tud brez mene nasilja, čo prou jc precejšna dragina.« »O, lc norca se deli! Ti maš tku zmori uso za špas! Lc čak, te u enkat edn prou pušten stisnu za goutanc, t u že sapa zaporu; le men verjemi« »Tku ličilu pa mende spet ni! A na veš, prjatu, de mam jest u jezik več muč, kokr pa leu u rep in Igu vndr, kokr sma. se že u Šul učil, lohka iz repam Čluveka ubije; pol s pa že lohka misleš, kua lohka jest še le iz jezikam upravem.« »No ja; sej glih tisi toj ježek te u kriti pa moramo način, na kateri hoče površne bravco tega zmašila spraviti v zmoto in v pomoč priskočiti nernško-nacionalnim zaveznikom. Trdi se, da je analiza proračuna po metodi prof. Niescrja napačna in da je cel slovanski svet obsojal "VVieserjevo delo kot sleparstvo. Da, dr. Kukovec, \Vieserjevi rezultati so bili razkrinkani od češkega časopisja kot grdo pače-nje resnice, nikdo pa ni pobijal njegove metode, na podlagi katere so Wieser-jevi kritiki prišli do jako ugodnih vspehov v prilog Čehom v kraljevini. Pa čemu trditve dr. K u k o v č e v e resno pobijati; saj se njemu ni šlo za resno kritiko, gre se mu le za strankarsko gonjo. Iz njegovih neartikulira-nih izbruhov strasti in onemoglosti se vendar bere da Kukovec Wieserjeve brošure še od zunaj ni videl, še manj pa čeških protlkritik; kljub temu pa ima drzno čelo, vsesti se na visokega konja kritike, misleč da bode svoje plitvo znanje nadomestil s psovkami in zbadanjem ter brezokusno polemiko. Zastopnik »naprednjega narodnja-štva« krčevito sledi stopinjam svojega bratca dr. Negri j a v enomer trdeč, da pri postavkah deželnega proračuna, ki Slovencem posredno v prid služijo (n. pr. bolnišnice), dobe iz deželnega denarja. On hoče na vsak način dokazati, da Slovenci dobe več nego je dr. Benkovič dokazal! Že to početje samo na sebi jc dokaz žalostnega položaja, v katerem se nahaja dr. Kukovec. Pa da bi saj njegov dokaz senco verojetuosti zaslužil! Ako Slovence tudi sprejemajo v bolnišnice,, norišnico, prisilno delavnico itd., s tem vendar še ni dognano, da je njih številu sorazmerna vsota Slovencem naravnost v prid vpisati. Ti zavodi morajo služiti vsemu prebivalstvu brez razlike narodnosti; toda milijoni, katere Slovenci v obliki davkov prispevamo za deželne zavode, za deželno uredništvo, gredo skori brez izjeme v nemški žep, četudi so vrata teh teh dobrodelnih zavodov tudi slovenskim bolnikom itd. odprta, no pa tudi slovenskim zdravnikom, uradnikom, slugam, delavcem, podjetnikom. To je jedro celega vprašanja, kateremu se bella compagnia Negri - Ku-kowetz previdno izogibata, ker vesta, da tukaj gotovo podležeta. Vsiljuje se nam res prepričanje, katero že od nekdaj goje dr. Kukovčevi redki trabanti, da hoče ta. mož svojo površnost zakriti z zavidanja vredno dozo predrznosti v razmotrivanju stvari, katerim ni kos. Težaven je položaj štajerskih Slovencev v času, ko je slovenska delegacija v deželnem zboru stopila na plan s svojimi zahtevami. Obupno pa bi bilo njih stališče, ako bi kdo nastop dr. Ku-kovca smatral kot znak pravega razpoloženja med štajerskimi Slovenci. Ogromna večina našega naroda se obrača od človeka, ki se v strahu pred bližajočo se ljudsko sodbo obupno obeša na nemškutarske. škrice in pri tem vrže od sebe zadnjo masko. Edina sreča v tej žalostni prikazni našega, na-rodnega življenja je, da to delo javno krije s svojim imenom oseba, ki je v deželnem zboru peto kolo. iz tabora CArjev. Naša liberalna politika jo je srečno privozila tako daleč, da jo lastni ljudje ne smatrajo več za resno, ampak za smešno. In ker mora imeti vsaka stvar tudi svoje ime, so krstili liberalci svojo politiko za čvičkarsko in njene politike za »čvičkarje«. Prav čedno ime jako značilno in primerno za novo fazo liberalne stranke. Tukaj sledi samo nekaj rožic iz vrta čvičkarjev. Včasih smo mislili, da naj se otroci vzgajajo lepo doma v naročju svoje matere v strahu božjem in pa v šoli pod strogim in resnim nadzorstvom svojih učiteljev, čvičkarji imajo drugo metodo. Ples in maškerade Pierot in Pierette, rodoljubne zabave, to je prvi paragraf versko-tiravne vzgoje. V Trstu prirede šolski otroci ples in maške-rado in ljubljanski »Dan«, glasilo učiteljev piše: »Šentjakobska Čitalnica priredi tudi letos otroško predpustno zabavo v dvorani Narodnega doma. Ako prirejajo drugi narodi slične zabave in zvabljajo na iste našo deco, zakaj ne bi mi učili že z mladega otročičev pohajati v slovenske družbe in zabave. Koliko mladine se nam zgubi po tujih zabavah? Zato mislim, da je lepo od Čitalnice, da uceplja mladini že v otroški dobi ljubezen do narodnih prireditev in s tem do svojega naroda. Saj pravzaprav ni to nikak pravi ples, česar tudi ni mogoče zahtevati od oti*ok; to je le otroška zabava, na kteri priredijo letos otroci krasno pantomino: Pierot in Pierette, nadalje sliko: Pol Americain, razne šaljive nastope itd. Toraj popolnoma nedolžne otroške zabave, ki bodo nudile tudi odraščenim obilo zabave. Koncem zabave dobi vsak otrok eno darilo. Vstop je dovoljen tudi kostumiranim otrokom.« Kaj hočemo, čvičkarji! V Ljubljani izhaja list srednješolcev, seveda liberalnih, ki napada liberalne politike vsled tega, ker podajajo lojalne patriotične izjave, češ da hrepene po »avstrijskih redovih«. Zato jim »Narod« odgovarja tako-le: »Velik križ nam povzročajo glasila naše mladine. Resnica je, da tega križa S. L. S. ne pozna. Svoje politične sanjarije pišejo s tisto samozavestjo, kaokr je pisal Kaut, kritiko svoje čiste pameti. Človek bi sicer menil, da je za srednješolce najboljša politika šolska knjiga . . .! Druga pa je, da se ozirajo na ta list oči naše slavne vlade! Stroške seve plačuje narodna napredna stranka. Omenjeni izrezek o lojalnih izjavah je poslal baron Schwarz ua Dunaj, kjer je dal v ministrstvu povod, da se je prav odurno zabavljalo.« Pametno, samo da so čvičkarji pozabili, da take sadove rode »ples in maška-rada«. Na Dunaju se bore naši poslanci za centralno zadružno blagajno, ki bo okrepila vse jugoslovansko zadružništvo. Ne gre se pri tem toliko za naše zadnižništvo, kajti hvala Bogu, mi smo na varnem. Morda so liberalne zadruge te blagajne veliko bolj potrebne kakor kdo misli. Kdo pa bolj trpi pod oderuštvum čeških bank na jugu, kakor ravno liberalne zadruge, ki morajo plačevati po 10 odstotkov obresti? In kaj pišejo liberalni listi. Prav jim jc, da Mladočehi uzakonitev te predloge zavlačujejo. Zakaj? »S. L. S. je takore-koč izgubljena, če izostane ta tako za-željena podpora. Vladni predlog bi po-menjal sanacijo kranjskega zadružništva, ki je v veliki meri edino sredstvo stranke v svrho doseganja strankarskih koristi in uspehov.« (»Edinost« št. 23, 1. 1913.) Tako razumejo gospodarsko - narodno delo — čvičkarji. Najbolj smešno je pa poglavje, kako se Čvičkarji sami med seboj glodajo in grizejo. »Narod« št. 17 pripoveduje, da je prišlo tako daleč, da. se smatrajo za sumljive liberalce že tisti, ki »pravih bombonov ne prodajajo in no znajo škmicljev prav zavijati.« Na častite dame se meče »poulično blato in literalične fekalije« in čisto taktni liberalni možje se popisujejo v »Danu« kakor da bi bili »sami pijanci, ponočnjaki in hudič vedi, kaj še vse.« In liberalna politika! »Vsak jadra svojo pot, in vsak strelja z revolverjem kakor gosti, ki zapuščajo svatbo! Pri tem pa koljejo kozla za kozlom, a do-tičue stroške plačuje vsikdar narodno napredna stranka. Kremplji se zadira-jo v vrste lastnih pristašev in širi se nedisciplina in nezadovoljnost v stranki.« (»Narod .< št. 16.) Čvičkarji! Po pravici je rekel dr. Oražem, ko je prišel iz Srbskega zopet v Ljubljano, da ga nekaj duši v grlu. Albanska zamniaosi. . v Kar počenjajo katoliški Albanci v Mirediti, presega že vse meje. Dasi-ravno ie znano, da bodo Srbi zapustili jadransko obal in se je to oficielno razglasilo, in vedo to tudi Albanci, ne puste niti dneva, da ne bi zahrbtno napadali srbskih čet, ki jim je itak le še kratko bivanje odmerjeno v teh gostoljubnih krajih. Tako so nedavno pri vasi Vinjali, torej v ozemlju Mire-ditov, Mirediti ponoči zahrbtno napadli dva srbska bataljona.ki sta hi tela iz Tirane in Kroje ogroženim mali« posadkam na pomoč. V tem nočnem zahrbtnem napadu jc izgubilo 600 Srbov svoje življenje. Vpoštevamo narodno sovraštvo, ki vlada med Albanci in Slovani, vemo dalje, tudi, da so v vojni tudi med nevojaki krvavi spopadi skoro neizogibni, toda sistematična zahrbtnost Malisorov je taka, da se mora pošten in objektiven človek, ki ima vsaj trohico morale v sebi, nad tem zgražati. Niti najsrditejši zagrizenec ne mre tajiti, da je ravno vsled balkanske- vojne albansko vprašanje postalo za celo Evropo aktualno in da so samo dragocene in krvavo zmage Jugoslovanov, ne pa morda papirnate note diplomatov omogočile oživotvorjenje Albanije. Ko bi ne vzele balkonske države v roke turškega problema, bi se Albanci lahko še precej časa puntali še enkat tepu, de uš vs plou. Le pu-misl, kulk jeze ina najavole s ti že iz sojmo jezikam prouzroču. Puglej, ge-spud Franketi se še dons trese ud jeze, ke s tiste naumnast ud nega spravu u jaunast---.« »O tu pa že ni res! Gespud Franketi ni prou nč jezen in se tud pol na more trest ud jeze. Sej še ni douh, ke sm ga vidu u en kavarn, ke je štamprl nosu na nos. Astn, če b se tresu, 1) tega na mogu strit; še tku, če se člouk prou nč na trese, tu ni laliku, veš prjatu. Le nekar na pretiravi!« »No, pa sej ni sam gespud Franketi! Sej sa še druh, ke te maja u želodce in ke maja uzrok, de te na morja videt.« »In te sa.« »Ceu regement b t. jh lohka našteu; le men verjem, ceu regement, pa b še murde usi na vrsta na pršli.« »Kar našlej jh; sej jest mam zdela čas pušlušat--.« »Jest ga pa nimam, de b t tlela brau cele letanije. Sam tku memgrede nej t umenem, do te m a ceu rotuž u želodce; gor ud gespuda žepana in ne-gauga ta nouga gespuda namestnka, pa dol du tistga. ke pu hišah smeti pu-bira, prou usi, Pepe, prou usi.« »Tu ni mugoče! Le nekar na laž! Gespud žepan me ma rajš ket, soj ta nar leuš kuri nku; tega sm jest prepričan, prou u dnu duše sni tega prepričan, ko vem, de lud šc nekol ni mou uzroka, de b se name jeziu. Gespuda žepana ta nou gespud namestnk me ma pa še skori raj, kulkr je men znan. In za kua b me epa pol souvražu tist, kc smeti pu hišah pubira; puvej no, za kua!« »Zatu, kc mu nis dau nč za nou let!« »A tku! No, ta b mou nazadne že. uzrok, de b biu jezen name; al gespud žepan in negau ta nou gespud namestnk pa mende vnder nista prčakvala, de b jima dau jest kej za nou let —« »Tist ne, tega na ruorm rečt; al pr mer b jih mogu pestet, pr mer; ne pa zmeri pu zubeh uost.« »Luba duša; kej slabga jest, še u sojmo žeulejn nism čez nubenga reku, ne čez gespuda žepana, ne čez negau-ga ta nouga gespuda namestnka, ne smetarja. Če pa dons al jutr tega al*pa unga m al pušegačein, ga gvišn na pu-šegačem zatu, de b sc jeziu, al pa clu joku, ampak zatu, de b se smejau in dobro vole biu. Vsak pametn člouk ja tud ta moj šegetajne tku gor uzame; in gespud žepan je vnder pametn člouk, a ne ? Zatu pa, prjatu, nekar se tlela na čelust, de mene gespud žepan in druh souražja. Gespud žepan me ma tku rad, de vem, če grem zdela h ncmu gor na rotuž in ga prosm, de b m kasna pud-pura, kašna mestna, pudpura ket pisa-tehie skumanderu, al pa kašna nagrada, de m ja prec skumandera, če več ne, eneh osminfiterdest ur pa prou gvišn; negau ta nou gespud namestnk pa šc več. Astn, kua se uš pol repenču in me tlela strašu, do me uja ukul pr-nesl. .Test mam zdrave nuge in lohka sam ukul pridem; če b m pa kerkat nuge upešale, za kua mama pa fjakar-je? Li beralci me pa na uju nekoi ukul nusil, nekol!« »t o nekar se na zareč! Ti še Icbe-1 ralcu na puznaš! Gespud dohtar Trill- zoper Turke in pričakovali pomoči od evropske diplomacije. Kaj pa so Mali-sori dosegli s svojimi dveletnimi boji proti Džavid paši? Ali se je zganil kak diplomat? Naj so tudi spočetka Srbi zahtevali zase Severno Albanijo z Dra-čem.neovržno dejstvo je in ostane, da so dejansko samostojnost Albanije iz-vojevale balkanske države in to proti volji Evrope. Sčasom bodo to tudi Albanci uvideli in priznali. Zato je sedanji nastop Malisorov proti srbskim četam, ki se le mimogrede nahajajo v albanskih krajih, tako grd, da ga ni mogoče zadostno označiti. Tu naj bi »Reiclispost« pričela oznanjati krščanstvo tu skušala dopovedati tem ljudem, da je to, kar oni sedaj sistemati-tsio delajo, navaden uboj, perfiden čin nehvaležnosti, ki ni v čast niti Albancem niti njihovi pokroviteljici »Reichs-posti«. idrijske novice. lar, pol tist gespud iz krtačeam pud nusam, Luigi Calco in kaj jest vem kdu še uso, te uja enkat tku pertisnel, de uš mou dost. In purtir na. ta noumo Žabje k je že čist natančn naprej preračunu, de t pu leta na fali, če te dubeja enkat na Žabjek u roka. »Pu leta pu ta. malem,« je reku. »Raj en mesc več kokr pa mn!« »No, viš, kuku hrepeneja po men; pa pr;.uš, de me souražja. Za kua b me pa rud sourazl? Sej me nimajo za kej! Kua b pa pol mog! rečt menistri in naš diplumnti na Duni, ke jh časnki tku mrcvarja. de je groza? Tu b mogl ja u«e časnkarje na drobne kosce raztrgat in še pestet zamehurt pu vrh, a nc?« »Penapejd! Kua pa je en menister, kua pa je en diplumat? Nč, prou nč! Te še vredn nisa, da b jh člouk u misu uzeu! Leberaln prvakari sa use druh tiči! Zatu se pa u enga menistra al pa diplumata usak žilier ubregne, kdur se če; u enga na,šga prvakarja pa Buh na przaden! Le mene pusluši in nekar se navarnastm vn na. izpustauli. Če že res niorš zmeri pisat in čečkat, če t res tista pisatelska žilca na. da gmahu, pa piš za božja vola, pa piš kej ud zdejšne dragine, pu čim je krumpir, kuruza, jajca; kašne sa letne, kuku nej sedeja brajnuke, zelari 111 druh barantauci na iblanskem trge. Iz tem na uš nubenga razdražu, amnak uš sturu še do-'br del in mai razbremenil našera dičnga iz delani preubluženga tržnga nad-zornka. Tu on te u hva'ežn, du smrt t u hvnležn. tu t zagutuvim že naprej in nekol na u puzabu dubrot Boltatuga Pepota iz Kudeluga. i Volitev v okrajni šolski svet se je zvršila, kakor ste svoječasno poročali. Da je večina iz svoje srede volila Filipa Rudolf iz Črnega vrha in Frančiška Feterncl iz Zirov ne pa ravnatelja dr. Bevka in sodruga Leopolda Alič, je hudo zagrešila pri soc. demokratih. Njih glasilo »Zarja« piše: »Te. volitve so zopet pokazale, koliko je klerikalcem za stvar, ko so volili dva svoja pristaša, ki o šolstvu niti pojma nimata.« Malo liud poper je to, kar odrekati onim, ki plačujejo davek za šolo vsako sposobnost za šole. Mi pa slišimo, da rudeči sodrugi v Idriji zelo zanemarjajo svojo rudniško šolo, vsaj pritožbe smo slišali opetovano in tudi otroci, katere mi pošljemo tja nam pripovedujejo, da ravno otroci soc. demokratov so najbolj neredni. Pa se še spominjamo, da so pred leti njih pristaši na Dunaju pri znani procesiji napadli šolske prostore in razbijali ono opravo, katero njih lastni otroci — šolarji — rabijo. Toraj za take gorečnike šole se ne bomo ogrevali. Liberalci so nam jo pa tudi zagodli v našem okrožju. Saj je komaj dober mesec minulo, odkar smo bili Eirovci klicani k volitvi v krajni šolski zastop v Doleh. Daleč smo prišli in v slabem vremenu, povabljeni srno bili uradno ocl županstva, a liberalni župan in njegovi tudi liberalni svetovalci nam še voliti niso pustili. Taki imajo zadosti pojma o šolstvu kaj ne? Sicer pa ne vemo zakaj bi mi iz svoje večine nc volili svoje zaupnike. Ali soc. demokrati drugače ravnate? Med rudarji v Idriji in okolici je veliko »klerikalcev« in vendar vi ne volite nikoli v bratovsko skladnico le enega onih tovarišev, ki v Vaš rog ne trobijo. Vidite, le vi prej pred pred svojim pragom pometite, potem poj te še iskat smeti pred drugo hišo. i Po R3bi jemlje mero. Nekemu uradniku, ki se na.jvestnc.jc drži svoje službe in se ni v javnosti še nikdar izpostavljal, je bila pred leti uslišana prošnja, da je dobil v Idriji enako službeno mesto, kakoršno je zavzemal že preje na Gorenjskem. Ker »Narodov« dopisnik že ni vedel, kaj bi pisal, obregnil se je to pot ob njega, češ, kako srečen je, ker ima tako mogočno pro-tekcijo, da ga. jc spravila celo v Idrijo. Kdor je to bral, se je muzal. Kakor bi se šlo za kako ministrstvo ali vsaj dvorno svetovalstvo! Vsakemu se je zdela malo predebela, da bi res bilo treba kake prav posebne protekcije. da prideš z enakim službenim značajem iz lepega gorenjskega Kamnika v Idrijo, iz mesta poleg železnice in blizo glavnega mesta v 35 km od železnico oddaljen kraj, iz katerega si ravno uradniki, ki niso domačini, radi kaj kmalu pomagajo. No. tiček se pozna po petju. Pol srednje šole, in še od te najvišji razred po protekciji kakega stri6-ka ali po protekciji šole same. ki se hoče odkrižati nesposobnega dijaka — pa mu zveni sama protekeija vse življenje po ušesih. Jeseniške novice. j Velika nevarnost je pretila preteklo sredo Jesenicam okrog kolodvora. Okrog peto ure zjutraj je zapazil nočni čuvaj, da sc kadi iz kleti lekarne, g. Koželja. Raje se jc vnel bencin v manjši množini. Ko bi prišel ogenj v veliko shrambo, kjer so bile večje množine bencina, bi bila velikanska eksplozija z nepreglednimi posledicami. Železniške personalne hiše so bili že dc-ložirali vsled velike nevnrnosti. Požarnim hramba m se jc posrečilo nevarnost omejiti s tem, da so hitro okna kleti ometoli s snegom in tako ogenj zadušili. j Izjalovljen rop. Zadnji ponedeljek zvečer je šla gdčna učiteljica Cepu-der iz nemške šolo na Savi. Kar skoči proti nji zlikovec, ji ugrabi pompaduro in zbeži čez železniško vrosro v srozdič »Hrenovka«. K sreči v torbici ni bilo drugega, nego dva ključka od katedrov. j Volitve odseka za upravo skupnega posestva (Mirce in planine, — gospodarski odsek), se bodo kmalu vršile. Nismo mislili stopiti na dan s kako posebno agitacijo. Ker pa so se liberalci v »Narodu« razkoračili in agiti-rajo za svojo stranko, tudi mi pravimo: V gospodarski odsek nobenega liberalca! Liberalno gospodarstvo nam je dovolj znano. — V zdravstvenem zaštopu so do zadnjega časa paševali liberalci, pa so .si računali za eno sejo celo po 12 K za vsakega udeleženca, in tako je stalo par sej do 500 K, dasi je deželni odbor velikokrat grajal to postopanje. Sedanji zastop, ki jc prešel v roke. S. L. S., je prelimniral za morebitne stroške pri sejah samo 150 K, ki se bržkone ne bodo porabile. — Pri zakupu daca so zopet gospodarili liberalci, pa so priti-rali stvar tako daleč, da morajo gostilničarji šteti cele tisočake, da pokrijejo primanjkljaj, ki ga je na tisoče in tisoče. Humer še danes ni predložil računov o tem liberalnem gospodarstvu! In taki ljudje naj bi vzeli v roke gospodarstvo upravičencev? Prepričani smo, da bi morali upravičenci kmalu še povrh plačevati tem liberalnim gospodarjem, mesto da bi imeli lep dohodek iz skupnih posestev, kakor so ga imeli do sedaj. — O gospodarstvu pri šoli, kjer so liberalci pustili gospodariti liberalnemu učiteljstvu, za danes še ne govorimo; govorili pa bomo! Šolski proračun je Š. L. S. znižala za leto 1913. za celih 3000 K, pa bo lahko izhajala, ker ji je za pošteno gospodai*stvo! — Zaključek se glasi: Liberalno gospodarstvo je obsojeno! V gospodarski odsek nobenega liberalca! j Skupina »jugoslovanskih železničarjev« se je zelo pregrešila, zato ji »Narod« poje levite. Kaj je naredila? Svojo predpustno veselico je priredila v klerikalni gostilni pri Tancarju, mesto v liberalni pri Humru. Zato ji liberalci napovedujejo bojkot. Železničarji pravijo, da se jim ta bojkot itak nič ne pozna, ker so liberalci popolnoma izginili z jeseniškega površja. Jugoslovanski železničarji pa naj dajo še en odgovor liberalcem s tem, da preosnujejo svojo organizacijo v skupino Jugoslovanske Strokovne Zveze ali Prometne zveze! j Predstava. Katoliško delavsko 'društvo vabi k predstavi, ki jo priredi v nedeljo, dne 26. t. m. ob pol osmi uri zvečer v Delavskem domu na Savi. Vprizori se »Urban Debeluliar«, pred-pustna veseloigra v petih dejanjih. Pri igri sodeluje društveni orkester. Vstopnina navadna. Vstopnice se dobe pri blagajni zadnjo uro pred začetkom predstave. TržlSke novice. t V c. kr. okrajni šolski svet za tržiški sodni okraj je bil izvoljen od županov in svetovalcev okraja g. župnik Jožef Poto-kar iz Tržiča, za namestnika g. Jožef Ahačič, posestnik iz Seničnega. t Občni zbor društva sv. Jožefa se vrli jutri ob pol 4. uri popoldne v društvenih prostorih. Obenem imata občni zbor tudi telovadni in ženski odsek. t Lumpacij Vagabundus, znana veseloigra, se pripravlja za pustno nedeljo. Opozarjamo žc sedaj občinstvo na to igro, ki bo mnogo smeha vzbujala. centralna mm Zadnji sklep narodno - gospodarskega odseka o centralni blagajni je napravil precej Šuma. Sklenilo se je namreč, naj kot poročevalec svoje poročilo napišem in dam tiskat, da ga bodo odsekovi člani lahko brali in naj se sklepanje o blagajni odloži za štiri tedne. Tako je predlagal Mladočeh dr. Franta. Ne da se tajiti, da. namerava ta predlog poslance slovensko - hrvatskega kluba nekoliko vščipniti; neumno bi pa bilo iz njega sklepati, da je kakega političnega pomena. Čisto jasno je, da gre Čehom za gospodarsko kupčijo. Oni hočejo regulacije svojih rek, ki jim jvh zagotavlja vodno - gospodarska predloga, katera tiči v vodno - gospodarskem odseku in ne more že dolgo časa naprej. Čehi, osobito Mladoče-hi sodijo, da so Slovenci poglavitni vzrok temu. Zato so pa šli v narodnogospodarski odsek z geslom: Kakor ti meni, tako jaz tebi. Predlagali so prav to za centralno blagajno, kar se je par dni prej sklenilo — poudarjamo pa, da brez sodelovanja naših poslancev — za vodno - gospodarski odsek, da se namreč odloži za štiri tedne. Politična vprašanja niso zvezana s tem dogodkom, ki bi bil mogoč tudi, ko bi bili Slovenci in Čehi politično zvezani. Gospodarske koristi naših dežel so pač drugačne od sudetskili in pri njih mora vsak braniti svoje. Vodno - gospodarska predloga" daje iz državnih sredstev sudetskim ih karpatskim deželam stotine težkih.milijonov za vodno - gospodarske namene. Zastopniki teh dežel pravijo, da so ti milijoni upravičeni kot nadomestek za to, kar so dobile alpske dežele z drugo železnično zvezo s Trstom. Mi pa nismo tega mnenja in v tem oziru so vse stranke na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem in Primorskem edine. V kranjskem deželnem zboru se je soglasno sklenilo, da se mora za izredne vodne potrebe naše dežele, ki ima v velikem delu kraški značaj, dobiti pri ti priliki tudi primerne vsote iz držav, sredstev. Tega stališča ne morejo opustiti naši poslanci, naj pride, kar hoče, najmanj pa so pripravljeni skopčati to vprašanje s centralno blagajno. Pri ti priliki ne bo nobene kupčije. Stvar je tako enostavna, da bolj ne more biti: če se našim deželam da primerna vsota za naše vodne potrebe, se more zvr-šiti to, kar zahtevajo sudetske in kar-patske dežele; če ne, pa ne. Zdaj pa centralna blagajna! Drži se je cela vrsta raznih legend, podmen in seveda tudi sumničenj, povzetih iz najtemnejših, našemu zadružništvu iz političnih razlogov krivičnih in lažnji-vih virov. Ogromna večina tistih, kateri govore o tem, pa nima o ustrojstvu in pomenu centralne blagajne nobenega pojma. V »Narodnem Gospodarju« sem bil znanstveno pojasnil to zadevo, pa tak, ki bi to rabil, ga nc bere. Za tovariše v narodno - gospodarskem odseku je preskrbljeno, da dobe moje poročilo, ki je danes žc natisnjeno, v roke in se natančno poduče. Čujem, da ima »Edinost« v tem oziru nekaj godlje. Naj blagohotno naroči svojemu dopisniku, da si predmet, ki zunj gre, ogleda in naj moje poročilo prebere. Kako naj govorim z analfabetom o francoski literaturi? Kdor pozna namen centralne blagajne in njeno osnovo, kakor se namerava pri nas, se mora na ves glas smejati, če čita, da gre tu za kako sanacijo našega zadružništva. Centralna blagajna je tako malo in tako veliko v korist slovenskemu zadružništvu, kakor na primer zadružni zakon. Gre za splošno reč, ki se tiče vsega avstrijskega zadružništva, da se namreč kreditne zadruge, ki slone na osebnem kreditu, potrebno izpopolnijo, da se jim odpre pot na denarni trg; in concreto, da postane zadružno jamstvo, ki je kreditna podlaga v zadružništvu, sposobno za bančni promet. Centralna blagajna ne bo nič darovala, tudi nič tvegala.. To, kar nam vlada zdaj ponuja, je pa samo najskromnejši začetek, ki se ne da niti primerjati s tem, kar že dolgo daje v tem oziru Francoska, Pruska, Bulgarija, Srbija, Rumunija itd. zadružništvu na razpolago. S takimi podrobnimi vprašanji se peča le, kdor ima z zadružništvom najožjo zvezo in obenem veselje do študija. Zato sem pa res vesel, da. je. zahteval odsek tiskano poročilo. Kaj bo s štirimi tedni, bomo že videli. Tudi v politiki se ne jedo jedi tako vroče, kakor se skuhajo. Bomo videli! Svet. se pa ne bo obrnil in tudi naše zadružništvo ne, naj se zgodi, kar hoče. Čujem že ugovor: »Tega pa ne boš tajil, da ste ob obstrukciji zahtevali centralno blagajno. Kaj ste nameravali z njo, če ne koristi zase in brezdvojbe le za to, ker je potrebujete.« Banalna logika! Najprej bodi povedano, da smo zahtevali, da pride blagajna brez prvega čitanja v odsek. To smo dosegli; drugo pride, ker bodo zmagali navsezadnje tucli tu stvarni dokazi, ne pa razni produkti črnuških pismoukov. Kaj smo nameravali, to je pa naša reč. Nasprotnik, ki bi mu rekel, da je naša zahteva splošnega značaja in cla hočemo z njo ustvariti nekaj, kar bo v svojem nujnem dal uijem razvoju koristilo vsem avstrijskim narodom, mi ne bo verjel, ker bi mi verjel samo tedaj, ko bi mu odgovoril to, kar si je v svoji lastni glavi izkombiniral. Čemu torej izprašajo? Dr. Krek. Kaj Do iz vscaa lena? (Od našega londonskega dopisnika.) L o n d o n, 21. januarja 1913. Še vedno sc nadaljujejo t resa ji, ki jih je. povzročil prvi močni sunek balkanskega potresa v evropskem ravnotežju, in vsa znamenja kažejo, da tresenja še ne bo tako kmalu konec. So celo znamenja, jasna, pomenljiva, iz katerih se da sklepati, da ima najmočnejši najusodepoinejši sunek šele priti. Kdaj? Zares pravi čudež bo, ako se zasedaj vse gladko izteče; ali gotovo jc-., če se zgodi tako, se zgodi zgolj za tre-notek in prej ali slej napočijo časi, ki bodo še kritičnejši. Naj so nc oponaša; da so in zabredel v brezplodna prerokovanja. Vsakomur prepuščam, da si ustvari svojo lastno sodbo na podlagi dejstev, kakor £o razvidna iz sledeče slike položaja, kakor si jo vsakdo za-dobi, komur je dana prilika zajemati pri viru. Min v na pogajanja so dospela do kritično točke, ko se zasučejo na to ali ono stran Jutri pade odločitev v Carigradu; tako je odveč, govoriti o tem. Odveč pa bi tucli bilo razpravljati o tem zbok tega, ker mirovna pogajanja s Turki nimajo več tistega pomena, tiste važnosti, kot izpočetka, najsi se končajo že tako ali tako; ker so se pojavile druge stvari, ki so potisnile njihovo važnost v ozadje! Sem spada pred vsem delimitacija Albanije in morda še kaj drugega. Albansko vprašanje. Ograničenje Albanije je tako orjaško delo, da v trenutku ni na nobenem koncu videti, kako se more dovršiti na vse strani zadovoljivo, kako se more končati mirnim potom. Omenili ste že zemljevide posameznih projektov. Naj dostavim, da se zdi, da se avstrijski načrt izpreminja. Prvotno je Avstrija zahtevala dokaj več nego kažejo sporočene njene meje. Zahtevala je poleg Skadra tucli Peč, Dečani, ozemlje daleč vzhodno od Dja-kova in Prizrena. Zdaj se poroča, da je odnehala od krajev: Peč pa Dečani ter Prizrena, a obstaja na Djakovem, pred vsem pa na Skadru. Črnogorcem se celo ponuja obražje tja do Medove in I.ješa — kakopak brez teh mest — celo rodovitno ozemlje zapadno in severno od Združenega Drima, do izliva neke male reke na skrajnem severozapad-nem kolenu Združenega Drima pri kraju Blagra, katera tvori potem mejo do Severnih Albanskih Planin, kjer preide na severovzhodnem delu v dolino Dečanske Bistrice tja do Belega Drima; torej celo rodovitno ozemlje krog in krog Skadra. Ali Skadra samega ne. Avstrija absolutno vztraja na tem, da postane Skader albanski. (Danes se poroča delegatom izpred Skadra vrh tega še, da je skadrski poveljnik Riza bej zavil turško zastavo pa razvil novoalbanski z izjavo, da se hoče odslej boriti za Albanijo!) Enako obstoja Avstrija, na Dja-kovem In levem bregu Dečanske Bistrice Avstrijo podpira glede Skadra Italija, rekel bi več nego deloma. Italija je tekmica Avstrije med Albanci; zbok tega se ne more in ne sme kazati Albancem manj resnično naklonjeno nego je Avstrija. Kraljevsko rodbinske zveze pa ljudske simpatije so se morale umakniti političnim interesom. Avstrijo podpira tudi Nemčija. Ne samo zbok zveze. Nemci so kurirali mačka ki so ga jim prizadjali turški porazi s tem, da so se jeli navsomoč ogrevati za Turke. Uzrli so ugodno priliko, obetajoč dobiček: Ogorčenje Turkov radi angleške hladnosti. Črr^orci Skadra bržkone ne dobe. In Črnogorci izjavljajo v svojem menoranchi, da prej pripuste, da izgine Črna gora z zemljevida nego da odnehajo od Skadra. Prehiteli, prevrgli so celo diplomacijo začetkom vojske. Stvar se utegne ponoviti. In kaj potem? More li Avstrija odnehati, ki se je podala tako daleč? More li Rusija popustiti, proti svojim črnogorskim tradicijam, proti splošnemu ruskemu javnemu mnenju, ki je silovito vzrovano? Rusija se je sicer močno angažirala za bulgarski Odrin. Rusija pred Carigradom, Rusija za. Carigradom; pomen je očividen. Ali pa se ne motijo one velesile, ki so glede Odrina pristale na ruske zahteve v nadi, cla bo drugje Rusija vpoštevala njihove? Srbsko vprašanje. Dalje je Srbija. Težko je reči, da se ji godi bolje nego Črnogorcem. Trnjeva pot njihovega deleža ob Jadranski oba-^je znana. Manj znano je. bržkone, ka-» ta stvar občutno zadeva Srbe v nekom drugem pogledu. Prsi vojsko so Srbi sklenili z Bulgari dogovor glede razdelitve turškega ozemlja v slučaju zmage. Del tega dogovora tvori znana obmejna črta bodoče srbsko - bulgarske meje. Nikdo ni tedaj mislil na Albanijo. Vsled nastopa Avstrije so zdaj Srbi jako oškodovani z ozirom na ta dogovor, ker ogromni dol po tem dogovoru razdeljenega ozemlja jemlje Avstrija za Albance. Obrnili so se že do Bulgarov, da jim z ozirom na to odstopijo Ohrido in Bitolj. Bulgari opozarjajo na dogovor, a stvar še ni rešena, ker je postranske, važnosti. (Ta dogovor jo bil neznan srbski javnosti; zato jo »Slovenčc.vpe poročilo vzbudilo toliko pozornosti. Zdaj vedo bolje.) A še nekaj drugega, bolj važnega jo. Kadarkoli se čuje manj ali več oficielno avstrijsko izjavo glede bodočih oclnošajev mod Srbijo in Avstrijo, če se prelist a je nemške, prod vsem dunajske liste, vscpovsocli zveni'refren: Doslej je Srbija žo dvakrat povzročila Avstriji ogromno škodo s svojim obnašanjem. Zato jo neobhodno potrebno zagotoviti, cla se kaj tacega v bodoče nikdar več ne ponovi. In če so kaj neugodnega zgodi, ali ostane Srbija sama? Ni mogoče vedeti, koliko so v tem oziru dogovorjeni z Rusijo, a toliko je gotovo, da Rusija ne bo mogla ostati nevtralna. Zdi se dalje, da obstoji med Srbijo in Bulgarijo pogodba za slučaj, da je Srbija napadena. V tem slučaju ji pomaga Bulgarija z vso svojo močjo. Srbija pa je zopet zavezana pomagati Bulgarski v slučaju potrebe; ta slučaj je deloma žc nastopil, ker je splošno znano, da stoji močan oddelek srbske vojske pred Odrinom. Dasi je med zavezniki cel kup nerešenih vprašanj, je vseeno gotovo, cla, se naposled vse reši v splošno za-dovoljnost, najsi so nekatera videti jako resna. Vsa dotična vprašanja se tičejo zaveznikov samih, niso tako važna, da bi vplivala na mednarodni položaj. Niso tako važna kot preporna vprašanja med Bulgarsko in Rumunsko. Zadnje čase je rumunski bojni krik utihnil. Nemara so Bulgari z ozirom na položaj in razmere res privolili v kake koncesije. A bolj verjetno je, da niso. Bulgari težko odstopijo le eno pc-d bulgarske zemljo, zlasti ker hočejo Rumuni ozemlje, kjer se zbirajo oddelki bulgarske vojske, ki so v poslednjih bojih največ trpeli. Če pa bi bili res tirani po okoliščinah do takega odstopa, tak odstop ne more biti trajen. Ali je z ozirom na navedeno odveč vorašanje: »Kako sc bo vse to končalo?!« KNJIŽEVNOST. -f »Zlata doba« 1. štev. 1. 1. je izšla pretekli teden. Uvodni članek se bavi z minulim protialkoholnim kongresom in njega {»osledicami. Kongres je zadovoljil vse ude" ežence, delavcem na tem polju pa vlil novega poguma in veselja. Zdaj pa mora kongres pokazati svoje sadove. —- Prvi bodi ta, da serazširikrognaročnikov »Zlate dobe«. Vsak razumnik katerekoli stranke, ki res razume potrebe našega časa, naj bi jo imel; vsaka vas pa vsaj eno! Faktično prihajajo zdaj številna nova naročila. — Drugi sad bodi: Pomnožena predavanja, govori in proti-alkoholne prireditve. — Tretji; Izpopolnjevanje naše organizacije. Kongres se mora iruktiiicirati, izrabiti, plodovit napravili za vsako občino al: župnijo posebe, da misel pride med vse ljudstvo, potem bo obrodil popoln sad. Sle-hrni kotiček naše domovine bodi deležen tega sadu! Tu in lam so napravili na dan kongresa ali po kongresu svoj lokalen shod v isti namen. To naj bi se nadaljevalo! Prihodnje številke »Zlate dobe« bodo prinesle v skupnem zvezku celotno poročilo o kongresu z vsemi predavanji; in ta predavanja bodo dala mnogo tvarine za govore pri takih lokalnih shodih. Ta prilika naj se porabi in tvarina izrabi! Gre se za svobodo našega naroda večsloletne alkoholne sužnjosti. Razširjenje Kolodvora v Radovljici. Med kranjska mesta, pri katerih je bilo železniško vprašanje že od prvega po-četka popolnoma ponesrečeno in zavoženo, spada pred vsem mesto Radovljica. Nočem vzbujali zgodovinskih reminiscenc in preiskovali, kdo je temu vse kriv, le toliko konštatiramo, da mesto v sedanjem času v gospodarskem oziru posebno hudo občuti stare pogreške, občuti pomanjkanje popolne železniške postaje s primernim kolodvorom in skladišči za tovorno blago. Tovorni vlaki drdrajo mimo Radovljice in se ustavljajo v Lescah. Žc po svoji naravni legi bi mesto Radovljica morala biti središče vsega gospodarskega življenja in prometa za vso njeno bližnjo in daljno okolico. A to '.središče jc sedaj brez popolne železniške postaje in brez vseh kladišč za tovorno blago. Popolna železniška postaja je življenjskega pomena za ves nadaljni gospodarski razvoj mesta. Radovljičani se živo zanimajo za to železniško vprašanje in so pripravljeni na največje žrtve, samo da dosežejo ta prvi predpogoj gospodarskega razvoja. Železniško vprašanje mesta Radovljice je že dolgo vrsto let na dnevnem redu in ravno v zadnjem čau je topilo to vprašanje v prav ugoden štadi j. V prejšnjih letih je stalo ravnateljstvo državnih železnic v Trstu na stališču, da je razširjenje radovljiškega kolodvora in otvoritev postaje za tovorno, blago tehnično vsled terenskih razmer invsled prevelikega strmeča proge mimo Radovljicc popolnoma nemogoče in neizpeljivo ali vsaj združeno s tolikimi finančnimi žrtvami, da bi sc nikakor ne r c n t i r a 1 o. Po dolgem boju in trudu našega državnega poslanca g. Josipa viteza Pogačnika in deželnega poslanca g. Ivana Pibra pa se je posrečilo v zadnjem času na mcro-dajnih mestih razpršiti te pomisleke in doseči, da so državni inženirji iznova ves teren preštudirali in napravili nove načrte. Da je mogel naš državni poslanec gospod Josip vitez Pogačnik na Dunaju doseči toliko uspehov, k temu je veliko pripomogel novoizvoljeni mestni zastop r a d o v 1 j i š k i S. L. S., ker je vse mogoče storil, da se doseže ta cilj; medtem ko je prejšnji liberalni eno desetletje vladajoči zastop to gospodarsko vprašanje mesta popolnoma zanemaril in zanj prav ničesar storil. Na ukaz železniškega ministrstva se je izdelal nov načrt, kateri upošteva obstoječe terenske težave, pa je kljub temu po zatrdilu inženirjev izpeljiv in mogoč. In ta novi načrt je zdaj tudi od ministrstva potrjen. Po novem načrtu bi stala vsa naprava kolodvora in regulacija terena okrog 200.000 K. Glede na veliko važnost za po-vzdigo prometa, trgovine in obrti je mestni zastop v svoji seji soglasno sklenil prispevati k temu novemu načrtu svojim finančnim razmeram najvišji mogoči znesek 50.000 K. Ker je c. kr. gozdni erar sam tudi zelo interesiran na tem, da kolikor mogoče blizu svojih obsežnih posestev na Jelcvci, ki merijo okrog 2000 oralov, naklada svoj les na železniško postajo, bi z novim kolodvorom v Radovljici vsako leto zelo veliko pridobil na vrednosti lesa in si zmanjšal dovozne stroške. Iz etara se letno izvozi lesa približno v vrednosti 70.000 kron. Zato je pričakovati, da se bode tudi poljedelsko ministrstvo zavzelo za razširjenje radovljiškega kolodvora in za otvoritev popolne železniške postaje za tovorno blago. S temi vrsticami smo javnosti pojasnili, v kakem stadiju jc sedaj železniško vprašanje mesta Radovljice. Več o tem sedaj ne moremo in ne smemo pisati, ker bi s tem dobri stvari utegnili samo škodova'i. Odločno a zavračamo pisanje liberalnih listov, ki hočejo iz tega zgolj gospodarskega vprašanja napraviti politično vprašanje in je razglasiti kot volilni manever za bližnje nadomestne volitve za deželni zbor. Ne da se tajiti dejstva, da kar se je dosedaj doseglo uspehov glede ugodne rešitve železniškega vprašanja za mesto, doseglo se je izključno le po poslancih S. L. S. Liberalni zastopniki mesta v tem oziru dosedaj niso še ničesar dosegli. Že to, kar so do sedaj dosegli poslanci S. L. S. za mesto, bi bilo dovolj za agitacijo za bodoče deželnozborske volitve, ako bi taka sredstva S. L. S. potrebovala za agitacijo. Da se dosedaj v časopisih S. L. S. ni prav ničesar pisalo, je pač najlepši dokaz, da se gre tu za resno delo, za katero pa je naše politične nasprotnike tako težko dobiti. Prepričani smo, da bodo naši poslanci storili svojo dolžnost in se z vsem svojim vplivom na merodajnih mestih zavzeli za vitalne gospodarske interese našega mesta. Liberalcem pa drage volje i v prihodnje prepuščamo bobnanje in reklamo. O. Protest mesto lilovljice. Občinski zastop mesta Rad jvljice je v svoji seii dne 7. januarja 1913 sklenil soglasni protest proti neutemeljenemu napadu dr. Trillerja, deželnega odbornika v Ljubljani, na večino deželnega odbora S. L. S.: Z ozirom na tukajšnje mesto so njegova izvajanja, priobčena v »Sl. Narodu«, popolnoma neutemeljena, krivična in mestnim gospodarskim interesom škodljiva. Mesto Radovljica se ima zahvaliti za svoj prepotrebni vodovod samo večini deželnega odbora, ki je s to napravo skazal mestu neprecenljivo dobroto. Mesto ima tudi še premnogo potreb, ki So prevažne za gospodarsko stanje in razvoj mesta in bo vsled tega zopet navezano na večino dež. odbora poslancev S. L. S. Isto tako izreka mestni zastop radovljiški večini dež. odb. S. L. S. za njeno dosedanjo naklonjenost najtoplejšo zahvalo in obenem tudi svoje popolno zaupanje. Državni preoDral v Turčiji. V Carigradu so mladoturki, ki so Kiamil-pašo vlado s silo vrgli, ustanovili zdaj novo vlado in imenovali nov® ministre. Prvo važnejše dejanje tega ministrstva je bilo, da. se je zbralo na ministrski posvet, ki je sklepal o odgovoru na noto velesil. Kakšen bo ta odgovor, je se ve še čisto neznano. Polkovnik Enver bej, ki je revolucijo aranžiral, sicer pravi, da se bo sklenilo vojsko nadaljevati, toda mladoturški ministri ne bodo tako nagli kakor vročekrvni Enver bej, ki šifer tudi ni član vlade, dasi ima gotovo Veliko vpliva. Domneva se, da bo nova vlada izrekla, da. je sicer za mir, toda za ecno Odrina. Tripeletenta jc predlagala brodov-&o demonstracijo pred Carigradom. Ker pa Nemčija z mladoturško kornpa-nijo na skrivnem simpatizira, do tega ne bo še prišlo in bo pač treba počakati, kaj bo nova vlada izvolila velesilam odgovoriti. Ako nepovoljno odgovori, kar je vsekakor pričakovati, velesile ne bodo mogle nazaj, tudi Nemčija ne, ker so se vse angažirale za to, da Bulgari Odrin dobijo. Bržčas ne bo potem ostalo nič drugega, nego da balkanska zveza premirje odpove in zopet vojsko začne. Velesile bi ostale nevtralne in tudi od strani Rusije ne bi bilo varno, da se vmešava, ker bi to mednarodni položaj brezdvoma hudo zapletlo. Zdi se nam nevarno, če bi Rusija, Francija in Anglija že zdaj hoteli uresničiti svoj načrt azijsko Turčijo razdeliti, ker bi se potem i druge velesile oglasile. Nemčija je v skrbeh za bagdadsko železnico, Avstrija pa bi bržčas potem zahtevala zopet Sandžak in pot do Soluna, ker mora Albanija vsled diametralno se križajočih interesov med Avstrijo in Italijo v tem pogledu nujno ostati nevtralna, sicer se še trozveza razbije. Lahi itak lahko zahtevajo zase par egejskih otokov. Vse to bi seveda utegnilo povzročiti svetovno vojsko. Zato je boljše, da Bulgari, Srbi in Grki sami s Turčijo opravijo. Le če bi se Turki nepričakovano dolgo branili, bi morala Rusija vmes poseči. Nevaren pa je položaj vendarle, tudi če balkanska zveza zmaga, ker bi potem s svojimi zahtevami zelo poskočila in ker bi tudi RumunJja svoje zahteve glede na Bulgarijo zvišala. Sicer pa se Rumuni-ja že zdaj zopet glasneje oglaša, ker hoče sedanji položaj Bulgarije temeljito izkoristiti. Mladoturki so na vsak način povzročili nevarno zmedo. Najboljši izhod je ta: velesile naj složno na starem programu mlarloturke do miru prisilijo in obenem obvežejo balkansko zvezo, da ostane pri sedanjih zahtevah. Seveda je vprašanje, če bo to šlo. X X X NOVO MINISTRSTVO V CARIGRADU. Carigrad, Listo novega kabineta so še ponoči predložili sultanu in je sestavljena tako-le: veliko vezirstvo in vojno ima Mahmud Šefket paša; notranje: Hadži Adil; vnanie (začasno): bivši atenski poslanik, M u k t a r; mornarico: M a. h m t) d; ju-stico: bivši carigrajski vali, Tbra-him ; finance: Rifaat; javna dela: senator Bazaria (Kucovlah); trgovino: D ž e m a 1 ; pošte: O s k a n ; pouk: bivši guverner v Magnezij?, Š u -kri; predsednik državnega, sveta pa je: princ S a i d II a 1 i ni. KRVAVE EPIZODE. Carigrad. V svrlio vzdrževanja javnega miru so izdali velike odredbe. Ponoči so močne patrulje krožile po cestah Stambula. Nekaj oseb, med njimi urednika »Ikdama«, Ali Kemal a in bivšega poslanca Gimildžine, I s -m a i 1 a so aretirali. London. Reuterjev urad poroča iz Carigrada: Ljudstvo je zslo zbegano. Pri nemirih j•> bilo 12 oseb ranjenih; zelo veliko pa aretiranih. Barolm. Tiskovni urad poroča, da so radi stroge cenzure šele sedaj dospele vesti v Pariz. Po vesteh je poleg Nazim paše padlo še dvesto turških častnikov in vojakov, ki so se protivili Enver beju in njegovi stranki. Stražo, ki je bila postavljena za varstvo Nazim paše, so mladoturki po krvavem boju popolnoma uničili. Carigrad. Odstavljena vlada je na Porti internirana. Kljub njenim telefo-ničnim pozivom ni prišlo vojaštvo na pomoč. Tudi straža se mladoturkom ni ustavljala, dasi se je nanjo streljalo. Ravnatelj anatolske železnice je bil z dragomanom anatolske družbe ravno v konzulski dvorani, ko so prevratniki udrli na Porto. Strel je zadel ministra Nazim pašo, ki se je zgrudil k nogam ravnatelja. Vsi ministri so bili prestrašeni, le stari Kiamil in Noradunghian sta ostala hladnokrvna. Berolin. »Lokalanzeiger« poroča iz Carigrada: Enver bej je prišel k gene-ralissimu. Nazim paši, kot mestni poveljnik in zahteval od njega izročitev pečata in dokumentov za Izzet pašo. Nazim paša jc to energično odklonil. Enver bej mu je dal kratek čas za premislek. Nato je adjutant Nazim paše večkrat ustrelil proti spremstvu En-ver-bejevem. Neki mladoturški častnik je nato sprožil svoj revolver proti Nazim paši, ki se je, zadet v srce, zvrnil. Carigrad. Danes dopoldne je bil pokopan z vojaškimi častmi ustreljeni Nazim paša. Pogreba se je udeležil tudi vojni minister Mahmud šefket. Carigrad. Bivši veliki vezir Kiamil paša sc je zopet vrnil v svojo pala&t>. POLITIČNO STALIŠČE NOVE VLADE. Carigrad. Včeraj opoldne se je zbral novi ministrski svet. Tudi bivši zunanji minister Nordunghian jc bil naprošen, da se ga udeleži in poroča o mednarodnem položaju. Vlada se je posvetovala o primernem odgovoru na noto velesil. Berolin. »Lokanlanzeiger« prinaša članek, ki je najbrž uradno inspiriran, v katerem izvaja: Nova vlada ne bo stopila takoj v pogajanja z balkanskim, zavezniki, pač pa bo najprej na noto velesil odgovorila. Odgovor bo najbrže sledeč: Vlada je voljna mir skleniti ali pod drugimi kakor stara vlada. Odrina ne preda toliko časa, dokler sam ne pade. Carigrad. Enver bej razvija živahno delovanje. Izjavil jc, da je edino upanje, ki Turčiji ostane, da začne zopet z vojsko. MEDNARODNI POLAŽAJ. Dunaj. Odgovora nove turške vlade na noto velesil seveda še ni. Za velesile se položaj ni bistveno spremenil. Že od prejšnje vlade se ie pričakovalo, da bo sicer Odrin odstopila, toda le pod gotovimi pogoji. Nova vlada na zahhteve velesil seveda ne bo takoj odgovorila «da«, najbrž pa tudi nc s kategoriškim »ne«, in sicer radi tega ne, ker sc nc mara zameriti Evropi. V tukajšnjih poučenih krogih mislijo, da se bo sprememba situacije pokazala le v toliko, da bo odgovor novega kabineta energtčnejši n neodjenluvejši, kakor bi bil oni prejšnje vlade. Če so mladoturki o položaju dobro poučeni, ne bodo dali takega odgovora, ki bi onemogočil vsaka nadalj-na pogajanja. Posredovanje Rusije, ki bi hotela s pretnjami doseči odstop Odrina, tukai ne smatrajo za verojetno. Pariz. Med Parizom, Londonom in Peterburgom se vrše razgovori, kako preprečiti zopetni izbruh balkanske vojne. Uradni »Žurnal de Debats« priporoča sledeča sredstva: Kabinetu Mahmud Šesket se ne sme dovoliti nobena financie^a podpora. Velevlasti morajo iz;avit', da ni iz-prememba vlade čisto nič vplivala na vo-lio velesil, ki je izražena v noti evropskih držav. Velevlasti naj pošljejo takoj vojne ladje pred Carigrad, kjer naj brodovje demonstrira. Dunaj. »Wiener Allgem. Zeitung« poroča iz Londona od velepoučene strani, da dogodke v Carigradu v diplomatič-nih krogih zelo resno presojajo. V slučaju, da bi turška vlada odbila zahtevo po odstopu Odrina, se lahko balkanska kriza izredno poostri. Petrogradskc vesti, ki so jih dobili v Londonu in v Parizu skoro kažejo, da Rusija za naprej ne bo ostaja nevtralna, marveč da agresivno nastopi proti Turčiji, če bi ne hotela predati Odrina, kakor to zahteva'0 velevlasti. Iz pogovorov, ki jih je imel v zadnjem času ruski poslanik Giers s Kiamil-pašo, je r>orta lah-do nedvoumno spoznala, kaj Rusija namerava, če se mir v najkrajšem času. ne sklene, V Londonu in v Parizu baje vedo, da se je Rusija odločila, da vdere v M-'o Azijo in sproži vprašanje glede Armenije. Dalje sc diploma ti čni krogi boie jieučod-nih posledic, ki bi lahko nastale z? hal-kansko-rumunska pogajanja, ker je Bulgarija stavila nekak junktim med odstopom Odrina in odstopom bulgarskega teritorija Rumuniji. Peterburg. Ruski zunanji minister je izjavil, da ie sedaj po'ožaj na Balkanu končno pojasmen. Sklenitev miru je vprašanje. k; se bo rešita v par tedn|en|ih iti kot poznelše zdravilo po kopeljih 24 38 in trajno porabo. (VII.) izvirek: fiaie&s&sžM Sanerbrann, železniška postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varili Prospekti zastonj in franko. V Ljubllanl se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinoni. Zaloge Dri Mlhae! Kastner-u. Peter lass-nlku in Andrel Sarabonu, Llubtlana. 11 1309 No torej ... To so ja prave Jakobi antfnikofinske cigaretne stročnice. S in modno blago za gospode In gospe priporoča izv. hiša Prokop Skorkovsky in sin v Humpolcu na ČeS,•- , 5-5J. Sood. p.rnlce iz najbolj, eiradla za postelje 130X1 to cm velike K 1?.-, l.V—. RazpoMlja od 10 kron naprej franko po povzetju ali predplačilu- 2419 Maks Berger Dešenica a/150 Češki les LNikali riziko, ker sc zamenjava dovoli ali denar vrne Bogati ilusti ceniki vsega postelnega blaga zastonj. hrlpavoit, katar in zasiizBfije, krčni in Razpošiliam ®r©ife osake orste za poskušnjo za lOdnevni ogled. Puška enocevka Lankaster K 20-—. dvocevka lankaster K 30 —, Ham-merless-puška K 70-—, Flobort K 8-—; samokres K 5-—, pištole od 2 K naprej. Popravila hitro in poceni. Ilustrovani cenik zastonj F. DUŠEK, tovarna orožja, Opočno št. 2156. ob drž. žeL Češko. 3671 oslovski kaSelj slastne s ..tremi Kaiserjeve prsne Karamele fiiOft notarsko poverjenih izpričeval otl zdravnikov \JAvJ\J jn zasebnikov zajaiučujc gotov nspeh. Izredno prijotni in slastni bonboni. ni 12 Zavoj 20 in 10 vinarjev. Ovojček 60 vinarjev Prodajajo jih v Ljubljani lekarne: Ubald pl. Tmkocay, Rihard Snšmk. Dr G. Pi&cnli, Dežnimi lekarna. Mr. Ph. And. Bohinc. Mr. Ph.los. Cižmnr, Ant. Kanu, droijerija; B. Ovnucar« drogerija ..Adrija'-. — Lokarne na deželi: Danici Pire,. Idrija. J. Boriirmann. Novomosto. G. An.irgancič. Novo Mosto. hir Ha s, Vipava. Milan VVacha, .Metlika. A. It oble k, Hadovljica. Hinko lirilli, Litija. Karel Savnik, Lukama pri Sv. Trojici. Kranj. Fr. Baccarcich, Postojna. Jos. Močnik, Kamnik E. Burdj-ch, Kkofia Loka. Mr. Pb. Bohulav Lavica, lekarnar, Tržič. Ph. Mr. E. Koželj, Jesenice. V. Arko, trg., Scnož^Še. Jos. Rudolf, drogerija. Litija. J. Kandušar, trg.. Mengeš. I R. Hočevar, lokarnar pri . Angelu varha- na Vrhniki Prečastitl duhovščini in al. p. n. občinstvu v Ljubljani in okolici svojo veliko zalogo razno- Pozor! priporočam vrstnih novih trpežno in solidno in rabljenih »U£UV izvršenih po jako nizki ceni. — Priporočam se tudi za na- 3 ročila na Izvršitev novih vozov kakor tudi £ vsa tozadevna popravila. Velospoštovanj&m ivan demšar pre) Si tka. podkovali kovač ia izdelav, ran L|nbl)ana, Marija Teraztis c. 8 (poprej Henrik Xorn) pokrivalec streti in klepar, vpeljalec strelovodov ter instalater vodovodov LjiiDlpo, Poljanska cesto 8. Priporoča se slavnemu občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streli z angleškim, francoskim in tuzemskim škriljem z asUest-cementnim Milom mdwm>mbi z izbočno in ploščnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko. Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno ta poštnine prosto. \ m m m m 1CS 'JO Kadar hočete dobro blago kupiti, obrnite se na tvrdko B pri „S0LNCU" za vodo katera ima v zalogi dobre in trpežne Čevlje /.a dame. gospode in otroke, izdelovanje suhih šopkov, nagro nth vencev, trakovi z napisi. Blure, vrhnja in spodnja krila, nogavice, rokavice, vsakovrstno perilo itd. Postrežba točna, cene najnižje. Prosim prepričajte se! Izgotouljene obleke za moške in otroke v veliki izbiri po zmerni ceni v manufakturni trgovini Ljubljana P|»| Najceneje vse vrste slanioreznice in vse -druge poljedelske stroje ter železnino ponujata Karol Kavšeka nasl. Schneider & Verovšek trgovina z železnino in poljedelskimi stroji Ljubljana, Dunajska cesta St. 16. 549 Ne zamudite zahtevati cenik. Hitra pomoč odločuje! Konrad Rosenbauer & Kneitschel v Lincu na Donavi prva tovarna bencinmotornih brizgalnic v Avstriji, katera lahko dokaže z nad štirinajst izvrstno vspelimi slučaji, da je gašenje s temi modernimi zboljšanimi stroji najvspešneje. Bogato ilustrovani ceniki glede vseh modernih, praktično sestavljenih dvo- in štirikolesnih ročnih brizgalnic, voznih in nosilnih mehaničnih pomikalnih lestev najnovejše konstrukcije, vozov za moštvo, vseh potrebnih gasilskih oprem, ter cevi izvrstne kvalitete tvrdke Konrad Rosenbauer v Lincu na Donavi dobi vsak na zahtevo brezplačno in franko. Društva obiskuje brezplačno zastopnik tvrdke Fran Samsa Zagreb, Gunduličeva ulica št. 21. 3562 MARIJA SATTNER Ljubljana, Dunajska cesta 19, II. stop., II. nadstr. (medijatova hiša). se priporoča prečastiti duhovščini za Izdeluje cele ornate, kazule v vseh liturgičnih barvah pluvijale, obhajilne burze, štole in vse za službo božjo potrebne stvari, pri-prosto in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi bandera in baldahine ter izvršuje vsakovrstno cerkveno perilo iz pristnega platna. — Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. — Prenovljenje starih paramentov tudi radovoljno prevzame. 13 Ustanovljeno 1.1893. Ustanovljeno 1.1893. v LJubljani :::::::::::::::: registrovana zadruga z omejenim jamstvom sprejema in obrestuje hranilne vloge po Rentni davek plačuje iz svojega. Zunanjim vlagateljem so za pošiljanje denarja na razpolago brezplačno položnice poštne hranilnice. Društveno lastno premolsnra znssa Uz 600.000 K. Deležnikov le bilo koncem leta 1911 3143 z 18861 deleži, ki reprezentuielo Jamstvene glavnice za 7,355.790 R. Nnčelstvo: Predsednik: Andrej Ealan, prelat in stolni kanonik v Ljubljani podpredsednik: II. podpredsednik: Ivan Sušnik, stolni kanonik v Ljubljani. Dr. Fran Dolšak, zdravnik v Ljubljani« Čl a ni: Dr. Ferdo Čekal, stolni kanonik v Ljubljani; dr. Jože! Grnden, stolni kanonik v Ljubljani; Anton Koblar, dekan v Kranju; dr. Fran Papež, odvetnik v Ljubljani; Karol Pollak ml., tovarnar v Ljubljani; B. Remec, ravnatelj trg. šole v Ljubljani; dr. Viljem Schweitzcr, odvetnik v Ljubljani; Luka Smolnikar, stolni vikar v Ljubljani; dr. Aleš Ušoničnik, profesor bogoslovja v Ljubljani; Fran Verbic, c. kr. gimn. profesor v Ljub-ljani; dr. Ivan Zaje, zdravnik in deželni odbornik v Ljubljani; dr. Ignacij Žitnik, stolni kanonik, drž. in dež. poslanec v Ljubljani. Nadzorstvo: Predsednik: Anion Kržlč, c. kr. profesfcr in kanonik v Ljubljani. — Člani: Anton Čadež, katehet v Ljubljani; Ivan Mlakar, profesor; v Ljubljani; K. Gruber, c. kr. fin. ra6. oflcijal v Ljubljani; Avguštin Zaje, c. kr. rač. oficijal in posestnik v Ljubljani. I m m a ■m a m m a a « a i i i 9 9 m a a 3 i ! 3 1 1 1 I I I 1 1 1 a a a 9 Gospodinje! Pozor! Ne kupu;te presnega uiasla ali nadomestila zanje, dokler niste poizkusile Slovite, splošno znane, svetovne znamke BLA1MSCHE1NA MARGARINE 99 UNIKUM" ni rastlinska margarina. Uitf R K KJ ItfB" se izdelui® 12 najčistejše goveje obistne tolšfe z visoko jjWllll%VIII pasterizirano smetano, ima torej največjo rediino vrednost in je resnično zdrav. 99 99 ni umeten, nego najčistejši naravni izdelek. UMI&UM" 8J 811 SC SJ um RJI ceneJši od navadnega presnega masla in hwii za /0 zajamčeno mnogo izdatnejši nogo to. SAIVSO BLIINISCHEINGM „UNIKUMI" ® le resnično edino in pravo nadomestilo za presno maslo, ki daleč prekaša vse ■» doslej Uvallsano. ■» Izdelovanje 1® varovano s stalno državno kontrolo in je to razvidno na vsakem zavitku. Cenjena gospodinja! Ne dajto se torej begati od drugih oglasov in rabite za nadomestilo presnega maslu za pečenje praienfe kuhanje 1771 samo maslen knsSi 55 Dobiva so povsod. S Poizkušajo gratis in franko. Združene tvornice za margarino in presno maslo, Dunaj ■ MBRBJRIBKEIKIEH Stavbeno podjetništvo; pisarna za arhitekturo in stavbenotehniška dela; tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbena in fina dela; opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Viču; kamnolomi v Podpeči in v Opatiji. Priporoča se za stavbena dela vsake vrste.