Goz arstva v času in prostoru prispevka, ki je bil uvrščen v sklop A, so predstavili rezultate raziskav sukcesije brezovih gozdov v Beli krajini. Obravnavani so bili tako širši prostorski vidiki in njihov razvoj v daljšem časovnem horizontu kot tudi podrobni vegetacijsko-rastiščni vidiki brezovij v tem delu Slovenije. Gozdarski inštitut Slovenije je bil zastopan s predavanjem z naslovom »Influence of ecological conditions and forest structure on species diversity of (fir)-beech forests ina Dinaric region, Slovenia« (avtorji: L. Kutnar, M. Urbančič, M. Čater, U. Vilhar in P. Simončič), ki je bilo uvrščeno v simpozij ski sklop B. Prispevek je kompleksno obravnaval rastlinsko vrstno pestrost v različnih ekoloških razmerah v izbranih jelovo-bukovih in bukovih gozdovih v dinarskem območju Slovenije. V prispevku so bili predstavljeni Les zares Zveza gozdarskih društev in Zavod za gozdove Slovenije sta v Novi gorici organizirala posvetovanje o rabi lesa. Pohvale vredna pobuda, da naj bi po dolgem času govorili o rabi lesa, čeprav je beseda tekla bolj o gozdu. Tu mislim opozoriti na dve izjavi, ki sta šli neopaženo mimo. Prva je izjava referenta, dr. · R. Goloba. Dejal je (smiselno povzeto), da za energetiko biomasa iz gozda ob današnjih pogojih ni zanimiva. Zanimiva bo, ko bo državna subvencija dovolj velika. Energetik to ve in tudi že predvideva ukrepe! Drugo je bilo slišati v diskusiji direktorja Soškega gozdnega gospodarstva g. L. Čibeja v zvezi z zaprtjem Iverke v Novi Gorici. Rekel je nekako takole: Sedaj vozimo surovino preko Soče. Tam delajo iverne plošče. Škodljivi vplivi, zaradi katerih so zaprli Iverko se vračajo sami, plošče pa kupujemo tam. Obe ugotovitvi sta v precejšnji disonanci z rav­ nanjem gozdarjev (etati, N atura, skrb za ekonomiko gozdarstva, tudi v zasebnih gozdovih). Še kratka enakdota: Ko so bili gozdarji iz Repu­ blike srbske na strokovni ekskurziji v Sloveniji so jim pokazali tudi delo gozdarskega zgibnika WOODY. Udeleženci so pazljivo poslušali. Sredi razlage je razlagalca prekinil medklic: "A koliko to košta? '~ Ko je dobil odgovor je hitro ugotovil: "To je za nas pre­ skupo!". Zbranost poslušalcev je v trenutku popustila, referent je naprej govoril sam sebi. Nafta se draži. Prognoze napovedujejo še nadaljnje naraščanje cen. Obnovljivi viri energije, z biomaso vred, postajajo vse zanimivejši, če ne celo nuja. Vse 350 rezultati raziskav vplivov različnih matičnih podlag, različnih talnih in hidrološke-klimatskih razmer, strukture sestojev in intenzitete gospodarjenja na vrstno sestavo in strukturo vegetacije. Poseben poudarek je bil na razlikah v razvoju vegetacije v naravnih sestojnih vrzelih v pragozdnem ostanku jelovo-bukovega gozda in v umetno osnovanih vrzelih v gospodarskem jelovo-bukovem gozdu. Simpozijsko dogajanje je bilo popestren o s spozna­ vanj em atlantskega rastlinstva in rastja na zahodnem dela Iberskega polotoka. Prihodnje 49. letno srečanje IAVS bo v začetku leta 2007 v Palmerston North na Novi Zelandiji. dr. Lado KUTNAR Gozdarski inštitut Slovenije Ljubljana države načrtujejo nekajkratno povečanje pridobivanja energije po tej poti. Proizvodnja biomase z okolju prijaznimi tehnologijami je predraga. Ta energetski vir ni konkurenčen in tako neuporabljiv. Z manj prijaznimi tehnologijami in velikim odstopanjem od načela sonaravnosti, bi jo proizvajali lahko ceneje, konkurenčno. Razliko v stroških obeh načinov naj bi pokrila država, s subvencijami. Temu je treba dodati še vpliv Kiotskega sporazuma o omejitvi emisij toplo­ grednih plinov in kaznih za prekoračitev dogovorjenih emisij, ki so že dogovorjene v okviru EU Za nas je bolj pomembno določilo o prodaji (prihranjenih, neuporabljenih, racionaliziranih) odvečnih količin. Industrij alec, kmalu najbrž tudi avtomobilski prevoz­ nik, ki onesnažuj eta okolje in povzročata vse težave, bosta nagrajena, če bosta okolje onesnažila malo manj od dogovorjenega. Poudarek je na "dogovorjenem': ki je lahko zelo daleč od dejanskega stanja škodljivih emisij in je dosežen na političen način, ki vključuje vse vrste mešetarjenj in še česa hujšega. Danes se temu reče lobiranje in je dopustno. Gozdovi, ki vse to prečistijo, pri tem umirajo, pa nič. Ob takem stanju nastaja vrsta dilem in se poraja mnogo vprašanj. Biomasa je tudi surovina za nekatere izdelke, kot so celuloza in lesne plošče. Porabniki (n.pr. Otiški vrh) so že zaskrbljeni. Najbrž špekuli­ rajo na subvencijo, kot so jo že dobili celulozarji in jo dobivajo kurjači biomase. Kdo ima največ koristi od sonaravnega gospodarjenja in okolju prijaznih tehnologij? Koliko to stane? Kdo, koliko in komu GozdV 63 (2005) 7-8 naj to plača? Ali zagotavljanje neproizvodnih in neunovčljivih vlog gozda še vedno ne povzroča nobenega dodatnega stroška? Kdo trpi ta strošek? Ali ga lastnik gozda lahko še vračuna v ceno lesa in dobi tako povrnjenega? Pri katerih sortimentih je to možno? Ali in kako lahko gozdarji in gozdarstvo vse to prerivanje in spreminjanje v svetovnem merilu obrne sebi v prid? Ali je to možnost, da s subvenci­ jami, napravimo redčenja in sečnje drobnega lesa donosne? Vprašanj je še veliko, odgovorov malo in jih ob sedanjem razmišljanju in ravnanju gozdarjev še dolgo ne bo. Najbrž je že čas, da se tudi gozdarji začnejo ul.-yarjati s temi problemi. Običaj je, da subvencijo ro storu - - - dobi proizvajalec in ne potrošnik; ne dobi jo kupec mleka in mesa pač pa živinorejec. Kdo je v našem primeru proizvajalec. Ali je to gozdar in lastnik gozda ali grelec tople vode in iverač (drobilec)? Podobno je tudi pri koncesijah in trženju z njimi pri emisijah toplogrednih plinov. Ve se, kdo ima s tem največ dela, probleme najbolj pozna in jih edini lahko in najbolj smotrno reši. Reševanje teh problemov pa zahteva preskok razmišljanja na drugo, višjo raven. Z razprave kaj je pomembnejše: detaljni ali ureditveni načrt in katerega naj bi opustili, na raven državne politike. Nov izziv za gozdarje! Ga bodo sprejeli ali prepustili pobudo drugim? prof. dr. Edvard REB ULA Gradacija bukove kobilice na bovškem V bukovih gozdovih med Trnovim ob Soči in Srpenice je letos prišlo do gradacije bukovc kobilice (Miramella alpina Koll.). Prve posledice gradacije so se pokazale v začetku julija 2005, končni obseg pa šele po treh tednih konec julija. Krošnje bukve in drugih manj pogostih drevesnih vrst so bile na površini 26 ha obžrte do 50% listne mase, na povr­ šini 49 ha pa do 10%. Posamezna drevesa, zlasti bukev, veliki jesen in lipa so bila obžrta do golega. Posledice gradacije na krošnjah so bile opazne na 75 ha gozdov, povsod v bližnjih gozdovih pa je bilo opaziti povečano število kobilic. V najbolj prizade­ tem predelu smo konec julija našteli do 10 odraslih kobilic na m 2 . Prizadeti so bili bukovi gozdovi na rastišču predalpskega bukovega gozda (Lamio orvalae - Fagetum prealpinum) na apnenčastih morenah s suhimi in plitvimi tlemi; okoliških bukovih gozdov na osojah s svežimi tlemi gradacija ni zajela. Bukova kobilica je edini tipični gozdni škodljivec med kobilicami pri nas, najdemo pa jo povsod v alpskih in predalpskih predelih v Sloveniji. Velika je 2-3 cm, zelene barve z rdečimi in črnimi progami, zadek je spodaj rumenozelen. Krila ima kratka, zato je slab letalec. Samček je manjši od sami čke. Prezimi v stadiju jajčeca. Mlade kobilice (nimfe, larve) se razvijejo iz jajčec v mesecu maju; sprva se hranijo z zelišči na tleh, najraje iz rodov Vaccinium in Con­ vallaria (BLEIWEIS 1966), kasneje pa se preselijo v krošnje dreves in obžirajo listje od zgoraj navzdol. Hranijo se z listjem 23 drevesnih vrst, najraje pa imajo bukev. Po 40-50 dneh se po večkratnih levitvah razvijejo spolno zreli osebki. Po parjenju samička GozdV 63 (2005) 7-8 odloži v gozdna tla do 30 jajčec v skupinah po S -7, običajno na sončne in suhe lege (BLEIWEIS 1966). Odrasle kobilice živijo do srede septembra. Praviloma se nov rod kobilic razvije iz jajčec že naslednje leto, lahko pa traja stadij jajčeca brez posledic tudi več let (BLEIWEIS 1966). V Sloveniji je v preteklosti že večkrat prišlo do gradacije bukovc kobilice, povzro­ čila je celo golobrst v bukovih gozdovih v okolici Sevnice in Zidanega mosta (KOVAČIČ 1956). O 351