Atlas gozdnih tal Slovenije GDK: 114:(253)(045) Atlas gozdnih tal Slovenije Forest So;! Atlas of Slovenia Mihej URBANČIČ*, Primož SIMONČIČ** Izvleček: Urbančič, M., Simončič, P. : Atlas gozdnih tal - 4. deL Gozdarski vestnik 63/2005, št. 5-6. V slovenščini, z izvlečkom v angleščini, cit. lit 20. Prevod v angleščino: avtorja. Lektura angleškega besedila Jana Oštir. V četrtem delu Atlasa je prikazana opredelitev, razvrstitev, zgradba in značilnosti podzolov, rjavili opodzoljenih in obrečnih tal in ter njihovo razširjenost v gozdovih. Namenjen je tako gozdarjem kot raziskovalcem in lastnikom gozdov, da bi bolje poznali lastnosti, pomen in razširjenost gozdnih taL Ključne besede: razvrstitev tal, lastnosti talnega tipa, podzoli, rjava opodzoljena tla, obrečna tla Abstract: Urbančič, M., Simončič, P.: Forest So il Atlas of Slovenia - Part IV. Gozdarski vestnik, Vol. 63/2005, No. 5-6. In Slovene, with abstract in English, lit quot. 20. Translated into English by the authors. English language editing by Jana Oštir. The fourth part of the Atlas gives the defmition, classification, structure, characteristics and distribution in forests of podzols, semipodzols and fluvisols. The Atlas is design ed for foresters, forest owners and researchers and will give them a better understanding of the properties, importance and distribution of forest soils. Key words: soil classification, characteristics of so il type, podzols, semipodzols, fluvisols PODZOL Opredelitev in razvrstitev: Podzol (podzolasta tla) razvrščamo v razred eluvialno-iluvianih tal. Po naši opredelitvi morajo imeti dobro izražen pepelnato sivi eluvialni E horizont, pod njim pa temno rjavi humospodični (humusno-iluvialni) horizont Bh, ki vsebuje vanj izprane humusne snovi in/ali rjasto rjavi ferispodični (železo-iluvialni) horizont Bfe' ki vsebuje izprane in nakopičene seskviokside železa, aluminija in mangana. Razvrščamo jih v naslednje nižje sistematske enote: Podtlip 1 Različica Oblika Na osnovi spodičnih horizontov v: - humusno železov podzol (vsebuje horizonta Bh in Bre); - humusni podzol (vsebuje le horizont Bh); - železov podzol (vsebuje le horizont BfJ Na osnovi debeline E horizonta ločimo: - šibki podzol (z debelina E horizonta pod 10 cm); - zmerni podzol (z debelina E hor. 10 do 20 cm); - močan podzol (z debelina E hor. nad 20 cm). Po vrsti matične podlage v podzole na: - kremenovih peščenjakih; rožencih; "kislih" metaroorfnih kamninah (npr.; kvar- citih, filitih); "kislih" magmatskih kamninah (npr. granitih, tonalitih, granodioritih, dacitih, gnajsih, kremenovih keratofirjih); morenah; peskih. *M. U., univ. dipl. inž. gozd., Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana ""dr. P. S., univ. dipl. inž. les., Gozdarski inštitut Slovenjje, Večna pot 2, 1000 Ljubljana Atlas gozdnih tal Slovenije Soznačnice in sorodne sistematske enote: Naš talni tip se po lastnostih več ali manj sklada z mednarodno (FAO 1989, WRB 1998) višjo talno grupo (reference (major) soil group) "podzoli" (Podzols), vendar je razčlenjena v nižje talne enote po nekoliko drugačnih načelih, kot jih uporabljamo mi. Zgradba profila: humusno železov: O - E - B 11 - Bre - CR; humusni: O- E- Bh- CR; železov: O - E - Bre - CR; Značilnosti: Podzoli se pojavljajo predvsem v hladnih in vlažnih podnebnih razmerah, z obilico padavin in na z bazami revnih, razdrobljenih matičnih podlagah, ki praviloma vsebujejo veliko kremena. Na njih zaradi ovirane mineralizacije organske snovi prevladujejo prhninaste humusne oblike in surovi humus. Njihov organski O horizont večinoma ostro prehaja v eluvialni E horizont, le izjemoma se med njima pojavlja tudi humusni A horizont. Debelina E horizonta je odvisna od jakosti podzoljenja (izpiranja humusnih snovi in seskvioksidov, zakisovanja idr.). Mestoma, čeprav zelo redkokje, naletimo na podzoljena tla, ki imajo E horizont debel celo do enega metra. Običajno je pepelnato sive barve in vsebuje izbeljena zrnca kremena. Pod njim leži en do dva spodična B horizonta. Praviloma so zelo kisla (z vrednostmi pH pod 5) in imajo nizke stopnje nasičenosti z izmenljivimi bazami (pod 35% ), so revna s hranili ter slabše rodovitnosti. Razširjenost: V Sloveniji so podzoli (po PRUS 2003) tipična gozdna tla in so zelo redki. Manjša območja pod­ zola so ponekod ogrožena zaradi gradnje gozdnih prometnic ali smučarskih prog. Zaradi njihove redkosti bi jih bilo potrebno zavarovati po načelili, veljavnih za naravno dediščino. Podzoli redkokje sami zavzemajo večje skle­ njene površine. Večinoma se pojavljajo v združbi z distričnimi rjavimi tlemi in/ali z rjavimi opodzolje­ nimi tlemi, mestoma se jim pridružijo tudi distrični rankerji. Nastali so predvsem v gorskem svetu, le izjemoma tudi v nižjih legah. Naj demo jih v najbolj kisloljubnih gozdovih kot so smrekovja s smrečnim resnikom (Rhytidiadelpho lorei-Piceetum) in s tri­ krpim maham (Mastigobryo-Piceetum), jelovja z belkasto bekico (Luzu/o albidae-Abietetum) in s trikrpim mahom (Bazzanio-Abietetum), bukovje z rebrenjačo (Bechno- Fagetum) idr. Primer: Opis mesta izkopa in morfoloških lastnosti tal na profilu šibkega, humusno železovega podzola z evtričnim podtaljem na mešani rnoreni (povzeto po KRAIGHER in sod. 2000) Talni tip: humusno-železov podzol z evtričnim podtaljem Datum: 24.nov.1994 Vegetacijski tip: visokogorski smrekov gozd 1 Rhytidiadelpho Iorei-Pice- etum (M. WRABER 1953 n. nud.) ZUPANČIČ {1976) 1981 Oznaka profila: Pri Šijcu Lokali teta: 4. kvadrant raziskovalne ploskve vel. 1OOm x 1OOm, osnovane Opisovalec tal: v v g.e. Pokljuka, odd. 39c in 40c Mihej Urbančič Opis objekta: čist, starejši smrekov debeljak z normalnim do vrzelastim Fitocenološki popis: sklepom krošenj; v vrzelih so smrekova mladja, gošče Lado Kutnar Matična podlaga: mešana (apnčasto-silikatna) morena Nagib ( 0 ): 0-10 Relief: zmerno valovita zaravnica pod grebenom Lega: južna Splošne značilnosti tal: v zg. delu podzoljena, v sp. delu sprana Nadm. viš. (m): 1200 Horizont: ol o f,b Ah oh Et Bb Bf,h Globina 3-1/2 cm 1/2 cm-O 0-3/5 cm 3/5-7/15 cm 7/15-18/20 18/20-25/30 (cm): Prehod 1 do 2 cm 1 do 2 cm oster, oster, valovit jasen, postopen (meja): debel, debela, raven valovit Konsistenca: rahel do rahla do drob lj iv,zbit lahko droblj. lahko droblj stisnjen mehka nepo ve- smrekov plast iz zana Struktura: o pad fermenti- prašnata/ de belozrnasta zrnasta zrn asta (igli ce, ranih rasti. drobno- vejice, ostankov, zr nas ta Tekstu ra: posamezni surovega - il ovna ta ilovnata ilovnata sto rži, humusa. Vlaga: veje), Je gosto vlažen vlažen vlažen vlažen Skelet: vlažen prekore- 5-10 %,kame- S%, kame- ninjena, posa- zavzema vlažna me zn o nje do 2 ak. 7% nje do 3 kamenje cm volumna cm Organ. snov: prhlina iz prana prhlina prhlina Novotvorbe: - - nakopičen seskvioksicli humus Korenine: zelo gosto redko prekor. sred. gosto sred. gosto prekor. prekor. prekor. Favna: ni opažena Drenaža: prosta dobra prosta prosta Barva: zelo temno sivkaste rjava temno rjava rdečkasto rjava 10YR4-5/2-3 10YR3/4 rjava SYR3/4 Horizont: Bv E2 Bt B)Jt B.,C Globina (cm): 25/30-40 cm 40-60 cm 60-80 cm 80-120 cm 120+160 cm Prehod (meja): postopen postopen neizrazit neizrazit neizrazit Konsistenca: lahko droblj. drobljiv drobljiv plastičen zelo plastičen Struktura: zrnasta/ zrn asta/ debelozrnasta kepa sta masivna poliedrična poliedrična Tekstura: glina sto glinast o glin asta meljasto glina- peščeno glina- ilovnata ilovnata ilovnata sto ilovnata sto ilovnata Vlaga: vlažen vlažen 1 svež svež svež/vlažen vlažen/moker Skelet: 5% 5 %,<1> do 5-10% 15 %,<1> do 15 40-70% 6 cm cm Novotvorbe: spiranje kopičenje gline? gline? Korenine: redko prekor. posamezne korenine Drenaža: dobra dobra dobra nek. zadržana nekoliko zad. Barva: temno rjava rjava rjava rjava rjava 7.5YR4/2 10YR4/3-4 10YR4/4 10YRS-4/4 lOYRS/4 Slika 1: Šibki, humusno železov podzol na mešani moreni (foto: M. Urbančič) Slika 2: Rjava opodzoljena tla (v levem delu profila) preidejo v zmerni železov podzol. Tla so nastala na moreni, ki prekriva svetlo sivo, karbonatno jezersko kredo, vidno v spodnjem levem delu profila (foto: Tomaž Kralj) Slika 3: Organski O horizont iz smrekovega opada in prlmine ostro prehaja v sivi eluvialni E horizont močnega železovega pod zola (foto: M. Urbančič) Slika 4: Smrekov gozd s smrečnim resnikom porašča združbo podzolov in distričnih rjavih tal s vključki rjavil opodzoljenih tal, ki se je razvila na moreni (foto: Lado Kutnar) Slika 5: Izkopavanje profila železovih rjavih opodzoljenih tal v smrekovju s smrečnim resnikom na moreni (foto: Matej Rupel) Kemijske lastnosti kvantitativnih (odvzetih z valjasto sondo 0 7 cm iz vnaprej določenih globin 0-5 cm, 5-10 cm, 10-15 cm, 20-30 cm, 30-40 cm in z znano prostornino) in kvalitativnih (odvzetih iz genetskih horizontov) vzorcev tal profila šibkega, humusno železovega podzola: reakcija tal (pH), vsebnosti organske snovi, celokupnega ogljika (C) in dušika (N), razmerje organski ogljik- celokupni dušik (Corg/N), vsebnosti kalcijevega karbonata (CaC0 3 ) in celokupnega žvepla (S) poskusna ploskev Pri ~ ii cu plast pH organska horizont globina H20 CaCI 2 snov c N C 0 rglN CaC0 3 s cm g/kg _g/kg g/kg g/kg mg/kg 1 . Kvantitativni vzorci Ol 3,5-1,5 4,04 3,55 810,3 470 8,6 54,7 1.140 Of,h 1,5-0 3,71 3,20 706,8 410 13,5 30,4 1.750 MS o-s 3,57 3,05 234,5 136 7,5 18,1 - 970 M10 5-10 3,92 3,17 58,6 34 2,2 15,5 - 360 M1S 10-1S 4,02 3,37 37,1 22 1,4 1S,4 - 300 M20 15-20 4,27 3,44 35,3 21 1,6 12,8 360 M30 20-30 4,35 3,73 29,3 17 1,3 13,1 380 M40 30-40 4,73 4,06 19,0 11 1 ,o 11,0 - 3SO 2. Kvalitativni vzorci _profila Ol 3-1,5 4,33 3 89 715,5 41S 7,5 55,3 1.040 Of,h 1,5-0 3,79 3,28 534,4 310 12,5 24,8 1.440 Ah Oh 0-4 3,64 3,20 328,4 191 7,5 25,4 1.180 E1 4-12 4,09 3,38 25,0 15 1,3 11,2 - 240 Bh 12-19 4,08 3,49 81,0 47 2,0 23,5 460 Bfh 19-27,5 4,36 3,77 56,0 33 1,4 23,2 470 l.LB_)v 27,5-40 4,69 4,04 38,8 23 1,4 16,1 - 350 E2 40-60 4,91 4,37 25,9 15 1 '1 13 6 380 Bt 60-80 4,73 4,05 6,9 4 0,6 6,7 310 BlB) 80-120 7,55 7,22 0,3 6 O,S 0,4 48,3 260 L(B_)vC >160 7,67 7,24 3,8 4 0,6 3,7 1S,O 290 Kemijske lastnosti vzorcev tal profJJ.a šibkega, humusno železovega podzola: izmenljivi kationi, vsota bazičnih kationov, vsota kislih kationov, kationska izmenjalna kapaciteta (KIK), stopnja nasi­ čenosti z bazami (V) poskusna ploskev Pri Sijcu izmenljivi kationi bazi čni kisli plast globina Ca 2 + Mg2+ K+ Al 3 + Fe 3 + Mn 2 + w kati oni kati oni K.IK v horizont cm cmol(+)lkg cmol(+)/kg % l . Poprečni kvantitativni vzorci Ms 0-5 3,05 1,25 0,47 6,46 1,83 0,06 17,36 4,77 8,35 30,48 15,65 MIO 5-10 0,42 0,20 0,20 8,05 2,51 0,01 8,60 0,82 10,57 19,99 4,10 M15 10-15 0,98 0,15 0,10 9,45 3,06 0,02 5,64 1,23 12,53 19,40 6,34 M20 15-20 1,08 0,21 0,10 11,64 1,36 0,07 3,45 1,39 13,07 17.91 7,76 M30 20-30 0,68 0,18 0,13 11,58 0,04 0,15 2,04 0,99 11,77 14,80 6,69 M40 30-40 0,94 0,29 0,14 5,77 0,02 0,00 0,75 1,37 5,79 7,91 17,32 2. Kvalitativni vzorci _profila Ah Oh 0-4 9,11 1,66 0,76 3,44 1,65 0,17 16,95 11,53 5,26 33,74 34,17 Et 4-12 0,20 0,05 0,06 4,35 1,23 0,00 3,94 0,31 5,58 9,83 3,15 Bh 12-19 1,68 0,24 0,12 11,85 3,16 0,02 5,94 2,04 15,03 23,01 8,87 Bth 19-27,5 1,03 0,17 0,14 10,12 1,49 0,05 1,92 1,34 11,66 14,92 8,98 Bv 27,5-40 0,37 0,09 0,15 7,77 0,54 0,20 1,09 0,61 8,51 10,21 5,97 E2 40-60 0,60 0,14 0,09 2,62 0,08 0,08 0,51 0,83 2,78 4,12 20,15 Bt 60-80 0,54 0,13 0,20 5,32 0,08 0,09 0,87 0,87 5,49 7,23 12,03 BvBt 80-120 15,58 0,17 0,27 0,00 0,00 0,04 0,00 16,02 0,04 16,06 99,75 BvC 120+160 10,81 0,12 0,21 0,00 0,00 0,00 0,00 11,14 0,00 ll,14 100 Atlas gozdnih tal Slovenije Tekstura talnih vzorcev na poskusni ploskvi Šijec na Pokljuki poskusna ploskev Pri Šijcu plast Globina glina melj pesek teksturni horizont cm % % % razred l. Kvalitativni vzorci MIS 10-15 36,3 40,8 22,9 glinasta ilovica M20 15-20 34,2 43,2 22,6 glinasta ilovica M30 20-30 38,8 38,6 22,6 glinasta ilovica M40 30-40 32,7 32,6 34,7 glinasta ilovica 2. Vzorci profila El 4-12 19,9 36,9 43,2 ilovica Bh 12-19 27,0 36,5 36,5 ilovica Bfh 19-27,5 23,3 35,0 41,7 ilovica Bv 27,5-40 33,6 22,8 43,6 glinasta ilovica E2 40-60 29,9 33,2 36,9 glinasta ilovica Bt 60-80 39,2 35,8 25,0 glinasta ilovica BtBv 80-120 39,2 51,8 9,0 meljasto glinasta ilovica BvC 120 + 160 23,2 24,9 51,9 peščeno glinasta ilovica RJAVA OPODZOLJENA TLA sive pege, lise in tanki, prekinjeni pasovi inicialnega E horizonta. Za talni tip rjavih opodzoljenih tal so diagnostični humusni A/E horizont, v katerem potekajo procesi izpiranja ter pod njim ležeč vsaj eden od obeh spodi čnih B horizontov: ali hwnusno­ iluvialni Bh horizont, ki vsebuje izprane humusne snovi ali železo-iluvialni Bre horizont, ki vsebuje izprane in nakopičene seskviokside ali oba. Opredelitev in razvrstitev: Rjava opodzoljena tla (tudi: rjava podzolasta tla, rjavi brunipodzol, podzol) razvrščamo v razred eluvialno-iluvianih tal, čeprav nimajo dobro izra­ ženega eluvialnega E horizonta. Lahko pa se pod AJE horizontom na talnem profilu pojavljajo tudi Razvrščamo jih v naslednje nižje sistematske enote: Podtip Na osnovi spodičnih horizontov v : - humusno železova (vsebujejo horizonta Bh in Bfe); - humusna rjava opodzoljena tla (vsebujejo le horizont Bh); - železova rjava opodzoljena tla (vsebujejo le horizont BrJ Različica Po vrsti matične podlage v rjava opodzoljena tla na: - kremenovih peščenjakih; rožencih; "kislih" metamorfnih kamninah; "kislih" magmatskih kamninah; morenah; peskih Oblika Na osnovi stika z matično podlago ločimo: - litični (B horizont leži na čvrsti kamnini); - regolitični (B hor. leži na zdrob lj eni ali sipki matični podlagi). Obličje Na osnovi teksture tal na: - peščena, - ilovnata. Na osnovi skeletnosti v: - z malo skeleta (skelet zavzema pod 25 % prostornine tal) - srednje skeletna (25 - 50%) - močno skeletna (nad 50 %) lm TALNE RAZMERE IN OBLIKE MIKRO RELIEFA NA MEŠANI MORENI o humusnoželezni podzol regolitični brunipodzol tipični distrični kambisol 2m opodzoljen distrični kambisol železni podzol 4m Oblike mikroreliefa: izravnan teren valovit teren vrh izbokline rob izbokline nagnjen teren rob uleknine dno uleknine Oznaka: Horizont: O organski A humusnoalrumulacijski E eluvialni B~ humospodični Br. ferispodični (B). kambični C matična podlaga 1i~~- l,tLJ:.~ ~~~ 1 ~.:!>} "·:') '..' ~r Slika G : Idealizirani prikaz talnih razmer in oblik mikroreliefa na pretežno nekarbonatni moreni Pokljuke (povzeto po KRAIGHER in sod. 2000) ~ (IJ (JQ o ~ ,.. e. ~ ~ ~ e. ....... ~ Slika 7: Izsek iz gozdarske pedološke karte Pokljuke s kartografskima talnima enotama ))kompleks opodzoljena tla in podzoli« in ))podzoli« (prirejeno po TREGUBOV in sod., kartiranje je opravila Marija Kodrič) Atlas gozdnih tal Slovenije Soznačnice in sorodne sistematske enote: V avstrijski razvrstitvi tal (KILIAN 2002) jih imenujejo "Semipodsol". Po opredelitvi nekdanje jugoslovanske klasifikacije (CIRIC 1984, ŠKORJC 1986 idr.) so morala rjava opodzoljena tla imeti poleg A/E horizonta tudi oba spodi čna horizonta (Bh in (pod njim) BcJ Humusno železova rjava opodzoljena tla več­ inoma lahko razvrstimo v mednarodno (FAO 1989, WRB 1998) talno enoto haplični podzoli (Haplic Podzols) ki je (poenostavljeno povedano) opredeljena s tem, da ima tako Bh, kot Bfe horizont. Humusna rjava opodzoljena tla uvrščamo v talno enoto karbični podzoli ( Carbic Podzols), ki ima od spodičnih le humusno-iluvialni Bh horizont, lahko pa imajo tudi E horizont, če je ta pretrgan ali tanjši od 2 cm, železova rjava opodzoljena tla pa v železove podzole (Ferric Podzols ), ki imajo od spodičnih le železo-iluvialni Bfe horizont. Zgradba proftla: regolitična humusno železova rjava opodzoljena tla: O - AlE - Bh - Bce - C; regolitična humusna rjava opodzoljena tla: 0- AlE- Bh- CR; litična železova rjava opodzoljena tla: 0- AlE - Bce - R. Značilnosti: Rjava opodzoljena tla so se večinoma raz­ vila na z bazami revnih matičnih podlagah z veliko kremena in v hladnem, vlažnem (gorskem) podnebju. Praviloma so zelo kisla, z zelo nizko stopnjo nasičenosti z bazami (pod 35 %), s slabo mineraliziranimi oblikami humusa (prhnino, surovim humusom), revna s hranili ter slabše rodovitnosti. Razširjenost: Za humusno železova rjava opodzoljena tla se zahteva zgradba proftla, ki se v naših gozdovih le malokje pojavlja. Bolj sta razširjena humusni in železov podtip teh tal, njim soroden podtip opod­ zoljenih distričnih rjavih tal (z znaki inicialnega E horizonta, toda brez razvitih spodičnih B horizon­ tov) ter podzoli (z dobro razvitim E horizontom), čeprav tudi te vrste tal zavzemajo v naših gozdovih dokaj majhne površinske deleže. Rjava opodzo­ ljena tla se pojavljajo predvsem malopovršinsko in v fragmentih v združbi z distričnimi rjavimi tlemi in/ali s podzoli, ki jih poraščajo izrazito kisloljubne rastlinske združbe (bila so opažena na terenu ali omenjena pri opisih rastišč asociacij Rhytidiadelpho lorei-Piceetu:n, Bechno-Abietetum, Vaccinio vitis idaeae-Pinetum sylvestris, Bechno­ Fagetum, Hieracio rotundati-Fagetum, Thelyptero lim bospermae-Quercetum roboris idr.). OBREČNA TLA Opredelitev in razvrstitev: Obrečna tla (fluvisol) obsegajo tla, ki so nastala na recentnih (holocenskih) nanosili rek in drugih (manjših) vodotokov ter jezer in morja. Te usedline lahko vsebujejo nanešeno glino, melj, pesek ali prod ali so sestavljene iz različnih kombinacij teh (npr. med seboj pomešanih) sestavin. Nerazvita ob rečna tla imajo na nasutini, pod morebitnim O horizontom, le nerazviti (A) oziroma Ai horizont, v katerem se obarvanost zaradi humusa često niti ne opazi in ki se lahko tudi samo mestoma pojavlja. Razvita ob rečna tla pa imajo na aluvialni matični podlagi že dobro razvit humusno akumulativni A horizont. Obrečna tla so razvrščena v oddelek hidrornorfnih tal, saj je večji del teh tal pod vplivi občasnih poplav ali visoke podtalnice in ima zato izražene znake prekomernega navlaževa­ nja. Vendar je precejšnji del obrečnih tal - vsaj v fiziološki globini - brez teh vlažnostnih vplivov (npr. zaradi hidromlioracij) in ima zato trdinski (terestrični) značaj in/ali često tudi antropoge­ nizirani značaj. Soznačnice in sorodne sistematske enote: Po nekdanji jugoslovanski klasifikaciji ( CIRJC 1984, ŠKORJC 1986 idr.) se ta razred tal imenuje aluvialna (tudi: fluvijalna, fluviatilna) tla. Dobro se sklada z mednarodno (FAO 1989, WRB 1998) višjo talno grupo "fl.uvisoli" (Fluvisols), vendar je ta razčlenjena v nižje talne enote po nekoliko drugačnih načelih, kot jih uporabljamo mi. Zgradba profila: - nerazvita obrečna tla: O - (A) - C; - oglejena razvita obrečna tla: O- A- C- G. Značilnosti: Poleg inicialnega (A) ali humusnega A hori­ zonta je rastlinam rastni substrat tu cli sedimentna matična podlaga, če jo sestavljajo dovolj drobni delci, vendar so zaradi mladosti njenega nastanka pedogenetski procesi v njej še slabo izraženi. Tako lahko obrečna tla dosegajo precejšnje fiziološko aktivne globine, če jih ne omejujejo npr. plasti proda ali podtalnica. Matični substrat označu­ jemo s C, oziroma z rimskimi številkami, če ga sestavljajo med seboj ločljive plasti. Tako npr. nerazvita obrečna tla s tremi, po te.ksturi različnimi Razred obrečnih tal razvrščamo v naslednje nižje sistematske enote: Tip Podtip Različica Oblika Obličja - nerazvita obrečna tla (imajo slabo razvit, inicialni horizont (A)) - razvita obrečna tla (imajo dobro razvit humozni horizont A) - karbonatna (vsebujejo karbonate vsaj do globine 40 cm) - evtrična (pH nad 5) - distrična Na osnovi fiziološko aktivne globine (po PRAVILNIKU 1984) na: - zelo plitva (fiziološka globina- je pod 20 cm) plitva (globina 20 - 35 cm) srednje globoka (35 cm - 50 cm) zmerno globoka (50 cm- 70 cm) globoka (70 cm - 120 cm) zelo globoka ( nad 120 cm) - neoglejena - zelo globoko oglejena (G 0 horizont pod 100 cm) - globoko oglejena (G 0 se pojavlja v globinah od 70 do 100 cm) - zmerno oglejena (G 0 50- 70 cm) - srednje močno oglejena (G 0 30- 50 cm) - močno oglejena (G 0 nad 30 cm) - plitvo humozna (debelina A hor iz. pod 25 cm) - srednje globoko humozna (debelina A horiz. 25- 35 cm) - globoko hum ozna (debelina A horiz. nad 35 cm) - drobljiva - težko drobljiva, gosta Oziroma na osnovi teksture (ČIRIČ 1984, ŠKORIC 1986 idr.) v: - peščena - ilovnata - glinasta Na osnovi skeletnosti v: - z malo skeleta (zavzema pod 25% prostornine) - srednje skeletna (25 - 50%) - močno skeletna (nad 50%) plastmi usedlin prikažemo takole: O - (A) - I - II - III. Na splošno v zgorjih delih vodotokov pre­ vladujejo fluvialne usedline iz debelej šili sestavin (proda, peska), v spodnjih pa iz drobnejših (melja, ilovice, gline). Zaradi spreminjanja nosilnih sil vodotokov skozi čas pa je za holocenske nanose značilno, da se jim v obliki pasov, jezikov, leč in vključkov spreminja tekstura tako v horizontalni kot v vertikalni smeri. Ker pa je geološka pod- laga večine vodozbirnih območij dokaj pestra, mestoma najdemo primere, da se obrečnim tlem, npr. zaradi premešanosti karbonatnih in nekarbonatnih usedlin, korakoma spreminjajo tudi kemične lastnosti. Nerazvita obrečna tla so večinoma plitva, pod vplivi poplav, vodne erozije in/ali visoke podtalnice ter slabe rodovitnosti. Razvita obrečna tla pa so, če so globoka in imajo ugodno teksturo, lahko zelo rodovitna. Slika 8: Evtrična, srednje globoka, močno oglejena, ilovnata, plitvo humozna, srednje skeletna, razvita obrečna tla v gozdu črne jelše in podaljšanega šaša (foto: M. Urbančič) Slika 9: Obrečno rastje vrb in topolov (foto: M. Urbančič) Slika 10: Evtrična, globoka, neoglejena, ilovnata, plitvo humozna, malo skeletna /v fiziološko aktivnem delu, ki leži na prodnati plasti), razvita ob rečna tla v gozdu doba in belega gabra (foto: M. Urbančič) Slika 11 : Hidromelioracija Ledave (foto: M. Urbančič) Atlas go~dnih tal Slovenije Primer: Opis talnega profila karbonatnih, srednje globokih, srednje močno oglej enih, globoko humoznih, (peščeno) ilovnatih, malo do srednje skeletnih, razvitih ob rečnih tal oz. (po CIRIC 1984) humofluvisola (prirejeno po SMOLE & URBANČIČ 1990) Datum opisa: 19. 9. 1988; Nahajališče: Posavec, ob izlivu Peračice v Savo; N. v.: 399m; Nagib: 0°; Lega: ravno; Relief: ravnica; Matična podlaga: aluvialni nanos karbonatnega proda, peska in melja; Opis objekta: vrzelast tanjši debeljak rdečega bora s posamično primesjo smreke in z bujnim grmovnim in zeliščnim slojem. Mestoma so še manjše travniške površine; Vegetacijski tip: log rdečega bora in smreke (Pinus sylvestris- Picea abies stadij); Vegetacija na talnem pro­ filu: Euphorbia amygdaloides, Euphorbia cyparssias, Centaurea sp., razne trave ... ; Pokrovnost zeliščnega sloja: 1 OO % Simbol Globina Morfološke in kemične lastnosti plasti plasti (cm) ol 0/2- o Opad iglavcev in listavcev pokriva okoli 20 % površine tal Ahi o- 2/3 Sipke do lahko drobljive konsistence, prašnate strukture (s sprimki), svež, S % njene prostornine je zavzemal apnenčast premerov do 1 cm, zelo gosto prekoreninjena, proste drenaže, zelo temne sivo rjave barve (10 YR 3/1-2), ostro prehaja v: Ah2 2/3- 10 drobljiva, zrnčasta do kepasta, peščeno ilovnata, vlažna, 10% skeleta s do 5 cm, zelo gosto prekoreninjena, proste drenaže, temno rjava (10 YR 3/3), jasno prehaja v: Ah3 lO- 25 drobljiva, zrnčasta do kepasta, peščeno ilovnata, vlažna, 10% skeleta s