Strokovne razprave GDK: 236 Obročkanje - element optimalizacije nege gozdov Vida PAPLER-LAMPE 1 Izvleček: Papler-Lampe, V.: Obročkanje- element optimalizacije nege gozdov. Gozdarski vestnik, št.. 1/200~. V sloven~čini, cit. li~. 3. v članku so prikazane domače in tuje izkušnje uporabe obročkanja pri negi gozdov. Pnkazam so poskus1 obročkanJa z vejnikom, motorno žago različnih oblik in velikosti. Poskusi so bili izvedeni na: brezi, vrbi, malem jesenu, črnem in belem gabru, srnreki in bukvi. Podani so tudi napotki za prakso. Ključne besede: obročkanje, nega, optimalizacija nege, Blejsko gozdnogogospodarsko območje 1 UVOD: Pred 40 leti je nega postala osrednji strokovni in idejni steber gozdarstva. Utemeljitelj Leibundgut ter ostali idejno in osebnostne bogati nasledniki iz centralne Evrope - Assmann, Mlinšek, Ott, Schi.itz in drugi so utemeljili kulturo nege, jo vpeli v običajno gozdno proizvodnjo in postavili temelje sonaravnosti. Pogoji za razcvet gojenja gozdov so bili idealni: • Cena lesa je bila visoka in poraba le-tega ogromna. • Ponudba manj izobražene delovne sile, pripravljene opravljati ročna dela je bila velika. • Cena delovne ure je bila nizka. • Kot protiutež razcvetu težke industrije z ogromnimi emisijami, je bilo tudi družbeno koristno negovati pljuča planeta Zemlja. V razdobju 1970 do 1990 se je dnina gozdnih delavcev realno hitro povečevala, po letu 1980 pa so se kot surovina namesto lesa začele pojavljati umetne mase in razna reciklaža Še pred 10 leti je znašala bruto dnina ročnega gozdnega delavca toliko kot 0,8 m 3 odkupne cene iglavca Ž II. V letu 2001 paje bruto dnina ročnega gozdnega delavca po komercialnih cenah na tržišču kar 2,2 m 3 odkupne cene iglavca ŽIL Gojitelji stojimo pred nalogo, da v okviru sonaravnega gojenja kar največ mogoče upošte­ vamo naravne procese in uvajamo postopke, ki so časovno varčni in strokovno učinkoviti. 2 PREDSTAVITEV PROBLEMA V začetku delovanja ZGS smo bili postavljeni pred dejstvo, da imamo v Sloveniji ogromne površine nenegovanih mladovjj in drogovnjakov (posledica GozdV 61 (2003) 1 premen, ogozditev, zaraščanja kmetijskih površin, ujm in velikopovršinskih sečenj v preteklosti.) V letvenjakih in drogovnjakih je bila stojnost zelo slaba in to se je odrazilo tudi v snegolomih pred 5 leti. Nega je v struktwi cene sortimenta vedno višji strošek, izobražene delovne sile manjka tako v državnih, še bolj pa v privatnih gozdovih, subvencije za nego se zmanjšujejo, prav tako zanimanje lastnikov gozdov za drobne sortimente in vejevje. Eden od kamenčkov mozaika varčevanja in racionalizacij izvedbe nege je tudi obročkanje. Obročkanje je ukrep, s katerim mehanično prerežemo skorjo, floem, kambij in po potrebi zunanje letnice lesa. Ukrep mora biti izveden tako, da regenerativni procesi v drevesu ne morejo vzpostaviti ponovnega pretoka drevesnih sokov. 3 TUJE IZKUŠNJE Obročkanje se je večkrat omenjale kot alternativen način izvedbe nege, daljši članek o obročkanju pa je bil objavljen v reviji Wald und Holz 2001. leta. Članek opisuje poskus švicarskih strokovnjakov, ki delajo na ETH v ZUrichu. Ti so v letu 1994 sistematično obročkali okoli 500 iglavcev in listavcev ter naslednjih 5 let spremljali njihovo odmiranje v odvisnosti od 12 različnih načinov obročkanja in štirih različnih letnih časov obroč­ kanja. Obravnavali so 5 drevesnih vrst : bukev, hrast, smreko, jelko in gorski javor. • Po petih letih je bilo živih manj kot 10% z žago, sekiro ali vejnikom obročkanih dreves. 1 Vida Papler-Lampe, univ. dipl. inž. gozd. ZGS, OE Bled, Ljubljanska 19, 4260 Bled 21 Slika 1: Površinsko preraščanje kambija čez rano nastalo zaradi obročkanj a pri črnem gabru • Bolj učinkovite so bile metode, kjer se je zarezale tudi v prvih nekaj letnic lesa. • Obročkanje s trdno prevezanimi plastičnimi trakovi je bilo značilno manj uspešno, saj je preživelo kar 80 -90 o/o dreves. • Po obročkan ju sta se najhitreje posušili smreka in jelka, najdalj pa je preživela bukev. Posušila se je po 3 - 5 letih. • Pri primerjavi učinkovitosti obročkanja v različnih letnih časih, se je kot najučinkovitejše pokazalo obročkanje preko zime do konca maja. Pri drevesih obročkanih preko vegetacijske dobe je bil odstotek preživetih dreves po 5 letih višji. • Delo je bilo tudi časovno (denarno) vredno­ teno. Poprečno porabljen čas za redčenje 1 ha letvenjakov in mlajših drogovnjakov z obročkan jem je bil od 10- 16 ur čistega dela. 4 PREDSTAVITEV DELA NA BLEJSKEM OBMOČJU Tudi na blejskem območju smo se v začetku delovanja ZGS soočili z velikimi površinami 22 Slika 2: Ena od oblik obročkanja : "različica bober" nenegovanih mladovij, skromnimi denarnimi sredstvi ter maloštevilne delovno silo. Obenem so se začela intenzivneje pojavljati dognanja o pomenu mrtve biomase in biotske pestrosti v gozdu. Vse to nas je v toku razmišljanj privedlo do odločitve, da poskusimo na nekaj objektih z obročkanjem . Posebne literature o tehniki obroč­ kanja ni bilo na voljo, zato smo poizkušali z nekaj različnimi prijemi. V vseh primerih se je obročkanje izvajalo v kombinaciji z običajnih podiranjem odkazanega drevja. Naši poizkusi so točkovni, ne pa površinski. l. objekt - obročkanje z vej nikom in dodatno zarezovanje v les z zadiračem - izvedeno poleti 1998 na brezi, vrbi, malem jesenu, črnem in belem gabru in nekaj smrekah. (rastišče Hacquetio - Fagetum -nadm višina: 500 m) (slika 1) 2. objekt- obročkanje z,motorko- v razdalji nekaj cm sta bila narejena dva vzporedna reza okoli debla - izvedeno jeseni 1999 na bukvi. (rastišče Anemone - Fagetum - nadmorska višina: 950 m) 3. objekt- obročkanje z motorko- enako kot objekt 2 - izvedeno pozimi 2000 na vrbi in brezi. GozdV 61 (2003) 1 Papler-Lampe, V.: Obročkanje- element optimalizacije nege gozdov Slika 3: Tranzitne žile kambija in floema so že po eni vegetacijski sezoni premostile 30 cm široko zarezo (Robinia pseudacacia) (rastišče Luzulo - Fagetum, nadmorska višina 450 m) 4. objekt - obročkanje z motorko - posne­ manje bobra, širina ukrepa 30- 50 cm. Narejeno pozimi 2001 na brezi, vrbi in robiniji. Lokacija, kot pri objektu 3. (slika 2) 5 REZULTATI POSKUSA Pri klirnaksni drevesni vrsti - bukvi , kjer je bilo obročkanje izvedeno pred 3 leti je opaziti, da je kambij sicer naredil nekaj tranzitnih povezav čez rez, a vitalnost bukve z leti pada. Olista se pozneje kot sosednja neobročkana drevesa, osutost je večja in jeseni listje prej porumeni. Pri pionirskih drevesnih vrstah smo že prvo vegetacijsko sezono po obročkanju videli, da sta vitalnost in regeneracijska sposobnost neverjetni. Rez z motorko je bil komaj omembe vredna rana, ki jo je drevo popolnoma preraslo. Tudi obročkanje z vejnikom v širini okoli 10 cm ni bilo za brezo in vrbo poseben problem. V naslednji vegetacijski GozdV 61 {2003) 1 dobi so se izoblikovale podolžne tranzitne povezave -kot mostovi čez poškodbo. Pozimi 2001 smo izvedli obročkanje predrastkov robinije in breze s posnemanjem »bobrovega obg1izanja debel«. Šiiina tega obročkanja je bila 30 - 50 cm. Poleg kambija se je zarezale tudi v prvih nekaj letnic lesa. (Slika 2) Jeseni so nas robinije in breze spet presenetile s svojo izredno regeneracijo - v eni vegetacijski dobi so bile sposobne premagati tudi 30 cm razpon in z mostovi kambija in floema povezati obe strani nepoškodovanih debel. (Slika 3) Posebno pozornost zasluži tudi črni gaber. Kambij se ni stegoval proti drugi strani žilnato, ampak površinsko. Mesto obročkan ja je po 4 letih dobesedno zalito z regeneracijskim tkivom (slika 1) 6 NAPOTKI ZA PRAKSO • Za obročkanje je potreben značilno krajši čas, kot za klasično podiranje (prihranek časa, oziroma denarja). • Obročkamo le listavce (pri iglavcih preti nevarnost razvoja podlubnikov). • Obročkanje je le mehanično, kemična sredstva so prepovedana. • Priporočljivo je izvajane obročkanja na manjših površinah ali točkovno v kombinaciji s klasičnim podiranjem; le izjemoma je obročkanje edini način »odstranjevanja« odkazanih dreves. • Dobra lastnost obročkan ih dreves je, da počasi odmirajo, so v sestoju nekaj let prisotne kot sušice in nato še kot podrtice. • Počasno odmiranje je dobrodošlo zaradi počasnega pojemanja konkurenčnosti. V sušeče veje konkurenta se vraščajo vitalne veje izbranca in nihanje mehanske odpornosti v sestoju je zelo majhno. • Po izvedenem obročkanju se ponudba babi­ tatov za ogrožene dup1arje, glodalce in netopirje poveča. • Prvih nekaj let po drobnih redčenjih opažamo večjo pogostnost obgrizanja debel zaradi jelenjadi. Vzrok je boljša prehodnost. Po obročkanjuje sestoj v smislu zarasti nespremenjen in ni vzroka za pogostejše zadrževanje jelenjadi v letvenjakih in drogovnjakih in zato ni dodatnih poškodb. • Izvajanje ukrepa je ergonomsko ugodno, saj se obročkanje izvaja v prsni višini. 23 1 Papler-Lampe, V.: Obročkanje - element optimalizacije nege gozdov UKREP JE UMESTEN: biotske pestrosti revni. Če lastnik ne kaže l. v mladovjih z izrazitimi motečimi pred­ rastki Pri klasičnem podiranj~ posameznih košatih predrastkov bi v podstojnem sklenjenem mladovju naredili pri padcu drevesa in vlačenju iz gošče veliko škode. Poraba časa in poškodbe so veliko manjše, če drevo le obročkamo. 2. v nenegovanih, gostih letvenjakih (stoj nost) Zapoznela redčenja v letvenjakih in mlajših drogovnjakih za nekaj let močno oslabijo stojnost. Drevesom z neugodnim vitkostnim razmerjem sprostimo krošnje in dokler se deblo ne ojača in krašnja ne pridobi somernosti je tveganje snegolomov zelo veliko. Če konkurente obročkamo, le-ti ostanejo kot sušice še nekaj let v sestoju in pomenijo zagotovilo za mehanično odpornost. 3. v od prometnic oddaljenih letvenjakih in drogovnjakih Biomasa, ki napade pri prvih in drugih redčenjih je zanimi va za izkoriščanje, če je sestoj lahko dostopen in odprt z vlakami. Če redčimo listnate drogovnjake in naprej vemo, da bo lesna masa zgnila v gozdu, se odločimo za obročkanje. 4. v biotsko revnih enodobnih monokulturah V predelih, kjer se je v preteklosti gospodarila zastorno večjepovršinsko imamo danes enomerne, ponavadi enovrstne drogovnjake, ki so z vidika zanir:nanja za napadlo lesno maso, je priporočljivo vsaj del odkazane lesne mase obročkati. Obročkano drevje počasi odnue, je nekaj let sušica, nato pa še podrti ca. 7 ZAKLJUČEK " Obročkanje je ena od alternativnih tehnik izvedbe drobnih redčenj . Je ekonomsko upravičeno in okolju prijazno. V naslednih letih bomo na Bledu preko strokovne literature in izkustveno preučevali učinkovitost različnih tehnik obročkanja glede na drevesne vrste in zmanjševanje poškodb zaradi jelenjadi. Ugotovi ti želimo tudi najustreznejši letni čas za izvedno tega ukrepa. 8 LITERATURA: PAPEŽ, J. 1 PERUŠEK, M. 1 KOS, I., 1996 Biotska raznovrstnost gozdnate krajine. Ljubljana, Gozdarska založba 1997, 161 str. POUANEC, A., Optimalizacija nege gozdov, seminarska naloga na podiplomskem študiju, Ljubljana, 2001, 16 str. ROTH, B., 1 BUCHER, H.U., 1 SCHUTz, J.P./ AMMANN, P., Ringeln- Alte Methode neu angewendet- Wald und Holz 4 /2001 str 38-41; 5/2001 str 30-31. GozdV 61 (2003) 1