Znanstvena razprava GDK: 221.4 + 101 :54: (497 :.14 Kočevsko) Ocena rastiščnih razmer na izbrani lokaciji in ekološke implikacije pri prebiralnem gospodarjenju z gozdovi Estimation of site conditions of the eh osen location and the ecological implications for selection forest management Dušan ROBIČ* in Marko ACCETTO** Izvleček Robič, D., Accetto M.: Ocena rastiščnih razmer na izbrani lokaciji in ekološke implikacije pri prebiraJnem gospodarjenju z gozdovi. Gozdarski vestnik, 60/2002, št. 7-9. V slovenščini, z izvlečkom v angleščini, cit. lit. 15. Prevod v angleščino: Jana Oštir. Predstavljene so rastiščne razmere na objektu, kjer je potekal terenski del seminarja "Prebiralni gozdovi in prebiralno gospodarjenje v Sloveniji" 19. septembra 2002. S petimi fitocenološkimi popisi je bila predstavljena konkretna vegetacija na objektu in njegovi bližnji okolici. V histogramu je prikazana tloristična podobnost med popisi, opravljena je bila tudi njihova dvo in tri razsežna ordinacija. Rastiščne razmere so ocenjene posredno s fitoindikacijo, ki nakazuje precejšnjo podobnost predstavljenega rastišča z rastišči fitocenoz iz asociacije Ribe so alpini-Piceetum. Prebiralno gospodarjenje je zaradi okoljskih funkcij in vlog gozda nujno zlasti v ekstremnejših oblikah jelovih bukovij, kjer opravUa trajno neprekinjena gozdna odeja pomembno protierozijsko in okotietvorno vlogo. Prebiralno gospodarjenje ni nujno povezano le z gozdovi s povda.tjenimi okoljskimi funkcijami in vlogami, primerno je tudi v gozdovih, kjer je pomembno trajno pridobivanje lesa na majhnih površinah. Ključne besede: jelova bukovja, ocenjevanje rastišč, prebi.ralno gospoda.tjenje, notranje okolje, protierozijska vloga. Izvleček Robič, D. , Accetto, M.: Estimation of site conditions of the eh osen location and the ecological impl.ications for selection forest management. Gozdarski vestnik, Vol. 60/2002, No. 7-9. In Slovene, with abslract in English, lit. quot. 15. Translatcd into English by Jana Oštir. The article presents the site conditions of the location, where the field part of the seminar "Selection forcsts and selection forest management in Slovenia" took place on September 19, 2002. The real vegetation on the location and its neru· surroundings is presented by means of releves. The hystogram demonstrates the floristic similarity between the releves ; a two-dimensional and three-dimensional ordination of the releves has also been done. Assessment of the site conditions has been effected indirectly by means of phytoindication. which shows a relatively high similarity between the site presented and sites with phytocoenoses of the association Ribeso alpini-Piceetum. Because of the environmental functions and roles of the forest, selection management is imperative especially in extreme site conditions in fir-beech mixed forest, where the uninterrupted forest cover performs an important role in soil conservation and creates the internat environment. Selection management is not necessarily associated only to forests with accentuated environmental functions and roles, but is also suitable in forests where the priority is permanent wood production on smaller surfaces. Keywords: fir-beech mixed forests, site estimation, selection management, interior environment of phytocoenoses, role of vegetation in soil conservation. 1 OCENA RASTIŠČNIH RAZMER V ODD. 26c GE DRAGA, OE KOČEVJE Obravnavani predel lahko vključimo v prostrano območje dinarskih jelovih bukovij Abieti­ Fagetum dinaricum, noveJsa sopomenka Omphalodo-Fagetum, ki so v Sloveniji razši1jena v višjih predelih obsežnega dinarskega sveta; od Kočevske na jugovzhodu, preko Notranjskega Snežnika, Mokreca, Krima, Nanosa, Hrušice do Trnovskega gozda na severozahodu. Obširno območje, ki kljub nekaterim skupnim ekološkim lastnostim, to je prevladt.Uoči karbonatni podlagi, večji nadmorski višini, hladnosti in večji na­ močenosti, kaže tudi na razlike. Te se kažejo v floristični sestavi jelovih bukov ij, najbolj očitno pa GozdV 60 (2002) 7-9 v pojemanju jugovzhodnoevropskih ilirskih elementov od jugovzhoda proti severozahodu našega dinarskega gorstva. Zato jih danes členijo na naslednje fitogeografske enote in podenote: l. Omphalodo-Fagetwn (Tregubov 1957, corr. Puncer 1980) Mar. et al. 1992 l. l var. geogr. Saxifraga cuneifolia Smina 2001 (Trnovski gozd) l. l. 1 subvar. geogr. Anemone trifolia Smina 2001 (zahodni del Trnovskega gozda) l. l. 2 subvar. geogr. Omphalodes venuz Surina 2001 (osrednji vzhodni del Tmovskega gozda) *mag. D. R.. Pugljeva 27. 1000 Ljubljana **prof. dr. M. A., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Večna pot 83, 1000 Ljub~iana 343 Robič , D. in Accetto M.: Ocena rastiščnih razmer na izbrani lokaciji in ekološke implikacije pri prebiralnem gospodarjenju l. 2 var. geogr. Calamintha grandiflora Surina 2001 (Notranjski Snežnik, Javoroiki) L 2. l subvar. geogr. Dentmia pentaphyllos Su1ina 2001 (Nanos. Hrušica, Ravnik, Mokrec) l. 2. 2 subvar. geogr. Dentaria polyphylla Zupančič, Puncer 1995 ex S urina 2001 (Kočevska, Gorski Kotar) O rastiščnih razmerah poskusimo sklepati posredno z gozdno vegetacijo. Dva fitocenološka popisa (P 1 in P2) sta bila napravljena na samem objektu, tretji (P3) v neposredni bližini, preostala dva (P4 in P5) pa nedaleč stran v nekoliko širši okolici (Karta 1). Popisa Pl in P2 sta bila posneta na lokacijah z veliko površinsko kamnitostjo in skalnatostjo s prhninastimi rendzinami, medtem ko se je vegetacija preostalih treh popisov razvila na rjavih pokarbonatnih tleh. Iz floristične sestave lahko razberemo. da smo v domeni dinarskega jelovega bukovja, asociacije Abieti-Fagetum dinaricum oziroma Ompalodo­ Fagetum var. geogr. Calamintha grandiflora subvar. geogr. Dentaria polyphylla (1.2.2), ki je dokaj razločno diferencirana in razčlenjena v različne subasociacije. Flmistična sestava popisov P 1 in še posebej P2 vsebuje več rastlin. ki indicirajo razvojne trende proti smrekovju Ribeso alpini­ Piceetum Zupančič, Accetto 1994, medtem ko je v preostalih treh ta trend očitno manj izražen. Tako lahko popisa P4 in P5 vključimo v subasociac~jo jelovega bukovja z dišečo lakoto A. -Fd. ga­ lietosum odorati, popis P3 v obliko jelovega bukovja s tevjem A.-F.d. hacquetietosum na dolomitu, medtem ko bi lahko popisa Pl in P2 obravnavali v okviru jelovega bukovja z za­ veščkom A.-F.d. neckeretosum. Iz analize florističnih podobnosti med popisi, ki jih ponazarja fenogram (slika 1) lahko sklepamo, da vseh pet popi sov združuje skoraj 50% podobnost. V fenogramu lahko razločimo dve glavni veji: prva s popisoma Pl in P2 in druga s preostalimi tremi popisi. pri čemer velja poudariti, da sta si najbolj podobni dvojici P4 in P5 (82%) ter Pl inP2(78%). V dvo- in trirazsežni ordinaciji fitocenoloških popisov (sliki 2 in 3) pa lahko zaznamo gradient razvitosti tal in trend razvoja vegetacUe. V dvorazsežni ordinacijski shemi (slika 2) se na Karta l. lzrez iz pregledne karte gospodarske enote Draga (OE ZGS Kočevje) z označenimi oddelki iz katerih so popisi (P 1, P2, P3, P4, P5). 344 GozdV 60 (2002) 7-9 Robič, D. in Accetto M.: Ocena rastiščnih razmer na izbrani lokaciji in ekološke implikacije pri prebiralnem gospodarjenju 0.30 0.45 0.60 0.75 "~~ P2 P3 1 P4 P5 L _ __ _ Slika l. Fenogram fitocenoloških popisov iz območne enote Zavoda za gozdove Slovenije v Kočevju, GO Draga, odd.22 in 26c. ( Prime1ja!ni postopek: Hornova modifikacija Morisiwvega koeficienta podobnosti za intervalne ocene). Legenda k vsem trem slikam: Vseh pet popisov lahko uvrstimo v dinarsko jelovo bukovje asociacije Abieti·Fagetum dinaricum oziroma Ompalodo­ Fagetum var.geogr. Calamintha grandiflora subvar. geogr. Dentaria polyphylla ( 1.2 .2) z različnimi subasociacijami. P2 P1 P5 4 L_ Slika 2. Dvorazsežna ordinacija fitocenoloških popisov iz območne enote Zavoda za gozdove Slovenije v Kočevju, GO Draga, odd.22 in 26c. (Ordinacijski postopek: Analiza glavnih komponent, korelacijski koeficienti). 1.0~------------------------------------------~ 0.5 0.0- -0.5 P2 P1 P3 P5 P4 -1 .0 -r-----------r------..---------..------~ 0.4 o:s o:s 0.7 0.8 Slika 3. Trirazsežna ordinacija filocenološkili popisov iz območne enote Zavoda za gozdove Slovenije v Kočevju, GO Draga, odd.22 in 26c. (Ordinacijski postopek: Analiza glavnih komponent, korelacijski koeficienti). Pl in P2 predstavljata popisa dveh sestojev dinarskega jelovega bukovja z zaveščkom A.-Fd. neckeretosum neposredno na demonstracijskem objektu P3 predstavlja fitocenološl<.i popis dinarskega jelovega bukovja s tevjem A.-Fd. hacquetietosum v neposredni bližini P4 in PS sta popisa dveh sestojev dinarskega jelovega bukovja z dišečo lakoto A.-F.d. galietosum odorati iz širše okolice demon­ stracijskega objekta GozdV 60 (2002) 7-9 abscisni osi razločno pokaže razvojna težnja vegetacije, ki prehaja od jelovih bukov ij na desnem, proti smrekovjem na levem robu slike, popis P2 je tudi sicer po vrstni sestavi najbolj "picetalen". Na ordinati dvorazsežne ordinacije je nakazana razvitost tal, ki je večja ob spodnjem robu sheme (popisa P4 in P4) in se zmanjšuje proti zgornjemu robu sheme (popisa Pl in P2). V trirazsežni ordinaciji (slika 3) pa lahko na abscisi (daljša 345 Robič, D. in Accetto M. : Ocena rastiščnih razmer na izbrani lokaciji in ekološke implikacije pri prebiralnem gospodarjenju stranica para le lograma) zaznamo sekvenc o razvitosti tal: popis P2 je na skrajnem levem robu in označuje najmanj razvita tla (prhninaste rendzine), ki imajo obenem tudi največjo (80%) površinsko skalnatost. Na desnem robu je popis P4 na rjavih pokarbonatnih tleh, ki kot sklenjena talna odeja (površinska kamnitost je 0%) zvezno prekrivajo matični substrat. Ordinatna os (krajša stranica paralelograma) zopet nakazuje razvojno težnjo vegetacije, prava jelova bukovja so na spodnjem delu sheme, medtem ko sta bolj "smrekovi'' jelovi bukovji bolj na zgornjem robu sheme. Očitnega razločka med popisoma P4 in P5 ter popisom P3 na aplikatni osi pa s podatki, ki so na voljo, brez podrobnejših dodatnih analiz ni bilo mogoče ekološko pojasniti. Zaradi nakazanega razvojnega trenda je bilo smiselno opraviti fitoindikacijo konkretnih rastiščnih razmer z vrstami iz stanovitne kombinacije glede na frekvenčno porazdelitev indikacijskih ocen za svetlobo, toploto, kon­ tinentalnost podnebja, vlažnost in kemično reakcijo tal po ELLENBERGU (1992) (pre­ glednica 1). V prvi primerjalni skupini (j) je 25 fito­ cenoloških popisov iz oddelka 64a, ki je približbo tri kilometre južneje od izbrane lokacije, sicer pa iz iste gospodarske enote (ROBIČ 1992, BONČINA 1992), v drugi (j) pa 22 fitocenoloških popisov vključenih v asociacije Ribeso alpini-Piceetum (ZUPANČIČ et al. 1994). S korelacijo rangov smo paroma primerjali ranžirne vrste frekvenčnih porazdelitev indikacijskih ocen in ugotovili zelo tesne povezave med njimi: za indikacij o svetlobnih (r =0,964) in toplotnih (r =0,790) razmer, kon- tinentalnosti podnebja (r =0,869), za indikacije vlažnosti (r =0,821) in kemične reakcije (r =0,939) tal. Zato lahko ocenimo rastišče na obravnavanem objektu kot sveže, hladno do zmerno toplo, v oceansko-suboceanski klimi na slabo kislih, skeletnih prhninastih rendzinah na izjemno skalnatih površinah z dobro ohranjeno, strojeno (modalna vrednost pri. rastlinah sence in pol sence) gozdno vegetacijo. Kljub dokaj enotnem karbonatnem matičnem substratu je kraški relief zelo razbrazdan in vrtačast: gladke, največkrat dolomitne rebri prekinjajo strma in položna, vendar zelo skalnata terasasta pobočja, robovi prepadnih skokov in bolj ali manj izrazitih ter izpostavljenih reliefnih izboklin. Zato se lahko rastiščne razmere, z njimi pa tudi gozdna vegetacija, mozaično spreminjajo že na zelo kratkih razdaljah. Dinarsko jelovo bukovje se na tem območju pojavlja v pisani paleti raznovrstnih oblik, med katerimi želimo opozoriti na tiste, rekli bi lahko skrajnejše variante, ki naseljujejo izjemno skalnata rastišča v p1isojnih, večkrat tudi strmih pobočjih . V takšnih razmerah lahko prihaja kljub indicirani oceansko-suboceanski klimi in svežim tlem na rešetastem prepustnem podtalju do občasnega pomanjkanja vode, ki drobilcem in razgrajevalcem opada v tleh in na njih omejuje večjo aktivnost, kar povečuje kopičenje neraz:.. grajene organske snovi. V takšnih razmerah je lahko sklenjena, strukturirana gozdna odeja odločilni dejavnik, ki učinkovito soustvarja in ohranja fitogeno notranje okolje gozda in omogoča številnim Pregl ednica l. Frekvenčne porazdelitve (j 1 ,f 2 ) fitoindikacijskih ocen (lnd.oc.) za prvih pet in9ik"atov po Ellenbergu (L, T, K, Fin R) za dve skupini fitocenoloških popisov (j 1 -----7 BONČINA 1992:25;/ 2 ~ ZUPANCIC et al. 1994: 159) Svetlobne razmere Toplotne razmere Kant. podnebja Vlažnost tal Kem. reakcija tal lnd.oc. f, f, f f~ f f, f f, f f, 1 l 1 o o o o o o o o 2 2 2 o 1 6 6 o 1 1 4 3 Il 12 3 12 17 16 o 2 1 5 4 15 18 4 15 15 19 4 10 2 9 5 6 16 14 11 1 12 24 18 3 6 6 5 7 5 1 1 8 7 21 4 6 7 4 7 1 1 o 1 1 3 11 12 8 o o o 1 o o 1 1 5 11 9 o 1 o o o o o 2 1 o x 1 2 18 24 5 4 8 8 17 13 348 GozdV 60 (2002) 7-9 Rob ič , D. in Accetto M.: Ocena rastiščnitl razmer na izbrani lokaciji in ekološke implikacije pri prebiralnem gospoda~enju organizmom boljše razmere za uspevanje v sicer neprijaznem in surovem kraškem okolju. S tem je zagotovljeno delovanje (proizvodne funkcije) gozdnega ekosistema na primerni produkcijski ravni. 2. EKOLOŠKE IMPLIKACIJE PRI PREBIRAL NEM GOSPODARJENJU Z GOZDOVI 2.1 Dognanja s področja eksperimentalne fitocenologije Med rastlinami živečimi v fitocenozah in bio­ cenozah se je med evolucijo izoblikovala cela vrsta vzajemnih razmerij, ki označujejo skupnostno življenje organizmov na nadorganizemskih ravneh združevanja in jim dajejo svojevrsten pečat. V celotno dogajanje vnašajo novo kvaliteto značilno za skupnosti ali združbe organizmov. Moskovski profesor fitocenoJogije T.A. Rabotnov je v drugi polovici devetdesetih (RABOTNOV 1996) poso­ dobil starejšo Sukačevovo (SUKAČEV 1956) klasifikacijo vzajemnih razmerij med organizmi v skupnostih, ki mu je sicer rabila za izhodišče tako, da jih je razdelil v tri kategorije: kontaktna, transfitogena in transfitotrofna razmerja med družno živečimi rastlinami. V prvo kategorijo, med kontaktna razmerja (odnose) sodijo tista, pri katerih prihajajo družno živeče rastline v fizični stik z bližnjimi/sosednjimi rastlinami kot npr.: epifiti, liane, polzajedalci, zajedalci, zraščanje rastlin in njihovih delov, mehanično izrivanje/ odrivanje poganjkov, dušenje, prekrivanje (z opadom), bičanje z vejami ipd. Transfitotrofna so tista vzajemna razmerja med rastlinami v združbah, ki jih sooblikujejo fitofagi in fitoparaziti. Med transfitogena razmerja prištevamo v tem kontekstu tekmovanje (konkurenco) za vire (resurse), kot so svetloba (natančneje: v fotosintezi aktivna radiacija), mineralna hranila, ogljikov dvokis in kisik, tekmovanje za prostor, alelopatijo in kumulativno okoljetvorno učinkovanje (vplivanje) rastlin. Za naša razmišljanja je prav gotovo zadnje najpomembnejše. Vse rastline neke fitocenoze sicer sodelujejo pri soustvarjanju notranjega okolja združbe, vendar pa so med njimi nekatere, ki imajo okoljetvorno sposobnost najmočneje izraženo. Pravimo jim edifikatorji. V bukovjih so navadno bukve iz drevesne plasti tiste, od kate1ih so najbolj odvisne življenjske razmere v notranjosti GozdV 60 (2002) 7-9 gozdnih sestojev. Zato se je v njihovi evoluciji izoblikovala kombinacija rastlinskih vrst, ki so preživele in uspevajo prav v okolju, ki ga je sooblikovala bukev, saj je kot močan edifikator temeljito modificirala zunanje okolje. V smrekovjih srednje tajge, kjer je glavni edifikator smreka, so eksperimentalno dognali (KARPOV 1969), da je od njenega opada in koreninskega pleteža odvisna razširjenost in uspevanje rastlin iz zeliščne plasti. Upoštevaje, da je v smrekovjih tajge pretežna večina fiziološko aktivnih smrekovih korenin v opadu in v zgornjih horizontih tal, je bil zanimiv naslednji poizkus. Pri nespremenjeni zastrtosti tal z drevesnim.i krošnjami so z ozkimi jarki presekali površinski pletež smrekovih korenin, s čemer so izključili vplive snu·ekovih korenin na podrast nizkega in pri talne ga rastlinja v gozdu. Tretje leto so na poskusnih ploskvah, ki so jih redno analizirali že zaznali spremembe pri uspevanju nekaterih rastlin iz podrasti. Borovnica Vaccinium myrtillus je na izključitev smrekovih korenin reagirala tako, da se je podvojila dolžina letnih odganjkov, za polovico se je povečala srednja listna površina, srednja višina borovničevih grmičkov pa se je povečala za desetino. Zastiralna površina brusnice Va­ cciniwn vitis-idaea in dvolistne senčnice Maian­ themwn bifolium se ni spremenila, dasiravno se je število osebkov pri slednji nekoliko zmanjšalo. Močno se je povečalo obilje zajčje detelj ice Oxalis acetosella, naraslo je število novih poganjkov, povečali sta se višina osebkov in njihova skupna listna površina. Čeprav se je zaradi delnega prekrivanja listov zajčje deteljice nekoliko zmanjšala intenzivnost fotosinteze na enoto listne površine, se je skupna produkcija na osebek kar dvanajstkrat povečala. Ker se je hkrati bistveno zmanjšalo obilje nekaterih mahov, zlasti bleš­ čečega in šreberjevega sedja Hylocomium splendens, Pleurozium schreberi, je očitno, da so v senci zajčje deteljice mahovi prejemali premalo svetlobe za normalno fotosintezo, zato so skoraj izginili iz vrstne sestave. Ker smrekove korenine na teh objektih niso bile aktivne, se je v tleh povečala vsebnost kalcija, podvojila pa se je tudi količina rastlinam dostopnega dušika. Zato se je peto leto že pojavil malinjak Rubus idaeus, ki se je naslednje, t.j. šesto leto že razvil v pomembno, meter in pol visoko plast, ki je zastrla že več kot polovico (60%) talne površine. 347 Robič , D. ln Accetto M.: Ocena rastiščnih razmer na izbrani lokaciji in ekološke implikacije pri prebiralnem gospoda~enju Fitogeno soustvarjanje notranjega okolja je v splošnem najmočneje izraženo v gozdnih življenjskih skupnostih. To še zlasti velja za prebiralne gozdove, katerih sestava in zgradba. pa tudi gozdnogospodarsko poseganje v njihove sestoje omogočajo rastlinam. da lahko s svojo prisotnostjo in življenjskimi aktivnostmi občutno in trajno modificirajo okoljske dejavnike tako, da ekotop preoblikujejo v biotop. Krepko in stanovitno notranje okolje, ki je splošna značilnost prebiralnega gozda, zagotavlja bolj ali manj nemoteno in trajno delovanje gozdnega ekosistema, hkrati pa implicira določene omejitve pri ravnanju z njim. 2. 2 Primerjalne mikroklimatske analize SCHUTZ (2001) se pii obravnavanju ekofizioloških posebnosti prebiralnega gozda sklicuje na Kernove raziskave iz Nemčije (KERN 1966). S prime1jalno analizo mikroklimatskih meritev v dveh enodobnih in dveh prebiralnih sestojih je dognal več·stvari. ki so pomembne za razumevanje dogajanja v prebiralnem gozdu. Dokaj stanovitna struktura prebiralnega gozda preprečuje vsakršno nenadno spreminjanje mikroklimatskih razmer v gozdu, kjer prevladuje tudi večja variabilnost na manjših površinah, kar seveda omogoča nemoteno pomlajevanje. V prostoru drevesnih krošenj so v prebiralnem gozdu večje temperaturne razlike, nekoliko večja je tudi vlažnost zraka, transpiracija pa je nekoliko manjša kot v enodobnem gozdu. V višjih predelih z manj blagim podnebjem in srednjim] letnimi temperaturami med 5 in 6 stopinjami Celzija so ekofiziološke razmere za priraščanje v prebiralnem gozdu slabše kot v enodobnem. Ugotovitev velja zlasti v normalnih letih, ko je toplota omejitveni dejavnik. V toplejših letih ali na nižje ležečih lokacijah paje prednost na strani prebiralnega gozda. V letih, ki so v klimatskem oziru normalna, dosega povprečna širina branike v prebiralnem gozdu 91% od dolgoletnega povprečja, medtem ko je v suhih in toplih letih večja (122%). Skupni učinki mikroklimatskih dejavnikov blizu gozdnih tal prebiralnega gozda se kažejo v bolj izenačenih temperaturnih razmerah·, sestojna klima je bolj oceanska, se pravi poleti hladnejša in pozimi toplejša od tiste v enodobnem 348 gozdu. Tudi vlažnost zraka je v prebiral nem gozdu večja, transpiracija je dosti manjša, pa tudi premikanje zraka v gozdnem sestoju je v prebiralnem gozdu šibkejše. Iz povedanega sledi, da so ekofiziološke razmere v prebiralnem gozdu ugodnejše, zato pa je tudi pomlajevanje in razvoj mladovja v prebiralnem gozdu boljše. 2. 3 Posebnosti rastišč z veliko površinsko kamnitostjo in skalnatostjo karbonatnih substratov visokega krasa Na visokem krasu dinarskih gora pogosto, še zlasti na krednih in tudi jurskih apnencih, srečujemo veliko površinsko kamnitost in skalnatost, ki je najbolj očitna na kraških goličavah v bližnji soseščini in je znana kot "ljuti krš''. Na ogozdenih površinah je pojav manj zaznaven, še zlasti če jih gledamo od daleč. V notranjosti gozdnih sestojev pa opazovalčevemu očesu ne uide velika površinska kamnitost in skalnatost. ki zaradi zmanjšane preglednosti vzbuja občutek divjine, skrivnostnosti in nelagodnosti. V ohranjenih gozdnih sestojih s strojeno plastjo drevesnih krošenj je golo svetlo apneno skalovje manj očitno. ker je največkrat prekrilo s preprogami in zavesami raznovrstnih mahov in jetrnjakov, tako da ga površni opa­ zovalec marsikdaj prezre in mu ne pripisuje posebnega pomena. Mahovi predstavljajo posebnost v svetu rastlin. Njihova zunanja podoba je majhna, neugledna, ko bi ne uspevali v manjših ali večjih blazinicah jih ne bi niti opazili. Njihovo vegetativno telo predstavlja haploidni gametofit in je precej močneje razvit od sporofita, ki ne zmore avtotrofnega načina življeJ\ia in parazititra na gametofitu. Čeprav so mahovi v pretežni večini prilagojeni na kopenski način življenja, jim je za uspešno spolno razmnoževanje nujno potrebna voda kot medij, po katerem anteridiji priplavajo do arhegonijev in jih oplodijo. Poleg spolnega, je pri mahovih zelo pogosto tudi vegetativno razmnoževanje, za katerega poznavalci menijo, da je tako raznovrstno kot nikjer v svetu rastlin, razen pti glivah, če jih smemo prištevati k rastlinam. Če spore, ki so dokaj trdožive, padejo na vlažen in primerno osvetljen substrat, že v nekaj dneh vzklijejo nitaste predkali ali protoneme, ki so že avtotrofne in se čez čas ravijejo v gametofite z rizoidi, stebeki in lističi. GozdV 60 (2002) 7-9 Robic, D. in Accetto M .: Ocena rastiščnih razmer na izbrani lokaciji in ekološke irnplikacije pri prebiralnem gospodarjenju Mahovi uspevajo na vseh celinah, enkrat obilneje, drugič skromneje, manjkajo le v pustinjah s kloridnimi in sulfatnimi solmi, pa tudi na neustaljenih substratih so redki. Za objedanje in pašo v glavnem niso zanimivi, pa tudi žuželke, bakterije in glivejih ne ogrožajo preveč. V gozdovih jih najdemo na deblih in po vejah dreves, po gozdnih tleh, na panjih in podrticah, še posebej pa na skalah in kamnih pod zastorom drevesnih krošenj, kjer uspešno kljubujejo konkurenci drugih rastlin iz gozdne podrasti. Letni prirastki ma hov so neznatni: l-2 mm do največ par centimetrov. Mikroklima gozdnega sestaja jim očitno zelo ustreza tako, da se polagoma v dolgih desetletjih, po skalovju in kamnih tako obilno razrastejo, da praktično prekrijejo skalnato divjino kraškega sveta. Ta zelena iluzija pa ni trajna. Že zaradi nestrokovenega poseka dreves, se preproge in zavese mahov v sončni pripeki posušijo, nalivi dežja jih odplaknejo in v nekaj tednih nam zraste pred očmi golo skalovje, ki se v desetletjih in morda celo v stoletjih ne bo več obras}o. Prebiralni način gospoda1jenja z gozdom je najboljši porok za to, da se bo kljub p