..., binge drinking and the number of male and female friends. We need to be concerned about the reported decrease of approx.2% in the consumption of fruits and vegetables more than once a day, as well as by a considerable decline in physical activity, poorer communication with parents, less time devoted to socializing with friends in spare time, and increased frequency of violent behaviour (fghting and bullying) in 2006 compared to 2002. Conclusion: In addition to prevention and promotion strategies for young people, we need interdisciplinary activities targeted at the adult population. There is also a need for a social change that would encourage healthier choices and lifestyles and make health a top priority in all national policies.
Key words: children and youth health, health indicators, nutrition, physical activity, risk behaviours, violence, experiencing health
1 Uvod
Leta 1948 je Svetovna zdravstvena organizacija objavila danes najbolj pogosto citirano in {iroko sprejeto defnicijo zdravja, ki zdravje pojmuje {ir{e in ne le kot odsotnost bolezenskih simptomov. Zdravje po tej defniciji zajema tako telesno, socialno kot du{evno dobro po~utje in razvitost ter izkori{~enost vseh posameznikovih potencialov. Namesto odsotnosti bolezni se poudarjajo pozitivne lastnosti posameznika, njegovo zadovoljstvo, uspe{nost pri spoprijemanju z vsakdanjimi problemi, vpetost v socialne mre`e, kar omogo~a kakovostno `ivljenje. Zdravje je po tej defniciji kompleksen, ve~plasten (procesni) koncept, ki ga te`ko natan~no in enozna~no merimo ter razmejimo (1).
Posebej te`ko merimo zdravje otrok in mladih, saj so praviloma zdravi in tudi obi~ajni kazalci zdravja za splo{no populacijo ? smrtnost in obolevnost ? imajo za to obdobje omejen pomen. Najpogostej{i pristopi k spremljanju zdravja otrok, ki so integrirani tudi v omenjeno mednarodno {tudijo, so: socialno-psiholo{ki pristop, pristop javnega zdravja oziroma epidemiolo{ki pristop in makrosociolo{ki oziroma ve~nivojski pristop (2). Se pa pri otrocih in mladostnikih pojavljajo zdravstveni problemi, ki so povezani z razvojem dru`be in njenim vplivom na rast in razvoj ter z individualnim `ivljenjskim slogom. Problemi, bolezni in stanja, s katerimi se sre~ujejo dana{nji otroci in mladostniki, so druga~ni, kot so bili problemi in bolezni njihovih star{ev, in kot so problemi dana{njih odraslih. Odstopanja od zdravja se ka`ejo z druga~nimi znaki, imajo druga~ne posledice za zdravje in jih je potrebno meriti z druga~nimi kazalci. Da bi lahko prepoznavali tveganja za zdravje otrok in odra{~ajo~e mladine, moramo dobro poznati njihove navade, vedenje, socialno mre`o, na~in do`ivljanja zdravja in druge zna~ilnosti v soodvisnosti z opre-deljivkami dru`benih sprememb, kar razli~ne raziskave pri nas (3) in v tujini tudi upo{tevajo.
V ~lanku nameravamo predstaviti glavne spremembe na podro~ju nekaterih vrst vedenja, povezanih z zdravjem, od leta 2002 do 2006 med {olanimi slovenskimi otroki in mladostniki. Gre za podatke, zbrane z mednarodno {tudijo z naslovom Health Behaviour in School-Aged Children: a WHO Cross-National Study (HBSC), kar smo prevedli v Z zdravjem povezano vedenje v {olskem obdobju (2). [tudija poteka zdaj `e v 41 dr`avah. In{titut za varovanje zdravja se je raziskavi priklju~il leta 2001/02, ko smo jo opravili prvi~; spomladi leta 2006 pa drugi~. Namen raziskave HBSC je vzpostaviti bolj{e razumevanje zdravja otrok in mladostnikov v naj{ir{em smislu. Gre za poizkus spremljanja vedenja in navad, povezanih z zdravjem, pa tudi oddaljenih opredeljivk zdravja, kot so dru`ina, {ola, vrstniki, socialnoekonomski status. Na tak na~in dobimo podatke, ki nam omogo~ijo tudi ugotavljanje ~asovnih trendov v posamezni dr`avi ter primerjave med dr`avami (za raziskavo iz leta 2006 bo to mogo~e leta 2008). Poleg tega so to izhodi{~a za pridobitev kakovostnih usmeritev za pripravo programov za krepitev zdravja in vzgoje za zdravje mladine v {olah in drugih okoljih, s katerimi lahko vplivamo na izbolj{anje zdravja otrok in mladine.
2 Metode
HBSC je raziskava, ki poteka vsaka {tiri leta med {olajo~o se mladino. Temelji na podatkih, zbranih z anketnim vpra{alnikom, ki ga u~enci/dijaki izpolnjujejo v u~ilnicah. Starost ciljnih skupin je 11,5, 13,5 in 15,5 let. Vzorec mora glede na mednarodne zahteve zajeti najmanj 1.500 predstavnikov vsake starostne skupine v vseh sodelujo~ih dr`avah. Vendar pa smo zaradi sprememb {olskega sistema v Sloveniji leta 2006 nad vzor~ili in v vzorec zajeli 2000 predstavnikov vsake starostne skupine.
128
Zdrav Var 2008; 47
Raziskava uporablja kvantitativno metodologijo, in sicer standardni mednarodni vpra{alnik, ki temelji na vpra{anjih iz prej{njih izvedb, vsaka izvedba pa do`ivi tudi nekaj sprememb. Mednarodni vpra{alnik obsega niz obveznih vpra{anj o demografskih, vedenjskih in psihosocialnih vidikih zdravja, poleg tega pa lahko dr`ave dodajo {e omejeno {tevilo neobveznih vpra{anj (so tudi vnaprej dolo~ena), ki poglabljajo dolo~ena podro~ja.
Obvezni del vpra{alnika vsebuje demografske podatke (spol, starost, razred), prehranske navade in odnos do njih, skrb za oralno zdravje, telesno dejavnost, kajenje, pitje alkoholnih pija~, uporabo kanabisa (samo za 15-letnike), zadovoljstvo in obremenjenost s {olo, samooceno zdravja, zadovoljstvo z `ivljenjem, psiho-somatske te`ave, spolno `ivljenje (samo za 15-letnike), nasilje med vrstniki, po{kodbe, dru`insko strukturo in komunikacijo v dru`ini, prijateljske vezi, prosto~asne dejavnosti ? gledanje televizije, uporaba ra~unalnika. V raziskavo leta 2006 je bilo v Sloveniji vklju~enih 5130 11-, 13- in 15-letnikov, od tega pribli`no polovica fantov. [lo je za stratifcirani slu~ajni vzorec. S pomo~jo podatkov na spletni strani Ministrstva za {olstvo in {port o vpisovanju v osemletko, devetletko in srednje {ole, smo ugotovili, da 11,5-letniki obiskujejo 5. razred osemletke ali 6. razred devetletke, 13,5-letniki 8. razred devetletke in 15,5-letniki 1. letnik srednje {ole. Da bi dobili natan~ne sezname in {tevilo u~encev oz.
dijakov v posameznih razredih, smo s pomo~jo {ol in Ministrstva za {olstvo in {port zbrali podatke o vseh osnovnih (448) in srednjih {olah (84 gimnazij, 118 {ol srednjega poklicnega izobra`evanja {ol, 40 {ol ni`jega poklicnega izobra`evanja in 118 {ol s srednjetehni{kim ali drugim strokovnim izobra`evanjem) ter iskanih razredih. S seznama vseh 2898 razredov, kjer je bila vpisana ve~ina 11-, 13- in 15-letnikov ? skupaj 64094 u~encev oz. dijakov, smo naklju~no iz`rebali 280 razredov, v katere je bilo vpisanih 6193 u~encev, od tega 3139 fantov (glej Tabelo 1, Tabelo 2 in Tabelo 3). Vpra{alnik sta prevedla dva neodvisna prevajalca in po mednarodni odobritvi smo izvedli pilotsko testiranje. Anketiranje so izvedli svetovalni delavci februarja 2006 po {olah; bilo je anonimno ter prostovoljno. Povpre~ni ~as izpolnjevanja anket je bil 42 minut. Po vnosu podatkov v program Access smo bazo pripravili po mednarodnih zahtevah in jo poslali v Bergen na Norve{ko. Pre~i{~ene podatke smo za~eli obdelovati s programom SPSS. Uporabili smo podprogram Cross-tabs, s pomo~jo katerega smo izra~unali tabele dvo- in ve~razse`ne frekven~ne porazdelitve ter statistike, ki omogo~ajo sklepanje o povezanosti spremenljivk. Za sklepanje o povezanosti smo uporabili hi-kvadrat test (c2 ), o tesnosti zveze pa smo sklepali na podlagi kontingen~nega koefcienta (C), za raven zna~ilnosti pa smo vzeli stopnjo zna~ilnosti oziroma p?0,05.
Tabela 1. Populacija 11-, 13-, 15-letnikov v {olskem letu 2005/2006. Table 1. Population of 11-, 13-, 15-year-olds in school year 2005/2006.
Razred/Letnik/Class [tevilo oddelkov/ no. of school classes [tevilo u~encev/ dijakov/ no. of students [tevilo fantov/ no. of boys
5. r O[ (8L) in 6. r O[ (9L)/5th y. PS (8yrs) and 6th y. PS (9yrs) 959 19088 9736
8. r O? (9L)/8th y. PS (9yrs) 957 19465 10009
1. letnik gimnazije/1st y. grammar school 331 9756 3999
1. letnik srednjetehni{ke in strokovne {ole/1st y. secondary technical and vocational school 339 9128 5002
1. letnik srednje poklicne {ole/1st y. secondary vocational school 256 6045 3994
1. letnik ni`je poklicne {ole/1st y. 3-year vocational school 56 612 439
Skupaj/Total 2898 64094 33179
Jeri?ek H., Pucelj V. Z zdravjem povezano vedenje v ?olskem obdobju - primerjava med letoma 2002 in 2006_____________________129
Tabela 2. V vzorec izbrani razredi v {olskem letu 2005/2006. Table 2. Classes included in the sample in school year 2005/2006.
Razred/Letnik/Class [tevilo oddelkov/ no. of school classes [tevilo u~encev/dijakov/ no. of students [tevilo fantov/ no. of boys
5. r O[ (8L) in 6. r O[ (9L)/5th y. PS (8yrs) and 6th y. PS (9yrs) 101 2042 1013
8. r O? (9L)/8th y. PS (9yrs) 99 2080 1051
1. letnik gimnazije/1st y. grammar school 26 770 266
1. letnik srednjetehni{ke in strokovne {ole/1st y. secondary technical and vocational scool 27 719 398
1. letnik srednje poklicne {ole/1st y. secondary vocational school 20 494 328
1. letnik ni`je poklicne {ole/1st y. 3-year vocational school 7 88 83
Skupaj/Total 280 6193 3139
Opomba: 5. r O[ (8L) in 6. r O[ (9L) pomeni 5. razred osnovne {ole, in sicer osemletke, in 6. razred O[, in sicer devetletke.
Tabela 3. Kon~na struktura pre~i{~ene baze po spolu in starosti (HBSC 2006, n=5119). Table 3. Finalized database structure, by sex and age (HBSC 2006, n=5119).
Starost/Age Fantje/boys (n) Dekleta/girls (n) Skupaj/Total(n)
11 847 869 1716
13 922 920 1842
15 780 781 1561
Skupaj/Total (n) 2549 2570 5119
pogosto so v zadnjih {estih mesecih pri sebi opazili osem psihosomatskih simptomov (glavobol, bole~ine v `elodcu, hrbtu, ob~utke, da so na tleh, slabo voljo ali razdra`ljivost, nervozo, nespe~nost in omoti~nost) ter kako na 10-stopenjski Cantrillovi lestvici ocenjujejo svoje trenutno zadovoljstvo z `ivljenjem. Pri ~emer smo nato tiste, ki so na Cantrillovi lestvici ozna~ili 6 ali ve~, uvrstili v kategorijo zadovoljni z `ivljenjem, tiste, ki so ozna~ili manj kot 6, pa kot nezadovoljni. Pri vseh omenjenih vpra{anjih med letoma 2002 in 2006 ni bilo zaznati statisti~nih razlik, razen pri pogostosti do`ivljanja (vsaj enkrat tedensko) razdra`ljivosti (c2 =185,652; p<0,=0001; C=0,14), potla~enosti ( c2 =23,457; p<0,=0001, C=0,05) in nervoze (c2 =87,708;
3 Rezultati
Prikazali bomo le nekatere vrste izbranega vedenja in nekatere (oddaljene) determinante zdravja, kot so ? prehrana, gibanje, pozitivno du{evno zdravje, tvegano vedenje, oralno zdravje, vrstniki, dru`ina, nasilje, in sicer nas bodo zanimale primerjave in glavne razlike med letoma 2002 in 2006 (Ve~ o raziskavi in podatkih lahko najdete na www.ivz-rs.si).
Do`ivljanje zdravja
V tem sklopu bomo prikazali odgovore na vpra{anja o tem, kak{no se vpra{anim zdi njihovo zdravje, kako
130
Zdrav Var 2008; 47
p<0,=0001, C=0,10), vendar pa vrednost koefcienta kontingence ka`e na {ibko zvezo, kar pomeni, da je statisti~na zna~ilnost pogojena tudi z velikostjo vzorca (se bo pokazalo tudi pri nekaterih drugih spremenljivkah).
To pomeni, da leta 2006 {e vedno velika ve~ina ? 87,8 % otrok in mladostnikov do`ivlja svoje zdravje kot dobro ali odli~no in ve~ina 85,8 % je zadovoljnih s svojim `ivljenjem. Podobno je tudi do`ivljanje psihosomatskih simptomov, katerih pogostost leta 2006 ostaja podobna kot leta 2002. Zanimivo je, da so pri vseh omenjenih vpra{anjih leta 2006 statisti~ne razlike med spoloma. Tako so dekleta bolj kriti~na do svojega zdravja in se ocenjujejo kot manj zdrava (c2 =110,849; p<0,=0001; C=0,15) in so manj zadovoljne s svojim `ivljenjem ( c2 =20,747; p<0,=0001; C=0,06), poleg tega pogosteje zaznavajo vse na{tete psihosomatske simptome vsaj enkrat tedensko kot fantje, razen bole~ine v kri`u, kjer med spoloma ni razlik. Najve~je razlike so pri ob~utkih potla~enosti oz. da si na tleh (c2 =181,503; p<0,=0001; C=0,18), kar do`ivlja vsaj enkrat tedensko 22,7 % deklet in le 11,2 % fantov. Kot `e omenjeno, so dekleta v primerjavi s fanti statisti~no zna~ilno manj zadovoljna z `ivljenjem, zanimivo pa je, da se razlike med letoma 2002 in 2006 po spolu glede zadovoljstva zmanj{ujejo (~eprav med letoma ni statisti~no zna~ilnih razlik), saj so dekleta malo bolj zadovoljna v primerjavi z letom
2002 in fantje malo manj (Slika 1). Gre za zanimiv trend, ki se ka`e tudi v tem, da so leta 2006 dekleta tudi malo bolj zadovoljna s svojim telesom oz. svojo te`o, kot so bila leta 2002 (Slika 2).
Prehrana
Iz tega sklopa se bomo omejili le na vpra{anja o zajtrku, u`ivanju sadja in zelenjave ter dietah. Otroke in mladostnike smo vpra{ali, kako pogosto zajtrkujejo med tednom in med vikendom, kako pogosto ponavadi jedo sadje in zelenjavo ter ali so trenutno na dieti oz. po~no kar koli, da bi shuj{ali (telovadijo, se potijo, si zmanj{ajo obroke, pijejo ve~ vode). Med letoma 2002 in 2006 v vseh navedenih vpra{anjih opa`amo statisti~no zna~ilne razlike, razen pri vpra{anju o dietah, vendar pa je koefcient kontingence pri vseh vpra{anjih pod 0,1, kar pomeni, da je statisti~na zna~ilnost odvisna tudi od velikosti vzorca. Zato lahko zapi{emo, da te razlike niso nujno vsebinske narave. Razlike v pogostosti u`ivanja zajtrka opa`amo tako med tednom ( c2 = 47,184; p<0,=0001; C=0,07) kot tudi med vikendom (c2 = 12,344; p<0,002; C=0,04). V letu 2006 se je pove~al dele` otrok, ki med tednom (leta 2002, 39,4 % in leta 2006, 42,6 %) in tudi med vikendom redno zajtrkujejo (leta 2002, 80,3 %, leta 2006, 82,9 %) v primerjavi z letom 2002. Tako leta 2002 (med tednom: c2 =28,808; p<0,001;
100% 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0%
89,4% 88,1%
82,6% 83,6%
? fantje/boys ? dekleta / girls
HBSC 2002
HBSC 2006
Slika 1. Zadovoljstvo z `ivljenjem v letu 2002 in 2006 po spolu (HBSC 2002, n=3861, p<0,=0001; HBSC
2006, n=5025, p<0,=0001). Figure 1. Life satisfaction in 2002 and 2006, by sex.
Jeri?ek H., Pucelj V. Z zdravjem povezano vedenje v ?olskem obdobju - primerjava med letoma 2002 in 2006
131
Slika 2. Mnenje o svojem telesu, primerjava med 2002 in 2006 po spolu (HBSC 2002, n=3943, p<0,=0001;
HBSC 2006, n=4940, p>0,=0001). Figure 2. Body image, a comparison of the 2002 and 2006 HBSC, by sex.
60%
fantje / boys dekleta / girls fantje / boys dekleta / girls
HBSC 2002 HBSC 2006
? mnogo presuho / much too thin ? malce presuho / a bit too thin H ravno pravo / about the right size
ED malce predebelo / a bit too fat E mnogo predebelo / much too fat
C=0,09; med vikendom:c2 =38,424; p<0,=0001; C=0,10) kot leta 2006 (med tednom: c2 =88,478; p<0,=0001; C=0,13; med vikendom:c2 =67,616; p<0,=0001; C=0,11) so statisti~no zna~ilno najpogosteje redno zajtrkovali 11-letniki.
Med letoma 2002 in 2006 opa`amo statisti~no zna~ilne razlike v pogostosti u`ivanja sadja (c2 =30,528; p<0,=0001; C=0,06), in sicer se je v letu 2006 dele` otrok, ki u`ivajo sadje ve~krat dnevno, zmanj{al, z 22,3 % na 20,2 %, pove~al pa odstotek tistih, ki jedo sadje enkrat dnevno s 16,7 % na 20,6 % (Tabela 4). Prav tako pa opa`amo statisti~no zna~ilne razlike med letoma 2002 in 2006 v pogostosti u`ivanja zelenjave (
c2 = 16,902; p<0,01; C=0,04), in sicer se je v letu 2006 dele` otrok, ki u`ivajo zelenjavo, zmanj{al z 9,5 % na 7,8 % ve~krat dnevno ter s 16,2 % na 15,9 % enkrat dnevno, pove~al pa odstotek tistih, ki jedo zelenjavo 5-do 6-krat tedensko, s 16,8 % na 18,4 % (Tabela 5). Izkazalo se je, da med letoma 2002 in 2006 ni statisti~no zna~ilnih razlik glede dietnega vedenja, ~eprav je bilo v letu 2006 v ~asu ankete na taki ali druga~ni dieti manj vpra{anih (13,2 %) kot v letu 2002 (14,0 %), pri ~emer so pogosteje na dieti dekleta kot fantje. Poleg tega je malo vi{ji dele` otrok, ki so s svojo telesno te`o zadovoljni (leta 2006, 53,8 %, leta 2002 pa 52,1 %).
Tabela 4. Pogostost u`ivanja sadja (HBSC 2002, n=3945, p<0,=0001; HBSC 2006, n=5096; p<0,=0001). Table 4. Fruit consumption frequency.
Kako pogosto je? sadje / How often do you eat fruits 2002 2006
Nikoli/ Never 1,5% 1,7%
Manj kot 1 -krat na teden / Less than once a week 3,4% 3,1%
1 -krat na teden / Once a week 10,1% 9,8%
2-do 4-krat na teden 12-4 days a week 32,6% 30,0%
5-do 6-krat na teden / 5-6 days a week 13,4% 14,6%
1 -krat na dan, vsak dan / Once daily 16,7% 20,6%
Vsak dan, ve?krat na dan / More than once daily 22,3% 20,2%
132
Zdrav Var 2008; 47
Tabela 5. Pogostost u`ivanja zelenjave (HBSC 2002, n=3946, p<0,01; HBSC 2006, n=5096, p<0,01). Table 5. Vegetable consumption frequency.
Kako pogosto je? zelenjavo / How often do you eat vegetables 2002 2006
Nikoli/ Never 6,6% 5,6%
Manj kot 1 -krat na teden / Less than once a week 6,8% 7,0%
1 -krat na teden / Once a week 13,9% 13,9%
2-do 4-krat na teden / 2-4 days a week 30,1% 31,5%
5-do 6-krat na teden / 5-6 days a week 16,8% 18,4%
1 -krat na dan, vsak dan / Once daily 16,2% 15,9%
Vsak dan, ve?krat na dan /More than once daily 9,5% 7,8%
Gibanje
V raziskavo HBSC 2005/2006 so bila vklju~ena tri vpra{anja, ki merijo, kako pogosto so vpra{ani telesno dejavni, vendar pa je primerjava z letom 2002 mo`na le z enim vpra{anjem.
Otroke in mladostnike smo spra{evali, koliko dni v tednu pred izvedbo raziskave so bili vsaj zmerno telesno dejavni najmanj 60 minut skupaj. Med letoma 2002 in 2006 so se pokazale statisti~no zna~ilne razlike ( c2 =44,994; p<0,=0001; C=0,07), vendar pa je tudi tu vrednost koefcienta kontingence pod 0,1, kar nas navaja na previdnost pri interpretaciji. Mladostniki so bili leta 2006 v tednu pred anketiranjem manj telesno dejavni v primerjavi z letom 2002. Leta 2006 je v primerjavi z letom 2002 ve~ fantov in deklet, ki v tednu pred anketiranjem sploh niso bili telesno dejavni (leta 2006 fantje 3,2 %, dekleta 5 %; leta 2002 fantje 2,9 %, dekleta 3,8 %), manj pa je tistih, ki so telesno dejavnih vsak dan najmanj po eno uro vse dni na teden (leta 2006 fantje 21,9 %, dekleta 13,3 %; leta 2002 fantje 29 %, dekleta 16,4 %). Povpre~no {tevilo dni, ko so bili fantje telesno dejavni, je bilo leta 2002 4,6 dni in leta 2006 4,3 dni, pri dekletih pa leta 2002 3,8 in leta 2006 3,6 dni. Najmanj telesno dejavni so 15-letniki, najbolj pa 11-letniki.
Dru`ina
Zanimalo nas je tudi, v kak{nih dru`inah `ivijo anketiranci. Ugotovili smo, da je leta 2006 statisti~no zna~ilno manj (leta 2006 84,3 %, leta 2002 86,9 %) anketiranih `ivelo z obema star{ema v t.i. klasi~ni dru`ini (c2 =5,649; p<0,017; C=0,02), statisti~no zna~ilno ve~ (leta 2006 10,2 %, leta 2002 8,7 %) pa jih je `ivelo le z mamo ali o~etom v t.i. enostar{evskih dru`inah (c2 =5,868; p<0,015; C=0,02), (materinskih enostar{evskih je bilo 11,9 % v primerjavi s celotnim vzorcem in 86 % v
primerjavi z o~etovskimi enostar{evskimi dru`inami). Tudi tu podobno kot pri komuniciranju ugotavljamo, da je statisti~na zna~ilnost pogojena tudi z velikostjo vzorca (saj je vrednost koefcienta kontingence pod 0,1). Pri komuniciranju v dru`inah smo ugotovili statisti~no zna~ilne razlike med letoma 2002 in 2006 tako pri komuniciranju z mamo (c2 =28,261; p<0,=0001; C=0,06), kot tudi pri komuniciranju z o~etom ( c2 =21,777; p<0,=0001; C=0,05). Leta 2006 je statisti~no zna~ilno manj anketirancev odgovorilo, da se z mamo (leta 2002 92,1 %; leta 2006 90,2 %) in o~etom (leta 2002 79,9 %; leta 2006 77,3 %) lahko pogovarjajo o stvareh, ki jih resni~no zanimajo. Tako leta 2002 (z o~etom:c2 =236,833; p<0,001; C=0,24; z mamo:c2 =165,368; p<0,=0001; C=0,20) kot leta 2006 (z o~etom: c 2 =269,315; p<0,=0001; C=0,23; z mamo: c2 =248,282; p<0,=0001; C=0,22) je bilo statisti~no zna~ilno najve~ 11-letnikov ter najmanj 15-letnikov, ki so se z mamo oz. o~etom lahko pogovarjali. Primerjava vpra{anj o podpori star{ev otrokom v {oli in zanimanju star{ev za {olo ka`e, da je leta 2006 podpora star{ev zelo visoka in vsaj tako visoka, v nekaterih primerih pa celo vi{ja, kot je bila leta 2002. To lahko pomeni po eni strani podporo star{ev svojim otrokom in varovalni dejavnik, po drugi strani pa tudi obremenjenost star{ev z u~no uspe{nostjo in posledi~no visoka pri~akovanja, ki lahko delujejo obremenjujo~e in stresno na otroke in mladostnike.
Vrstniki
Odnosi z vrstniki so pomemben vidik otrokovega in mladostni{kega razvoja in osamosvajanja, saj prispevajo k oblikovanju njihove identitete, samopo-dobe, uravnavanju ~ustev in vedenja, socialnih stikih itd. Otroke in mladostnike smo spra{evali o velikosti vrstni{ke skupine ? o {tevilu dobrih prijateljev in
Jeri?ek H., Pucelj V. Z zdravjem povezano vedenje v ?olskem obdobju - primerjava med letoma 2002 in 2006
133
prijateljic, o pogostosti dru`enja s prijatelji po {oli in komuniciranja z njimi po telefonu, preko sms-ov in z elektronskimi sporo~ili.
Podatki o {tevilu prijateljev in prijateljic ka`ejo, da med letoma 2002 in 2006 ni statisti~no zna~ilnih razlik. Kljub temu je odstotek vpra{anih, ki nima nobenega prijatelja ali prijateljice, leta 2006 nekoliko vi{ji kot leta 2002. Statisti~no zna~ilne razlike pa so se pokazale med fanti in dekleti znotraj posameznega leta, in sicer imajo dekleta v primerjavi s fanti tako leta 2002 kot leta 2006 statisti~no zna~ilno manj prijateljev (leta 2002 = 520,565; p<0,=0001; C=0,34; leta 2006 c 2 = 784,136;
c2
p<0,=0001; C=0,37), fantje pa manj prijateljic (leta 2002 c 2 = 138,289; p<0,=0001; C=0,18; leta 2006 c2 = 192,948; p<0,=0001; C=0,2), (Tabela 6). Glede pre`ivljanja prostega ~asa s prijatelji so opazne statisti~no zna~ilne razlike med letoma 2002 in 2006 (c2 = 129,487; p<0,=0001; C=0,12) glede dru`enja s prijatelji v prostem ~asu (Slika 3). V primerjavi z letom 2002 se je leta 2006 pove~al dele` mladostnikov (za pribli`no 7 %), ki se nikoli ne dru`i s prijatelji v prostem ~asu. Za skoraj 5 % se je zmanj{al dele` tistih, ki se dru`ijo s prijatelji ve~ kot 4 dni. 15-letniki pogosteje pre`ivljajo ~as s prijatelji 4 ali ve~ ve~erov na teden (14,9 %) kot 13-letniki (11,7 %) in 11-letniki (10,8 %).
Tobak, alkohol, marihuana
Tvegano vedenje je v obdobju mladostni{tva razmeroma pogost in obi~ajen na~in preizku{anja razli~nih mo`nosti za individualno oblikovanje lastnega sveta in `ivljenja (4). Uporaba tobaka, alkohola in psihoaktivnih snovi, ki nas je zanimala v raziskavi, je samo ena od oblik tveganega vedenja, preko katerih mladostnik i{~e razumevanje in odobravanje predvsem v dru`bi lastne generacije.
Podatki ka`ejo, da je leta 2006 redno kadilo statisti~no zna~ilno manj mladostnikov (c2 = 46,828; p<0,=0001;
C=0,07) kot leta 2002. Tako je bilo leta 2002 vsakodnevnih kadilcev med fanti 7,9 % in med dekleti 6,9 %, leta 2006 pa med fanti 5 % in med dekleti 4,1 %. Vendar pa je zveza {ibka in je statisti~na zna~ilnost odvisna tudi od velikosti vzorca. Ravno tako se je statisti~no zna~ilno zmanj{ala uporaba marihuane (c2 = 72,894; p<0,=0001; C=0,17), tako je bilo leta 2002 takih, ki so kadili marihuano 40-krat ali ve~krat, 4,2 %, leta 2006 pa le 1,3 % (vpra{anje o marihuani smo zastavili le 15-letnikom). Pri pogostosti opijanja med letoma 2002 in 2006 ni bilo statisti~no zna~ilnih razlik.
Nasilje
V raziskavi nas je zanimalo tudi medvrstni{ko nasilje, in sicer, kako pogosto se mladi pretepajo, kako pogosto trpin~ijo (bullying) druge in so sami `rtev trpin~enja. Pri tem smo trpin~enje opredelili kot nasilje, ki je lahko verbalno (zbadanje, zmerjanje), psihi~no (ustrahovanje, grozenje, izklju~itev iz dru`be vrstnikov oz. zavra~anje), fzi~no (brcanje, boksanje, mlatenje) in vklju~uje ner-avnovesje mo~i med `rtvijo in napadalcem. Rezultati ka`ejo porast nasilja v vseh merjenih kategorijah. Tako se je dele` otrok in mladostnikov, ki so se v zadnjih 12 mesecih pretepali, statisti~no zna~ilno pove~al z 41,4 % v letu 2002 na 45,4 % v letu 2006 (c2 =30,241; p<0,001; C=0,06) , in sicer tako pri fantih kot dekletih, pri katerih opa`amo ve~ji porast kot pri fantih. Zanimivo je, da so se najpogosteje pretepali 13-letniki (51,2 %), sledijo 11-letniki (50,2 %) in 15-letniki (33,4 %). Statisti~no zna~ilne razlike med letoma 2002 in 2006 je zaznati tudi pri vpra{anjih o trpin~enju. Statisti~no zna~ilno pove~al se je dele` otrok in mladostnikov, ki so odgovorili, da so bili v zadnjih mesecih trpin~eni, in sicer z 22,4 % leta 2002 na 24,8 % v letu 2006 (c2 =16,472; p<0,002; C=0,04), pri ~emer je v porastu dele` fantov, ki so bili `rtve trpin~enja. Najmanjkrat so bili `rtve trpin~enja 15-letniki. Prav tako pa se je
Brez prijateljev / Withouth close male friends
2002
Fantje / Boys
1,5%
Dekleta / Girls
15,8%
Brez prijateljic / Withouth close female friends
Fantje / Boys
11,3%
Dekleta / Girls
2,1%
2006
1,7%
17,2%
12,5%
2,4%
Tabela 6. Odstotek vpra{anih brez prijateljev in prijateljic (HBSC 2002, n=3927, p<0,=0001; HBSC 2006,
n=5068, p<0,=0001). Table 6. Proportion of respondents who had no male or female friends.
134
Zdrav Var 2008; 47
fantje / boys dekleta / girls
HBSC 2002
fantje / boys dekleta / girls
HBSC 2006
? nikoli / never D1 do 2 dni/1 -2 days D 3 do 4 dni/3 -4 days D ve? kot 4 dni/more than 4 days
Slika 3. Dele? mladostnikov, ki se dru?i s prijatelji v prostem ?asu, primerjava med 2002 in 2006 po spolu (HBSC 2002, n=3950, p<0,=0001; HBSC 2006, n=5064, p<0=,0001).
Figure 3. Peer contact frequency (in spare time); comparison of results of the 2002 and 2006 HBSC studies, by sex.
statisti~no zna~ilno pove~al dele` otrok in mladostnikov, ki so sodelovali pri trpin~enju drugih 2006 (c2 =31,858; p<0,=0001; C=0,06) (Slika 4). V letu 2002 je bilo takih 21,5 %, leta 2006 pa 27,5 %. Najpogosteje so pri trpin~enju sodelovali 13-letniki. Vendar pa je pri vseh treh merjenih kategorijah vrednost koefcienta kontingence pod 0,1, kar ka`e na to, da je statisti~na zna~ilnost odvisna tudi od velikosti vzorca.
Oralno zdravje
Zanimalo nas je tudi oralno zdravje otrok in mladostnikov, zato smo jih spra{evali o pogostosti umivanja zob. Podatki ka`ejo ugoden trend, saj se je v primerjavi z letom 2002 v letu 2006 statisti~no zna~ilno pove~al dele` tistih, ki si zobe ~istijo ve~ kot enkrat na dan (c2 =12,474; p<0,014; C=0,04), in sicer za 2,9 % (iz 57,8 % na 60,7 % leta 2006), pri ~emer si dekleta zobe umivajo pogosteje kot fantje. Najpogosteje si zobe umivajo 11-letniki, najredkeje pa 13-letniki. Vendar pa vrednost koefcienta kontingence ka`e na to, da je statisti~na zna~ilnost pogojena tudi z velikostjo vzorca.
4 Razpravljanje
c2 testi so na prikazanih podro~jih statisti~no zna~ilni, vendar pa je potrebna previdnost, saj vrednost koef-cienta kontingence ka`e na {ibko zvezo, kar pomeni,
da je statisti~na zna~ilnost odvisna tudi od velikosti vzorca. Zato ne moremo govoriti o pomembnih premikih v vedenju, navadah in `ivljenjskem slogu otrok in mladih v Sloveniji od leta 2002 do 2006. Kljub temu pa drobni premiki in stanje na posameznih podro~jih, ki so dale~ od priporo~enega oz. za`elenega stanja, zahtevajo ukrepanje odraslih, strokovnjakov in raziskovalcev.
Lahko smo zadovoljni, da se je malo pove~al dele` otrok, ki redno zajtrkujejo, malo se je zmanj{al odstotek vsakodnevnih kadilcev in uporabnikov marihuane (tudi glede na druge raziskave) (5). Na podro~ju du{evnega zdravja, diet, podpore star{ev v primeru te`av, {tevilu prijateljev in prijateljic, opijanja je situacija leta 2006 podobna kot leta 2002. To pomeni, da je pribli`no 14 % vpra{anih nezadovoljnih s svojim `ivljenjem in pribli`no enak odstotek na dieti in da je pribli`no 15 % otrok brez prijatelja ali prijateljice in da je ve~ kot 30 % vpra{anih `e bilo opitih. Malo se je zmanj{alo redno u`ivanje sadja in zelenjave, otroci so manj telesno dejavni, te`je komunicirajo z mamo in o~etom, bolj redko se dru`ijo s prijatelji v prostem ~asu, pove~alo se je nasilno vedenje v letu 2006. Premajhen vnos sadja in zelenjave na eni strani, porast motenj hranjenja (6, 7) in mladih s ~ezmerno telesno te`o na drugi strani (8, 9) ka`e tudi na spremembe v dru`bi, dru`ini in individualnih vrednotah. Otroci in mladostniki so vse bolj izpostavljeni pritiskom prehran-ske industrije, medijskih podob idealnega vitkega in
Jeri?ek H., Pucelj V. Z zdravjem povezano vedenje v ?olskem obdobju - primerjava med letoma 2002 in 2006
135
35%
30%
25%
20%
34,2%
15%
10%
? fantje / boys ? dekleta / girls
HBSC 2002
HBSC 2006
Slika 4. Dele` mladostnikov, ki so trpin~ili druge, primerjava med 2002 in 2006 po spolu (HBSC 2002,
n=3914, p<0,=0001; HBSC 2006, n=5037, p<0,=0001). Figure 4. Proportion of young people who bullied others; comparison of results of the 2002 and 2006 HBSC
study, by sex.
popolnega telesa, vrstnikov in {ir{ega okolja, vse dalj{i odsotnosti star{ev in otrok od doma, kar prina{a s sabo tudi neurejeno prehranjevanje itd. (10). Mladi vse ve~ sedijo. (11) Tako se sede~emu ~asu v {oli, pridru`uje {e sedenje doma ? pred televizorjem in ra~unalnikom (teh podatkov sicer nismo prikazali v tem ~lanku). Pomanjkanje gibanja ima za posledico tudi vse ve~ deformacij hrbtenice in motenj vida pri {olajo~i se mladini, pri 15- do 19-letnikih pa bole~ine mi{i~no ? skeletnega sistema (12). Verjetno ima omenjeni sede~i na~in `ivljenja in komuniciranje z vrstniki preko svetovnega spleta (13) in mobilnih telefonov za posledico tudi to, da se otroci vse manj dru`ijo neposredno in vse ve~ virtualno. Tem vrstam dru`enja in komuniciranja je bilo namenjenih nekaj raziskav, ~eprav raziskovalcem {e ni jasno, kak{ne vse posledice prina{a tak{en na~in dru`enja in delovanja ne samo na zdravstvenem, ampak tudi na drugih podro~jih. To, da vpra{ani te`ko komunicirajo z mamo in o~etom, lahko pripi{emo tudi spremenjenemu dru`inskemu in delovnemu ritmu, saj so star{i vse dlje v slu`bah, ki so vse bolj naporne in obremenjujo~e. Vse pogosteje delajo za slu`bo tudi doma, v prostem ~asu pa potrebujejo trenutke zase in za to, da ?predelajo? vse dogodke. To pomeni, da so vse manj ~asa na razpolago otrokom za pogovore. Nekatere raziskave ka`ejo (14), da je ravno pomanjkanje topline in pozornosti v dru`ini povezano s pove~anim tveganjem za razvoj nasilnih dejanj.
Dejstvo je, da nasilje nad mladimi in med njimi nara{~a. Tako nara{~a {tevilo prijavljenih kaznivih dejanj nad mladoletnimi osebami, {tevilo spolnih zlorab, zanemarjanja in surovega ravnanja pri nas (15). Po mnenju strokovnjakov naj bi bila to posledica ve~je ob~utljivosti dru`be za nasilje in ne pove~anje samega nasilja (12). Podatki drugih, starej{ih {tudij (16, 17, 18) ka`ejo, da je bilo nasilja med vrstniki pred leti manj - tako naj bi bilo med osnovno{olci pribli`no 20 % in med srednje{olci 8 % `rtev trpin~enja, medtem ko naj bi bilo v trpin~enje vklju~enih 12 % osnovno{olcev in 6 % srednje{olcev (leta 2006 je bilo trpin~enih 25 % vpra{anih in 28 % je sodelovalo pri trpin~enju drugih). Iz podatkov se ka`ejo tudi razlike med spoloma in med starostnimi skupinami (pri ~emer v ~lanku temu nismo dali ve~jega poudarka). Razlike med spoloma in po starosti nekateri utemeljujejo z biolo{kimi dejavniki. Dekleta za~nejo prej odra{~ati kot fantje, poleg tega se starost za~etka menstruacije vse bolj zni`uje, kar pomeni, da se pri dekletih prej za~enjajo telesne, ~ustvene in druge spremembe, ki povzro~ajo ve~je razlike med spoloma v isti starostni skupini. Drugi dejavnik, povezan z razlikami, naj bi bilo dejstvo, da dekleta ~utijo mo~nej{e pritiske glede zunanjega videza (19), odnosov in {ole. Ena od razlag je tudi, da se dekleta v primerjavi s fanti med socializacijo nau~ijo bolje zavedati in bolj zgodaj izra`ati svoje telesno ter ~ustveno stanje.
136
Zdrav Var 2008; 47
5 Zaklju~ek Zahvala
Rezultati omenjene raziskave ka`ejo nekatere manj{e spremembe v vedenju otrok in mladih od leta 2002 do leta 2006 in pa podro~ja, kjer bo potrebno ukrepati oz. nadaljevati s prizadevanji za bolj zdravo izbiranje. Eno od izpostavljenih podro~ij je preredko u`ivanje sadja in zelenjave ob nara{~ajo~em pojavu debelosti in motenj hranjenja. ^eprav je bilo v zadnjih letih kar nekaj programov in dejavnosti, namenjenih temu podro~ju, pa bo treba o~itno {e spodbujati u`ivanje sadja in zelenjave. Ob tem pa ne gre zanemariti spodbujanja telesne dejavnosti, saj so tudi glede na druge raziskave mladostniki vse manj in premalo telesno dejavni. Mlade ni dovolj informirati ali jim celo zapovedati, kako naj se vedejo, koliko naj se gibljejo, saj to rodi le odpor, preziranje ali celo ravno nasprotno vedenje, ampak jih lahko prepri~amo z lastnim zgledom, argumenti in jasnimi koristmi, ki jih bodo imeli od dolo~enega vedenja. V to smer gre prenovljena vzgoja za zdravje za otroke in mladostnike v razli~nih okoljih (zdravstvene ustanove, {ole, lokalne skupnosti ?), za katero bi morali zagotoviti enake standarde po vsej dr`avi. Drugi korak k temu so prizadevanja za vklju~itev zdravja v u~ni program, bodisi kot samostojni predmet ali kot medpredmetna vsebina, k ~emur nas zavezujejo tudi mednarodni dokumenti (npr. Evropska socialna listina). Drugi pomemben sklop sprememb pa je povezan z oddaljeno spremenljivko zdravja, in sicer z o`jo in s {ir{o socialno mre`o in z odnosi v njej. Tako lahko opazimo te`je komuniciranje s star{i, redkej{e dru`enje s prijatelji in nasilne odnose z vrstniki. Iz tega lahko sklepamo na krizo odnosov. Po drugi strani pa je socialna mre`a pomemben varovalni dejavnik zdravja, na katerega moramo biti {e posebej pozorni. Kar nekaj je bilo `e narejenega na tem podro~ju, vendar se bo treba {e bolj usmeriti na podro~je komuniciranja, izra`anja ~ustev in nenasilnega re{evanja kofiktov. @ivljenjski slog in vedenje otrok in mladih sta povezana z vsakokratnimi dru`benimi, kulturnimi in socialnimi zna~ilnostmi in pogoji, v katerih `ivijo, poleg tega pa v veliki meri ka`eta dru`inske vzorce, vzorce vedenja in delovanja odraslih. Odrasli, kasneje pa tudi vrstniki s svojim zgledom in na~inom delovanja usmerjajo vedenje mlaj{ih generacij.
Zato so poleg usmerjenih preventivnih in promocijskih dejavnosti na podro~ju prehrane, gibanja, u~enja izra`anja ~ustev in misli, krepitve samopodobe, dejavnega pre`ivljanja prostega ~asa potrebne tudi celostne, interdisciplinarne dejavnosti za odraslo populacijo in dru`bene spremembe, ki bodo omogo~ile bolj zdravo izbiranje in mo`nosti ter bodo zdravje postavile kot prednostno nalogo v vse politike.
Avtorici prispevka se zahvaljujeva Nini Scagneti, Maji Bajt, Mateji Gorenc, Darji Lavtar in Mojci Gabrijel~i~, ki so sodelovale pri izvedbi raziskave leta 2006, ter Brigiti Bo~kaj, ki je pomagala pri pripravi podatkov. Zahvala Evi Stergar, ki je bila nosilka prve izvedbe raziskave v letu 2002.
Literatura
1. Jeri~ek H. Epistemologija zdravja. ^asopis za kritiko znanosti 2005; 221: 222-33.
2. Stergar E, Scagnetti N, Pucelj V. Z zdravjem povezano vedenje v {olskem obdobju. Ljubljana: In{titut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 2006.
3. Tomori M, Stergar E, Pinter B, Rus Makovec M, Stinkovi~ S. Dejavniki tveganja pri slovenskih srednje{olcih. Ljubljana: Ministrstvo za znanost in tehnologijo in Ministrstvo za zdravstvo RS, 1998.
4. Ule M. Mladina v devetdesetih: analiza stanja v Sloveniji. Ljubljana: Znanstveno in publicisti~no sredi{~e, 1996.
5. Stergar, E, Scagnetti N, Pucelj V. ESPAD : Evropska raziskava o alkoholu in preostalih drogah med {olsko mladino, Slovenija 2003. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje, Urad za droge, 2005.
6. Sernec K. Motnje hranjenja ? bolezen dana{njega ~asa. Odvisnosti 2004; 5 Suppl 2: 11-14.
7. Hafner A. Motnje hranjenja. In: Zdrav `ivljenjski slog srednje{olcev: priro~nik za u~itelje. Ljubljana: In{titut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 2005.
8. Battelino T, Kr`i{nik C, Brcar P, Hribar SN, Seher ZM, Kotnik P, et al. Prevalence ~ezmerne prehranjenosti in debelosti med pet let starimi otroci in 15-16 let starimi mladostnicami in mladostniki v Sloveniji. Zdrav Vest 2005; 74: 753-59.
9. Reilly JJ. Descriptive epidemiology and health consequences of childhood obesity. Best Pract Res Clin Endocrinol Metab 2005; 19(3): 327-41.
10. Kelly C, Ricciardelli L, Clarke JD. Problem eating attitudes and behaviours in young children. Int J Eat Disord 1999; 25: 281-6.
11. Jurak G, Kova~ M, Strel J. Sports acitvities of Slovenian children and young people during their summer holidays. Ljubljana: Faculty of sport, 2003.
12. Brcar P. Zdravje otrok, mladostnic in mladostnic. In: Nacionalni posvet o zdravju otrok, mladine in mladostnikov ?Z in za otroke in mladostnike?. Ljubljana: In{titut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 2007: 1-13.
13. De Bell M, Chapman C. Computer and Internet use by Children and Adolescents in 2001. Pridobljeno 9.12.2007 s spletne strani: http://nces.ed.gov/programs/quarterly/vol_5/5_4/2_1.asp.
14. Olweus D. Trpin~enje med u~enci: kaj vemo in kaj lahko naredimo. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za {olstvo in {port, 1995.
15. Filip~i~ K. Obravnavanje zanemarjanja, zlorab in nasilja nad otroki in mladino. In: ^ernak MA, editor. Otroci in mladina v prehodni dru`bi: analiza polo`aja v Sloveniji, Ljubljana: Ministrstvo za {olo in {port, Urad Republike Slovenije za mladino; Maribor: Aristej, 2005: 239-60.
16. Dekleva B. Nasilje med vrstniki v zvezi s {olo ? obseg pojava. Rev krim kriminol 1996; (47) 4: 355-65.
17. Pu{nik M. Projekt - Trpin~enje med otroki in mladostniki: delovno gradivo. Ljubljana: Zavod republike Slovenije za {olstvo, 1996.
18. Pu{nik M. Nasilje med mladimi. [ols svetov delo 1996; 1: 42-3.
19. Kuhar M. V imenu lepote: dru`bena konstrukcija telesne samopodobe. Ljubljana: Fakulteta za dru`bene vede, Center za socialno psihologijo, 2004. ...