Drago Ivanče! – Ali si kaj hud, duško? Viš, to Ti je dirindaj. Pišem, drgnem! Hej! – Bosenki „Nadi“ sem poslala velik članek – 45 fol. Vrednosti prosim! – ali kaj! Kranjčević prof. in urednik mi piše laskavo pismo dele mi poklone na desno in levo, tiskati pa mi ne more, ker je preveč – svobodnih idej, za katere osebno simpatizuje ali list ne gre. – Na tu nekaj za „Edinost“ v obrambo „Slovenke“. – Skrbi, da mi natisnejo vse, da mi nič ne črtajo! – Vraga, piši mi vendar kar mislijo radi onih druzih črtic glede ponatisa. – saj veš, da me zanima. In potem, koliko mi eventualno dajo za podlistke. – Tako, kakor Kristan se ne menim. 15 gld! Za 35 nadaljevalj! Saj je vsak diurinist na boljšem. Toda z Bogom! Adijo! Ne jezi se, ne bodi hud! Časa nimam skoro nič! – Apropos! Prosim te prav lepo, če imaš tu kake slovenske tiskane kratke šaljive stvari, ki bi bile vredne prevoda! – Pošlji mi jih! Poljub in pozdrav! Zofka

Pravice