V slovenski kazenskopravni dogmatiki se v zadnjih letih opozarja, da je korupcijske delikte treba obravnavati ob pritegnitvi doktrine o družbeni sprejemljivosti ravnanja. Prispevek razgrne vsebino te kazenskopravne figure in njeno vlogo pri zamejevanju dometa korupcijskih kaznivih dejanj. Pri tem so v ospredju gospodarski korupcijski delikti ter vprašanje dopustnega ravnanja gospodarstva pri stiku z javnim sektorjem. Obravnavani praktični primeri zajamejo pogostitev poslovnih partnerjev, podkupovanje v tujini kot de facto pogoj za vstop in poslovanje na tujem trgu, podarjanje vstopnic za kulturne in športne dogodke v zameno za pokroviteljstvo dogodka ter kritje potnih stroškov in izobraževanj s strani dobaviteljev opreme v zdravstvu oziroma založb v šolstvu. Pri tem avtor pokaže, da figura družbene sprejemljivosti ne črpa iz normalnosti oziroma običajnosti nekega tipa ravnanja v določeni panogi. Namesto tega gre za vrednotenje vzdolž splošnih etičnih nazorov skupnosti. Družbena sprejemljivost zato ne sme biti izrabljena za potrjevanje zavržnih praks, ki se lahko ustalijo in veljajo za normalne znotraj posameznega sektorja (gradbeništvo, bančništvo in podobno). Vendar pa zamejevanje korupcijskih deliktov s pritegnitvijo zgodovinsko in prostorsko pogojenih družbeno etičnih nazorov skupnosti odpira velika kazenskodogmatska, političnofilozofska in ustavnopravna vprašanja, na katera avtor opozarja v zadnjem delu prispevka.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-ZDK1W659

COBISSID

248400643

Objavljeno

08.12.2025

Metapodatki

Citiranje

APA:

Stajnko, Jan (2025). Družbena sprejemljivost daril v gospodarskem sektorju. Podjetje in delo, letnik 51, številka 5, str. 803-824. URN:NBN:SI:doc-ZDK1W659 from http://www.dlib.si

MLA:

Stajnko, Jan. "Družbena sprejemljivost daril v gospodarskem sektorju." Podjetje in delo letnik 51. številka 5 (2025) str. 803-824.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZDK1W659>

Podjetje in delo
1990-
(Zbirni zapis)