Ill-defined deaths in Slovenia : implications for mortality data quality and burden of disease studies
Slabo opredeljeni vzroki smrti v Sloveniji : pomen za kakovost podatkov o umrljivosti in analize bremena bolezni

angleški

2026

letnik 65, številka 3

časovne serije   razlike med spoloma   slabo opredeljeni vzroki smrti   starostna porazdelitev   umrljivost   vzrok smrti

Nacionalni inštitut za javno zdravje
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Uvod: Slabo opredeljeni vzroki smrti (angl. ill-defined deaths, IDD), v okviru metodologije Global Burden of Disease pogosto označeni tudi kot »garbage codes«, vplivajo na interpretacijo statistike umrljivosti in ocen bremena bolezni. Strukturne značilnosti IDD v Sloveniji smo že opisali, namen te raziskave je bil podrobneje analizirati njihove časovne trende. Metode: V raziskavo so bile vključene vse registrirane smrti v Sloveniji v obdobju 2010–2021 na podlagi Zbirke podatkov o umrli osebi. Izračunani so bili letni grobi deleži skupnih IDD in petih najpogostejših kategorij slabo opredeljenih vzrokov smrti (CoIDD) v celotni populaciji in po spolu. Za oceno vpliva starostne strukture je bila uporabljena neposredna starostna standardizacija na starostno porazdelitev vseh smrti v letu 2010 kot skupni izhodiščni standard. Časovni trendi starostno standardiziranih deležev skupnih IDD so bili dodatno analizirani z Joinpoint regresijo. Rezultati V obdobju 2010–2021 je bilo med 243.167 smrtmi v Sloveniji 53.021 (21,8 %) takih, ki so bile razvrščene med IDD. Grobi delež IDD se je zmanjšal s 24,5 % v letu 2010 na 15,9 % v letu 2021, starostno standardizirani delež pa s 24,5 % na 14,3 %. Joinpoint analiza je pokazala prelom okoli leta 2016, pri čemer pred tem letom trend ni bil statistično značilen, po njem pa je sledil izrazit upad. Starostno standardizirani deleži IDD so bili v celotnem obdobju višji pri ženskah kot pri moških, vendar so bili časovni trendi po spolu podobni. Trendni vzorci po posameznih kategorijah CoIDD so bili heterogeni: srčno popuščanje je ostalo najpogostejša kategorija; njegov trend je bil nelinearen, z začetnim porastom in poznejšim strmim upadom. Neopredeljena možganska kap in neopredeljene okužbe spodnjih dihal so izrazito upadle, neopredeljeni raki so ostali razmeroma stabilni, kategorija R99 pa se je povečevala. Zaključki: Celovito razumevanje časovnih trendov slabo opredeljene umrljivosti v Sloveniji zahteva sočasno obravnavo skupnega deleža IDD, analizo po posameznih kategorijah in spolu ter vplivu starostne strukture smrti. Takšen pristop pokaže, da IDD niso homogena skupina, temveč dinamični in heterogeni sestavni del podatkov o umrljivosti. Ugotovitve prispevajo k boljši interpretaciji statistike umrljivosti in predstavljajo pomembno osnovo za nadaljnje analitične postopke, kot je redistribucija vzrokov smrti v raziskavah bremena bolezni.

04.09.2026