Reka Drava je v preteklosti povzročala številne preglavice v svoji bližnji (in tudi širši) okolici. V skladu z državno politiko so že sredi 60. let potekale polemike glede plovnosti večjih ladij na reki Dravi vse do Maribora. Toda ideja je bila kmalu opuščena, saj je bilo pomembneje zaščititi bregove, posesti in predvsem prebivalce ob reki. S prvimi regulacijami so začeli v 70. letih 19. stoletja v Spodnjem Dupleku, dela pa nadaljevali proti Loki in Ptuju. Ob močnejših padavinah se je pretok hitro povečal, zato je reka redno poplavljala. S sistematičnimi regulacijami dolvodno od Maribora so se začeli ukvarjati pred prelomom stoletja in strugo na več mestih uravnali (oziroma skrajšali). Toda celovito regulacijo med Mariborom in Ptujem je preprečila prva svetovna vojna.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-XFRLN21G

COBISSID

170296067

DOI

10.51663/pnz.63.2.07

Objavljeno

26.04.2024

Metapodatki

Citiranje

APA:

Čuček, Filip (2023). »Bivša Avstrija ni imela nobenega smisla, da bi v dolgih stoletjih svoje vlade vodo zravnavala, /…/ ker je bila zaposlena povsod drugod, le pri nas po možnosti malo.«. Prispevki za novejšo zgodovino, letnik 63, številka 2, str. 110-123. URN:NBN:SI:doc-XFRLN21G from http://www.dlib.si

MLA:

Čuček, Filip. "»Bivša Avstrija ni imela nobenega smisla, da bi v dolgih stoletjih svoje vlade vodo zravnavala, /…/ ker je bila zaposlena povsod drugod, le pri nas po možnosti malo.«." Prispevki za novejšo zgodovino letnik 63. številka 2 (2023) str. 110-123.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XFRLN21G>

Prispevki za novejšo zgodovino
1986-
(Zbirni zapis)