Avtorjev namen te raziskave je bil ugotoviti, kako se volumski pretok spreminja z dolžino gumijaste cevi, po kateri teče kapljevina, in nadalje raziskati, kako se ta spreminja, če kapljevini spremenimo nekatere fizikalne lastnosti, kot sta gostota in viskoznost. Tok kapljevine lahko opišemo kot laminaren ali turbulenten, na kar vplivajo tako fizikalne lastnosti kapljevine kot tudi hitrost pretoka in lastnosti cevi, v katerih kapljevina teče. Avtor je snoval poskus, pri katerem je iz zbiralnika tekočine horizontalno speljal gumijasto cev različnih dolžin ter nato primerjal volumski pretok kapljevine. V začetku raziskave je izračunal še količnik šobe, iz katere je kapljevina rezervoarja stekala v cev, in tako določil količino pretoka, ki se izgubi zaradi izgub v šobi. Z obdelavo podatkov in izbiro krivulje najboljšega prilega, določeno po enačbi, ki popisuje laminarni tok kapljevine, je avtor ugotovil, da je voda kot za poskus izbrana kapljevina neprimerna, saj se zaradi nizke viskoznosti v cevi pojavi turbulenten tok. Da bi svojo domnevo o prisotnosti turbulentnega toka potrdil, je uporabil kapljevino z višjo viskoznostjo (raztopina saharoze z vodo). Nato je primerjal, kako izmerjen volumski pretok za različne koncentracije saharoze v raztopini odstopa od teoretičnih vrednosti. Raziskava je demonstrirala, kako se energija (v obliki volumskega pretoka) kapljevine izgublja, ko ta teče skozi različne dolžine gumijaste cevi.

Pravice