Opis
Traktat Germania, ki zavzema obliko pisma, je v svoji tiskani obliki (1496) naslovljen »Opis lege, običajev in razmer v Nemčiji« (De ritu, situ, moribus et condicione Theutoniae descriptio). Nastanek dela, ki je bilo s Piccolominijevo roko datirano 1. februarja 1458, je motivirala korespondenca s tajnikom mainškega škofa Martinom Mayerjem, ki je Piccolominija seznanil s kritikami rimske kurije, čeprav v prispevku namignemo, da je Piccolomini te kritike bržkone poznal že prej, na kar kaže premišljena tridelna zgradba traktata, ki prepleta teološke argumente z obrambo papeške avtoritete in priznavanjem vse večje vloge nacionalnih entitet ter tako niha od posameznih konkretnih odgovorov v prvi knjigi prek kulturnozgodovinske analize nemškega prostora v drugi do pravnih in proceduralnih razmišljanj v tretji.Druga knjiga se na videz tesno naslanja na manjše delo rimskega zgodovinarja Publija Kornelija Tacita »O izvoru in legi Germanov« (De origine et situ Germanorum), vendar je spis kralja vseh zgodovinarjev pri Piccolominiju obrnjen na glavo: subverzivna hvala antičnih Germanov je pri Piccolominiju kritika neomikanega primitivizma. Piccolominijeva geografija Theutoniae, ki raziskuje kulturne, geografske in zgodovinske razsežnosti nemškega naroda, je hvalnica bogastvu, moči, moralnemu in duhovnemu napredku ter omiki sodobnih nemških mest, ki služi kot zavračanje neutemeljenih očitkov o gravamina, hkrati pa poudarja enotnost krščanstva kot protiutež notranjim in zunanjim delitvam.Prispevek umešča Piccolominijevo delo v nekoliko širši kontekst: umešča ga med njegova govora De Constantinopolitana clade in Cum bellum hodie ter nazadnje traktat De Europa in tako raziskuje, kako je njegovo ukvarjanje s klasičnimi besedili in sodobno politiko prispevalo k oblikovanju pretanjene vizije evropske identitete. Čeprav so namreč njegova prizadevanja za združitev enotne krščanske fronte proti Osmanskemu cesarstvu spodletela, je njegovo delo pomembno vplivalo na intelektualno pot nacionalizma in medevropskih odnosov. Ta dela, ki so nastala po padcu Konstantinopla, namreč odražajo Piccolominijvo vizijo nujne enotnosti krščanskega sveta proti turški invaziji, hkrati pa odstirajo globoke premike v razumevanju nove nacionalne stvarnosti, v kateri so se že oblikovale evropske protonacionalne identitete.