Opis
Namen: prispevek razvija in operacionalizira transparenten, na pravilih utemeljen model horizontalne fiskalne izravnave za Federacijo Bosne in Hercegovine (FBiH) ter ocenjuje njegove večletne učinke na razlike v fiskalni zmogljivosti. Osredotoča se na institucionalno okolje, v katerem sta teritorialna asimetrija in šibka centralna koordinacija pripomogli k vztrajnim vertikalnim in horizontalnim fiskalnim neravnotežjem. Zasnova/metodologija/pristop: prispevek povezuje primerjalno institucionalno analizo s podatkovno podprto presojo horizontalnih razlik. Na podlagi kantonalnih podatkov za FBiH za obdobje 2018–2024 so rezultati obravnavani v empiričnem okviru, ki ne vključuje občinskih ureditev, saj primerljivi podatki niso na voljo, vprašanja vertikalnega ravnotežja pa ostajajo politično občutljiva; zato so ta vprašanja opredeljena kot pomembna smer prihodnjih raziskav. Članek opredeli dvostebrno alokacijsko pravilo: (1.) delež po načelu izvora in (2.) sklad za izravnavo fiskalne zmogljivosti z 80-odstotno spodnjo mejo po izravnavi. Alokacije »pred« in »po« uvedbi modela se primerjajo z uporabo subnacionalnih podatkov za obdobje 2018–2024 na kantonalni ravni. Ker neposredni podatki o porabi niso opazovani, je dohodek uporabljen kot rezidenčni približek za DDV. Učinki se spremljajo s povprečnim deležem FBiH, Ginijevim koeficientom in koeficientom variacije, upravičenost do 2. stebra pa je določena dinamično: vsako leto so upravičeni kantoni, ki pred izravnavo ne dosegajo 100 odstotkov povprečja. Ugotovitve: simulacijski rezultati kažejo, da predlagani model dosega znatno horizontalno izravnavo, ne da bi oslabil fiskalne spodbude za uspešnejše kantone. Na ravni sistema se povprečna fiskalna zmogljivost zviša z 88 odstotkov na 99 odstotkov povprečja FBiH, Ginijev koeficient in koeficient variacije pa se zmanjšata za približno polovico. Pri dinamično upravičenih kantonih so učinki še izrazitejši: povprečje se zviša za 19 odstotnih točk, razpršenost pa se zmanjša za 70 odstotkov. Kantoni z visoko fiskalno zmogljivostjo tudi po izravnavi ostanejo nad 100 odstotki, kar pomeni, da model preprečuje čezmerno izravnavo. Rezultati ostanejo robustni tudi v letih, ki sta jih zaznamovala pandemija covida-19 in inflacija, kar podpira načelo štiriletne vnovične kalibracije. Akademski prispevek k področju: prispevek opredeli in preveri transparenten dvostebrni model za FBiH, ki temelji na vrzeli v fiskalni zmogljivosti na prebivalca in na 80-odstotni meji zadostnosti, kalibrirani tako, da zagotavlja primerljiv minimum, hkrati pa kantone z visoko fiskalno zmogljivostjo po izravnavi ohranja nad 100 odstotki. S povezovanjem fiskalne zasnove z vprašanji institucionalne pravičnosti, teritorialne kohezije in na pravilih temelječega upravljanja članek prispeva k širšim razpravam o fiskalnem federalizmu v politično razdrobljenih sistemih. Ker so DDV po namembnem načelu, asimetričen teritorialni status in uporaba približnih mer porabe pogosti v federacijah in regionalnih unijah, je dvostebrna zasnova, razvita za FBiH, predstavljena kot prenosljiv okvir za preoblikovanje politično dogovorjenih koeficientov delitve davčnih prihodkov v transparentne, na pravilih utemeljene alokacije. Omejitve raziskave/implikacije: analiza uporablja dohodek kot rezidenčni približek za osnovo DDV, saj podatki o porabi na kantonalni ravni niso na voljo. Osredotoča se izključno na horizontalno fiskalno zmogljivost; odhodkovne potrebe, stroškovne omejitve in občinske razlike niso modelirane. Parametri, to je 80-odstotna spodnja meja in 25-odstotni sklad, so kalibrirani, ne pa ekonometrično ocenjeni, simulacije pa so mehanske in ne vedenjske. Prihodnje raziskave bi morale triangulirati približke, kot so promet v trgovini na drobno in administrativni agregati DDV, vključiti module stroškov in potreb, preveriti občutljivost parametrov ter uporabiti panelne in vedenjske metode za utemeljitev štiriletne ponovne kalibracije. Praktične implikacije: predlagani okvir nadomešča pogajanja na podlagi koeficientov z revidibilnimi alokacijami, ki temeljijo na pravilih, ohranjajo spodbude, zmanjšujejo medkantonalne napetosti in povečujejo predvidljivost. Hkrati usmerja dva upravljavska ukrepa: centralizacijo servisiranja zunanjega dolga na federalni ravni ob transparentnem nadomestilu prek deležev prihodkov ter postopno uvedbo omejenih, na uspešnost občutljivih transferjev, indeksiranih na sklad posrednih davkov. Štiriletni pregled omogoča, da se rezultati ob spreminjajočih se fiskalnih in institucionalnih razmerah vežejo na mejo zadostnosti. Družbene implikacije: s spodbujanjem približevanja minimalnemu standardu fiskalne zmogljivosti model podpira pravičnost, kohezijo in legitimnost javnih financ. Transparentna in s pravili določena alokacija lahko okrepi zaupanje v institucije, izboljša zagotavljanje javnih storitev na podfinanciranih območjih ter pripomore k bolj uravnoteženemu teritorialnemu razvoju. Izvirnost/pomen/vrednost: prispevek predstavlja izvedljivo pravilo fiskalne izravnave, prilagojeno izrazito decentralizirani federaciji in preverjeno na subnacionalnih podatkih za obdobje 2018–2024, ki vključujejo pretrese pandemije covida-19 in inflacije. Pokaže, kako lahko izrecna spodnja meja, kalibriran sklad in dinamična upravičenost zmanjšajo razlike brez čezmerne izravnave jurisdikcij z visoko fiskalno zmogljivostjo, ter s tem ponuja ponovljiv okvir za reformno usmerjene federacije, ki se soočajo s podobnimi institucionalnimi in fiskalnimi izzivi.