Članek analizira vloge mrtvih v povojni Republiki Srbski na primeru Prijedora. Posmrtni ostanki ne delujejo kot stabilni nosilci pomena, temveč kot relacijski posredniki, skozi katere se oblikujejo politični narativi, kolektivni spomin in nacionalne identitete. Njihova zmožnost delovanja je porazdeljena med akterje in akterke, prakse in diskurze, z nenehnim preoblikovanjem pomenov ter vzdrževanjem konfliktnih interpretacij preteklosti. Konkretno se ti procesi udejanjajo s komemoracijami, ekshumacijami in upravljanjem množičnih grobišč, kjer posmrtni ostanki postajajo osrednje točke političnih in spominskih sporov.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-Q121GQWX

COBISSID

285672195

DOI

10.4312/svetovi.4.2.84-101

Objavljeno

23.07.2026

Metapodatki

Citiranje

APA:

Hamer, Petra (2026). Mrtvi iz prijedorskih grobišč kot relacijski akterji v povojni Republiki Srbski. Svetovi (Ljubljana), letnik 4, številka 2, str. 84-101. URN:NBN:SI:doc-Q121GQWX from http://www.dlib.si

MLA:

Hamer, Petra. "Mrtvi iz prijedorskih grobišč kot relacijski akterji v povojni Republiki Srbski." Svetovi (Ljubljana) letnik 4. številka 2 (2026) str. 84-101.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Q121GQWX>

Svetovi
2023-
(Zbirni zapis)

prejšnja

Slow Time and Craft in Platform Capitalism
2026
(prejšnja številka)

naslednja

Svetovi
2026
(naslednja številka)

Mrtvi iz prijedorskih grobišč kot relacijski akterji v povojni Republiki SrbskiThe Dead from Prijedor’s Mass Graves as Relational Agents in Post-war Republika Srpska

Mrtvi iz prijedorskih grobišč kot relacijski akterji v povojni Republiki Srbski
The Dead from Prijedor’s Mass Graves as Relational Agents in Post-war Republika Srpska