Spodbujanje inovativnosti z opredelitvijo predmeta pred njegovim obstojem

slovenski

2025

letnik 80, številka 1/2

inovativna embalaža   krožno gospodarstvo   odpadna embalaža   proizvajalčeva razširjena odgovornost   Sodišče EU   Ustavno sodišče

Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Slovenija zamuja z implementacijo evropske zakonodaje na področju odpadne embalaže, predvsem z uvedbo sistema full cost, po katerem bi proizvajalci pokrili vse stroške ravnanja z odpadno embalažo. Zakon o varstvu okolja (ZVO-2) uvaja monopoliziran sistem proizvajalčeve razširjene odgovornosti, po katerem bi lahko odpadno embalažo upravljala le ena nepridobitna organizacija. Ustavno sodišče je sporno določbo začasno zadržalo, Sodišče EU pa presoja njeno skladnost s pravom EU. Medtem je EU sprejela novo Uredbo o embalaži, ki določa ambiciozne okoljske cilje, kot so zmanjšanje odpadne embalaže, povečanje reciklaže, uvedba kavcijskega sistema in oblikovanje embalaže za lažje recikliranje. Uredba hkrati podrobno regulira inovativno embalažo, kar lahko zavira razvoj. Kljub zakonski zahtevi po prednostni predelavi v Sloveniji je večina plastične embalaže izvožena zaradi pomanjkanja predelovalnih obratov in dolgotrajnih postopkov pridobivanja dovoljenj. Avtor opozarja, da prehod v krožno gospodarstvo ne bo uspešen brez poslovne dobičkonosnosti. Monopolizacija in nepridobitnost sistemov proizvajalčeve razširjene odgovornosti po njegovem mnenju pošiljata napačno sporočilo, da se krožno gospodarstvo ne izplača in zahteva subvencije. Poudarja, da mora EU najti pravo ravnotežje med visokimi okoljskimi standardi in konkurenčnostjo, saj čezmerna regulacija lahko zavira inovacije in gospodarski razvoj.

20.07.2026