From co-creation to circular cities : exploring living labs in EU governance frameworks – a literature review

angleški

2025

letnik 23, številka 2

Evropska Unija   javne politike   participativno upravljanje   soustvarjanje   urbano eksperimentiranje   živi laboratoriji

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Namen: članek ponuja celovit in integrativen pregled literature o tem, kako so živi laboratoriji konceptualizirani, izvajani in vrednoteni znotraj upravljavskih okvirov Evropske unije. Cilj je slediti razvoju živih laboratorijev onkraj izvorne inovacijske retorike ter oceniti njihove dejanske prispevke k soustvarjanju, participativnemu upravljanju in krožnim prehodom. Načrt/metodologija/pristop: z uporabo sistematične metodologije pregleda literature v skladu s PRISMA je študija pregledala 403 recenzirane publikacije iz zbirke Web of Science Core Collection. Po uporabi strogih vključitvenih meril je bilo analiziranih 77 ustreznih študij. S programom VO-Sviewer je bila izvedena analiza sopojavljanja 360 ključnih besed za identifikacijo desetih tematskih grozdov, ki strukturirajo področje. Ugotovitve so obravnavane skozi štiri razsežnosti: institucionalna vpetost, sodeloval-no učenje, družbeno-ekonomski prehod in metodološka konsolidacija. Ugotovitve: pregled razkriva, da živi laboratoriji delujejo kot hibridne upravljavske infrastrukture, ki spodbujajo inovacije le, kadar so umeščeni v stabilna institucionalna okolja in usklajeni z večnivojskimi sistemi upravljanja. Čeprav številni živi laboratoriji deklarirajo inkluzivnost, je njihova dejanska transformativna zmožnost pogosto omejena zaradi asimetrij moči, šibke institucionalizacije in metodološke razdrobljenosti. Kljub temu visoko uspešni živi laboratoriji izkazujejo pomembno vrednost pri pospeševanju sistemskega učenja, spodbujanju krožnih praks in omogočanju demokratičnega eksperimentiranja. Praktične implikacije: ugotovitve poudarjajo potrebo po standardiziranih okvirih za vrednotenje, mehanizmih dolgoročnega financiranja ter močnejših institucionalnih poteh, po katerih bi rezultati živih laboratorijev in-formirali javne politike. Odločevalci in praktiki naj presežejo »pilotizem« (pretirano zanašanje na pilotne projekte) in žive laboratorije sprejmejo kot vgrajena orodja upravljanja. Izvirnost/vrednost: drugače kot pretekle študije, ki so se ozko osredotočale na sektorske uporabe ali osamljene urbane eksperimente, je ta pregled prvi, ki sistematično mapira razvoj živih laboratorijev skozi štiri na upravljanje usmerjene razsežnosti: sodelovalno vpetost, demokratično učenje, krožne inovacije in metodološko vrednotenje. S povezovanjem teh razsežnosti s strukturnimi pogoji institucionalne konsolidacije znotraj okvirov javnih politik EU članek ponuja novo konceptualno sintezo, ki premošča razdrobljeno znanstveno produkcijo. Področje nadgradi z integriranim vidikom, ki zajame večfunkcijsko vlogo živih laboratorijev kot infrastruktur za sistemske inovacije upravljanja.

25.11.2025