Avtor se v razpravi posveča analizi poteka prvega večjega nemško-slovenskega ekscesa, ki je privedel do fizičnih obračunavanj in dokončno razbil iluzijo o mirnem sožitju slovenskih in nemških meščanov. Potem ko prikaže stopnjevanje provokacij med nemškimi Turnarji in slovenskimi Sokoli ter burni potek dogodkov do katerih je prišlo v Šantlovi hiši v noči s 23. na 24. julij 1876, obravnava tudi neposredne in dolgoročne posledice, do katerih je zaradi škandala prišlo: zasedba Ljubljane z dodatnim vojaštvom, suspenz župana Coste, sodni proces in obsodbe glavnih akterjev, padec priljubljenosti slovenske stranke in s tem povezani poraz na občinskih volitvah l. 1868, slovenski bojkot nadaljnih občionskih volitev, ki ga je v svoji užaljenosti dosegel Costa ter prihod nemške občinske vlade, ki je potem Ljubljani vladala kar 14 let.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-LLWIBWHP

COBISSID

5473845

Objavljeno

10.09.2021

Metapodatki

Citiranje

APA:

Matić, Dragan (1999). Sokolski eksces ali pretep v Šantlovi veži. Zgodovina za vse, letnik 6, številka 1, str. 13-24. URN:NBN:SI:doc-LLWIBWHP from http://www.dlib.si

MLA:

Matić, Dragan. "Sokolski eksces ali pretep v Šantlovi veži." Zgodovina za vse letnik 6. številka 1 (1999) str. 13-24.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LLWIBWHP>

Zgodovina za vse
1994-
(Zbirni zapis)