Biology or environment? Diagnostic trends in Slovenian psychiatry from World War I to World War II

angleški

2026

letnik 34, številka 1

biološki determinizem   druga svetovna vojna   Ljubljanska psihiatrična bolnišnica   prva svetovna vojna   psihiatrična diagnostika   psihiatrija   psihično trpljenje   Slovenija   vojna

Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Študija raziskuje prakso psihiatrov, ki so delovali v slovenskem prostoru med prvo in drugo svetovno vojno, s poudarkom na njihovih pojmovanjih duševnih bolezni in spreminjajoči se vlogi psihiatričnih ustanov. Začne se s predstavitvijo vidnih strokovnjakov, kot sta Fran Göstl in Alfred Šerko, pri čemer izpostavi njuno izobraževanje v habsburški in širši srednjeevropski intelektualni tradiciji. Ta zgodovinska podlaga je usmerila njihovo naklonjenost biološkemu determinizmu, ki je v zgodnjem 20. stoletju določal psihiatrični diskurz in klinično prakso v Sloveniji. Na podlagi 2.220 kartotek pacientov in pacientk iz Ljubljanske psihiatrične bolnišnice študija analizira diagnostične vzorce in njihove premene skozi čas. V zgodnejših desetletjih so prevladovale diagnoze, kot sta shizofrenija in melanholija, medtem ko se je v času druge svetovne vojne povečalo število psihogenih in travmatičnih motenj. Kljub temu je pogosto prevladoval poudarek na dednih predispozicijah, ki je zasenčil prepoznavanje okoljskih in vojnih dejavnikov kot ključnih vzrokov duševnih stisk. Prispevek se ukvarja tudi s sociopolitičnimi vidiki psihiatrije, zlasti z njeno vlogo v procesu oblikovanja narodne identitete in v okviru odporniškega gibanja med drugo svetovno vojno. Študija zaključuje, da je druga svetovna vojna sprožila postopno premik v psihiatričnih praksah, pri čemer so zunanji (okoljski) dejavniki postopoma pridobivali večje priznanje – kar bi lahko bilo povezano tudi z vpletenostjo in naklonjenostjo nekaterih slovenskih psihiatrov do odporniškega gibanja.

01.09.2026