Občestvo, sinodalnost in meja doktrinalnega kompromisa : konstantinopelski koncil 879–880 kot teološki model edinosti Cerkve
Communion, synodality, and the limits of doctrinal compromise : the Council of Constantinople (879–880) as a theological model of Ecclesial Unity

slovenski

2026

letnik 81, številka 1

Filioque   Fotij   horos   Ignacij   Janez VIII.   Kanoni   konstantinopelski koncil 879–880   občestvo   pentarhija   sinodalnost

Univerza v Ljubljani, Teološka fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Članek obravnava konstantinopelski koncil 879–880 kot zgodovinsko določen dogodek obnovitve cerkvenega občestva po fotijevski krizi. Izhodišče ni splošna eklezi-ološka shema, temveč branje horosa, kanonov, papeških navodil legatom, pisem Janeza VIII. in poznejše recepcije koncila. Študija najprej postavi koncil v zaporedje sporov med Ignacijem in Fotijem, rimsko intervencijo, bolgarsko jurisdikcijsko vprašanje ter razmerje med konciloma 869–870 in 879–880. Nato filološko obravnava ključne izraze horosa: ????(horos), ??????? (synodos), ???????? (koinonia), ?????? (pistis) in ???????? (prostheke). Posebno mesto ima analiza formule ????????????????, ?????????????????, ??????µ??ß?????, s katero koncil varuje nespremenjeno izročeno veroizpoved. Vprašanje Filioque je zato razloženo hkrati kot pnevmatološko vprašanje in kot vprašanje cerkvene avtoritete nad skupnim simbolom vere. Članek zagovarja tezo, da koncil 879–880 lahko služi kot teološki model edinosti Cerkve, samo če ga razumemo brez anahronizma: kot sinodalno in kanonično obnovitev občestva, ki dopušča disciplinski kompromis, ne dopušča pa spreminjanja skupne veroizpovedi

02.11.2026