V prispevku analiziramo argumentacijsko moč nekaterih stališč v javnem in političnem diskurzu o izbrisanih. Splošna ugotovitev je, da je ob političnih razpravah, ki se delno nanašajo na pravno argumentacijo in zakonodajo, navzoča moč argumentov izjemno šibka in da v njem prevladujejo logične zmote in prevare, ki večino poglavitnih ugovorov k rešitvi problema izbrisanih, kot jo zahteva odločba Ustavnega sodišča, naredijo za nekredibilno. Podrobneje smo analizirali besedilo poslanca Branka Grimsa, ki je bilo ob petnajsti obletnici izbrisa podano tudi kot uradno stališče vladajoče stranke. V sklepu ugotavljamo, da prevladujoči govor argumentacijskih zmot in prevar odločilno vpliva na slabo podobo o izbrisanih in pripomore k temu, da se za to množično kršitev človekovih pravic do danes ni našla ustrezna politična rešitev.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-ITVD35T3

COBISSID

16011016

Objavljeno

16.08.2011

Metapodatki

Citiranje

APA:

Vezjak, Boris (2007). Argumentacija in retorika v primeru izbrisanih. Časopis za kritiko znanosti, letnik 35, številka 228, str. 194-203, 258. URN:NBN:SI:doc-ITVD35T3 from http://www.dlib.si

MLA:

Vezjak, Boris. "Argumentacija in retorika v primeru izbrisanih." Časopis za kritiko znanosti letnik 35. številka 228 (2007) str. 194-203, 258.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ITVD35T3>

Časopis za kritiko znanosti
1973-
(Zbirni zapis)