Delo prinaša osebno in pretresljivo pričevanje o otroštvu na Gorenjskem v času druge svetovne vojne in v prvih povojnih letih. Avtorica oriše življenje družine, ujete med strah pred nemško okupacijsko oblastjo in pritiski partizanskega gibanja. Ključen prelom predstavlja leto 1944, ko Nemci aretirajo očeta, ki se po izpustitvi pridruži domobrancem. Ob koncu vojne družina skupaj z množico civilistov zbeži na Koroško, kjer preživi dve leti v begunskih taboriščih. Po vrnitvi v domovino jih pričakajo izguba premoženja, podržavljena kmetija in težke razmere novega družbenega reda. Kljub vsem preizkušnjam pripoved izpostavlja moč družinske povezanosti, vztrajnosti in volje do preživetja v enem najtežjih obdobij slovenske zgodovine.

Pravice