Stališče mariborskih gimnazijcev do univerzalnega temeljnega dohodka v povezavi z različnimi dejavniki

slovenski

2019

denarna socialna pomoč   gimnazijci   sociologija   univerzalni temeljni dohodek   UTD

Narodna in univerzitetna knjižnica
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Univerzalni temeljni dohodek (UTD) je dohodek, ki ga država v enotni višini in v rednih presledkih izplačuje vsakemu odraslemu članu družbe (Van Parijs, 2004). V raziskavi smo preverjali, kakšno je stališče dijakov II. gimnazije Maribor do uvedbe UTD v povezavi z različnimi dejavniki (spol, letnik šolanja, izobrazba staršev, neto mesečni dohodek gospodinjstva) in razloge gimnazijcev za (ne)strinjanje z uvedbo. Poleg tega nas je zanimalo, ali so anketiranci z idejo uvedbe UTD v Sloveniji (sploh) seznanjeni. V teoretičnem delu raziskave smo uporabili metodo analize sekundarnih virov, v empiričnem pa kvantitativno metodo raziskovanja, metodo spraševanja. Rezultati spletne ankete, ki je zaobjela 215 anketiranih, kažejo, da so gimnazijci v precejšnji meri neopredeljeni do UTD (37 % jih ni izrazilo stališča). V analizi rezultatov smo upoštevali le odzive opredeljenih. Ti bi uvedbo podprli s 65 %. V večji meri so naklonjenost UTD izrazile gimnazijke (69 % se jih strinja z uvedbo) kot gimnazijci (54 %). Glede na letnik šolanja in z njim povezano starost ni opaziti trenda naraščanja ali padanja strinjanja z uvedbo UTD. Gimnazijci z bolj izobraženimi starši (64 %) bi uvedbo podprli v večji meri kot otroci manj izobraženih (58 %). Dijaki, ki živijo v gospodinjstvih z neto mesečnim dohodkom, nižjim od 5000 EUR (69 %), so uvedbo podprli v večji meri kot dijaki iz premožnejših družin (25 %). Najpogostejši razlog gimnazijcev za strinjanje z uvedbo UTD je omogočanje enakih možnosti, UTD pa ne bi podprli, ker krši načelo vzajemnosti in zmanjšuje voljo posameznikov do dela. Z raziskavo smo ugotovili tudi, da so gimnazijci slabo informirani o ideji uvedbe UTD v Sloveniji.

10.10.2024