Opis
Izhodišča: V tej presečni vseslovenski raziskavi smo želeli ugotoviti, kako pogosto se zdravniki družinske medicine srečujejo v ambulanti s problemom urinske inkontinence (UI) in prekomerne aktivnosti sečnega mehurja (PASM) in kako poteka ambulantna obravnava teh bolnikov. Metode: V raziskavo na podlagi vprašalnikov smo vključili 100 naključno izbranih zdravnikov družinske medicine in njihovih 50 bolnikov, starih od 40 do 70 let, ki so zaporedoma prihajali na pregled v ambulanto. Pri anketiranju smo zagotovili intimnost in anonimnost. Podatke iz vprašalnikov smo nato obdelali s statističnim programom SPSS. Rezultati: V raziskavo je privolilo 68 % zdravnikov in 3057 njihovih bolnikov (88,9 %). Zdravniki pri UI ali PAM najpogosteje bolnike napotijo na nadaljnjo obravnavo, izključijo uroinfekt, jim razložijo trening mišic medeničnega dna (TMMD) in jim predpišejo hlačne predloge. Prevalenca UI v ambulanti zdravnika družinske medicine znaša 30,6 % in je značilno pogostejša pri ženskah (39,3 % proti 14,1 %, p<0,001). Med bolniki z UI prevladuje mešana UI (69,6 %), sledi stresna UI (16,8 %) in urgentna UI (13,6 %). Prevalenca PASM (urgenca) znaša 35,2 %, pogostejša je pri ženskah (40,6 % proti 24,8 %, p<0,001). 51,4 % žensk in 24,8 % moških točno ve, kaj TMMD pomeni, poznavanje treninga mehurja pa je pri bolnikih še slabše (17,9 % žensk in 7,7 % moških). Zaključki: UI in PASM sta statistično značilna problema med bolniki, ki obiskujejo ambulanto družinskega zdravnika. Zdi se, da je poznavanje obeh motenj med zdravniki zadovoljivo. Večina bi svoje težave zaupala zdravniku in pri njem dobila ustrezna navodila glede treninga mehurja in TMMD, ki sta pomembni metodi za preprečevanje in zdravljenje obeh motenj.