Nizozemski pisatelj v romanu razkriva dolgo zamolčano čustveno travmo, ki so jo zaradi rigidne nizozemske družbe, cerkvenih pravil in strogih družbenih norm več desetletij doživljale številne ženske. Piše se leto 1963. Pred Friedo je še vse življenje, prihodnost je polna svetlih obetov. Ko nekega dne spozna Otta, prvič okusi ljubezen, kmalu zatem pa tudi strast. A Otto je poročen in v strogem katoliškem okolju morata svojo zvezo skrivati – dokler se ne zgodi nesreča, ki ju bo za vselej zaznamovala in sesula Friedin svet. Toda desetletja pozneje dolgo zamolčana bridkost pronica na plan in Frieda se naposled opogumi poiskati tisto, kar je v prejšnjem življenju izgubila. Pripoved, ki so jo navdihnili resnični dogodki iz druge polovice dvajsetega stoletja, raziskuje usodo mamic mrtvorojenih nezakonskih otrok. Povsem nemočne in pogosto brez vsakršne družinske opore so bile ta dekleta in ženske na milost in nemilost prepuščene lokalni cerkveni skupnosti ter prisiljene vse življenje živeti z zakopano bridkostjo.

Pravice