Digitalna knjižnica Slovenije
Narodna in univerzitetna knjižnica
Splošne knjižnice
Celjsko območje
Vse knjižnice območja
Osrednja knjižnica Celje
Knjižnica Laško
Osrednja knjižnica Mozirje
Knjižnica Šentjur
Knjižnica Šmarje
Knjižnica Velenje
Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Dolenjsko območje
Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Knjižnica Brežice
Knjižnica Kočevje
Valvasorjeva knjižnica Krško
Knjižnica Miklova hiša, Ribnica
Gorenjsko območje
Mestna knjižnica Kranj
Občinska knjižnica Jesenice
Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica
Knjižnica Ivana Tavčarja, Škofja Loka
Knjižnica dr. Toneta Pretnarja, Tržič
Goriško območje
Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica
Lavričeva knjižnica, Ajdovščina
Mestna knjižnica in čitalnica Idrija
Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin
Koroško območje
Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem
Knjižnica Radlje ob Dravi
Knjižnica Ksaverja Meška, Slovenj Gradec
Obalno-kraško območje
Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper
Knjižnica Makse Samsa, Ilirska Bistrica
Mestna knjižnica Izola - Biblioteca civica di Isola->Matična knjižnica Izola
Mestna knjižnica Piran
Kosovelova knjižnica Sežana
Osrednjeslovensko območje
Mestna knjižnica Ljubljana
Knjižnica Jožeta Udoviča, Cerknica
Knjižnica Domžale
Knjižnica Grosuplje
Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik
Knjižnica Litija
Knjižnica Logatec
Knjižnica Medvode
Cankarjeva knjižnica Vrhnika
Pomursko območje
Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota
Javni zavod Knjižnica Gornja Radgona
Splošna knjižnica Ljutomer
Spodnjedravsko območje
Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož
Štajersko območje
Mariborska knjižnica
Knjižnica Lenart
Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica
Druge knjižnice
Bayerische StaatsBibliotek
Centralna pravosodna knjižnica
Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani
Knjižnica Dušana Černeta Trst
Kraljeva knjižnica, Danska nacionalna knjižnica in univerzitetna knjižnica v Kopenhagnu
Narodna in študijska knjižnica
Österreichische Nationalbibliothek
Semeniška knjižnica
Slovenska študijska knjižnica Celovec
Škrabčeva knjižnica
Univerzitetna knjižnica Maribor
Arhivi in muzeji
Arhiv Republike Slovenije
Goriški muzej
Loški muzej Škofja Loka
Muzej in galerije mesta Ljubljana
Muzej Miklova hiša
Muzej novejše zgodovine Celje
Narodni muzej Slovenije
Pokrajinski arhiv Maribor
Pokrajinski muzej Kočevje
Prirodoslovni muzej Slovenije
Slovenian Museum and Archives - Slovenski muzej in arhiv
Slovenski etnografski muzej
Slovenski šolski muzej
Škofijski arhiv Koper
Meni
SLO
|
ENG
avtor
celotno besedilo
ključne besede
leto
naslov
vir
založnik
zbirka
IN
ALI
NE
avtor
celotno besedilo
ključne besede
leto
naslov
vir
založnik
zbirka
IN
ALI
NE
avtor
celotno besedilo
ključne besede
leto
naslov
vir
založnik
zbirka
IN
ALI
NE
avtor
celotno besedilo
ključne besede
leto
naslov
vir
založnik
zbirka
IN
ALI
NE
NAPREDNO ISKANJE
O nas
Sodelovanje
Pogoji uporabe
Seznam partnerjev
Novice
Virtualne razstave
Pišite nam
Moj dLib.si
Epošta
:
Geslo:
Prijava
Registriraj se!
Pozabljeno geslo
domov
poizvedba
URN:NBN:SI:doc-DS76BQ9G
Zapri
Zapri
The changing paradigm of human rights justifications : challenges for civil society
1. PDF datoteka (215 kB)
1. TXT datoteka (84 kB)
Izvoz v EndNote (RIS format)
Avtor(ji)
Carlson, Laura (avtor)
Jezik
angleški
Vir
Zbornik znanstvenih razprav (Pravna fakulteta. 1991)
Leto
2025
Številčenje
letn. 85
Vsebina
civilna družba
človekove pravice
magracijska politika
mednarodno pravo
migracijsko pravo
migranti
nevladne organizacije
Založnik
Založba Univerze v Ljubljani
Izvor
Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)
Opis
Avtorica preučuje spreminjajočo se paradigmo utemeljevanj s človekovimi pravicami in naraščajoče kompleksnosti, s katerimi se sooča civilna družba, kadar države s sklicevanjem na človekove pravice legitimirajo restriktivne migracijske politike. Človekove pravice, prvotno zamišljene kot ščit za zaščito posameznikov pred državno oblastjo, si države vse pogosteje prisvajajo kot instrumente upravljanja, zlasti na področju migracijskega prava. S tipologijo, ki obsega neposredno sklicevanje, zlorabo doktrine človekovih pravic in zlorabo mednarodnega prava, avtorica analizira sodobne zakonodajne reforme v EU in na Švedskem – vključno z aktivacijo Direktive o začasni zaščiti, zaostritvijo pogojev glede prebivanja ter omejitvami državljanstva. Empirični in metodološki pristop vključuje soustvarjanje znanja s civilnodružbenimi gibanji. Analiza pokaže, da je mogoče utemeljevanja s človekovimi pravicami mobilizirati za razširitev pravic v času krize, kot se je zgodilo v odzivu EU na pritok ukrajinskih beguncev, vendar se uporabljajo tudi za omejevanje pravic, kot je razvidno iz nedavnih švedskih zakonodajnih postopkov. Avtorica nadalje obravnava intersekcionalnost kot ključno analitično prizmo ter opredeli oblikovanje koalicij in izkustveno učenje kot strategiji, s katerima lahko civilna družba nasprotuje upravičevanjem s človekovimi pravicami. Nazadnje zagovarja, da je vnovična vzpostavitev človekovih pravic kot zaščitnega ščita odvisna od krepitve vloge civilne družbe pri pravnem in političnem zagovorništvu, produkciji znanja ter zahtevah glede odgovornosti v obdobju spreminjajočih se državnih racionalnosti.
Pravice
URN
URN:NBN:SI:doc-DS76BQ9G
COBISSID
270324227
DOI
10.51940/2025.1.135-164
Objavljeno
20.05.2026
Metapodatki
Citiranje
APA:
Carlson, Laura (2025). The changing paradigm of human rights justifications.
Zbornik znanstvenih razprav (Pravna fakulteta. 1991)
, letn. 85, str. 135-164, 263-264
.
URN:NBN:SI:doc-DS76BQ9G
from http://www.dlib.si
MLA:
Carlson, Laura. "The changing paradigm of human rights justifications."
Zbornik znanstvenih razprav (Pravna fakulteta. 1991)
letn. 85 (2025) str. 135-164, 263-264.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DS76BQ9G>
Zbornik znanstvenih razprav
1991-
(Zbirni zapis)