Opis
Namen članka je analizirati učinkovitost sistema spremljanja sektorskih strategij, s posebnim poudarkom na reformi javne uprave na Kosovu. Avtor ugotavlja, ali sistem spremljanja izpolnjuje svoj namen pri merjenju uspešnosti in doseganja rezultatov, predvidenih v sektorskih strategijah, ter s tem podpira odločanje na podlagi dokazov, merjenje institucionalne uspešnosti in z njimi povezane procese. Zasnova/metodologija/pristop: študija temelji na kvalitativni raziskovalni metodologiji, ki združuje analizo dokumentov, in sicer poročil o spremljanju in vrednotenju, ki so jih kosovske institucije objavile v letih 2024 in 2025, strategij reforme javne uprave ter sektorskih strategij, povezanih z objavljenimi poročili o spremljanju in vrednotenju. Ta pristop dopolnjujejo neparticipativno opazovanje avtorjev in sekundarna literatura različnih mednarodnih organizacij, zlasti Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), Svetovne banke in Programa Združenih narodov za razvoj (UNDP), pa tudi civilne družbe ter drugih domačih deležnikov, ki sooblikujejo rezultatsko usmerjeno spremljanje na Kosovu. Ugotovitve: študija kaže, da je kosovska javna uprava sprejela formalne korake za institucionalizacijo rezultatsko usmerjenega sistema spremljanja v okviru načrtovanja javnega sektorja, vključno z zahtevami strateškega načrtovanja, postopki poročanja in splošnimi poročevalskimi praksami. Kljub temu ostajajo izzivi, povezani s kakovostjo rezultatsko usmerjenega sistema spremljanja in njegovih sestavnih delov, vključno s cilji, kazalniki, ciljnimi vrednostmi in sorodnimi elementi. Poročanje, zlasti sistem letnega poročanja, je vzpostavljeno in se uporablja v praksi. Vendar večina analiziranih poročil vsebuje informacije predvsem na ravni kazalnikov izložkov, nekatera pa poročajo na ravni rezultatov. Poročanje, spremljanje in vrednotenje na ravni vpliva ostajajo preveč ambiciozni. Avtor prav tako ugotavlja, da spremljanje še vedno pretežno temelji na administrativnih podatkih, da je uporaba raznolikih metod zbiranja informacij omejena ter da vključevanje civilne družbe ostaja skromno. Akademski prispevek k področju: članek prispeva k literaturi o sistemih spremljanja v javnem sektorju, zlasti v novoustanovljenih in tranzicijskih javnih upravah. Za Kosovo prinaša specifično nacionalno analizo ter dopolnjuje primerjalno regionalno literaturo o sistemih spremljanja in vrednotenja v državah Zahodnega Balkana. Hkrati povezuje teoretična izhodišča s praktičnimi implikacijami okvirov spremljanja v reformah javnega sektorja. Izvirnost/pomen/vrednost: članek se osredotoča na analizo dokumentov, ki so okvir spremljanja v kontekstu reform javne uprave in procesa evropske integracije države. Pomemben je za institucije javne uprave, oblikovalce politik na Kosovu, deležnike civilne družbe, donatorje in ra-zvojne partnerje ter raziskovalce, ki se ukvarjajo z reformami javne uprave, zlasti s sistemi spremljanja v javni upravi.