Svet je vedno bolj pod vplivom destruktivne logike samopotrjevanja (Selbstbehauptung) na račun globalne solidarnosti. Ali lahko kitajska filozofija ponudi alternativo? Če je filozofija danes potrebna, potem je to filozofija, ki je sposobna prekiniti in preseči logiko samopotrjevanja, ne pa da sama postane njena žrtev ali jo celo podpira. Zadnje velja, ko se filozofija vidi kot izraz specifične kulturne identitete, ki se razlikuje od drugih, kot na primer v današnji Kitajski. Tudi to, kar se trenutno razpravlja pod pojmom »globalna filozofija«, je pod vplivom te logike, če se predstavlja kot panoptikon različnih svetovnih nazorov, ki ostajajo sami v sebi, in ne kot nekaj, kar kaže onkraj njih. Toda filozofija lahko postane resnično globalna in razvije alternative v odnosu do samopotrditve le s kritiko »svojega« (das Eigene), in ne z njegovim potrjevanjem. To je v skladu z njenim izvorom, bodisi v Grčiji bodisi na Kitajskem, saj je globalnost v osnovi neločljivo povezana s filozofijo, če le-ta izhaja iz kritike dane kulture zaradi krize njene tradicije, ki je problematizirala človeško bivanje. Gre samo za to, da je vedno znova zaostajala. Pomnjenje samega izvora filozofije bi lahko pomagalo ponovno oživiti njeno kulturno-kritično in kulturo presegajoče bistvo ter ji omogočilo, da se združi s podobnimi silami proti močem, ki svet potiskajo v katastrofo.

Pravice