O pragmatike čislovoj priblizitel'nosti : (na materiale russkogo jazyka)
On the pragmatics of numerical approximation : (based on Russian language material)

ruski

2025

letnik 73, številka 3

leksikalni kazalci približnosti   pragmatika številčne približnosti   približni številski izrazi   ruščina

Slavistično društvo Slovenije
(Obvezni izvod spletne publikacije)

V članku so bile analizirane nekatere splošne zakonitosti pri rabi t. i. kazalcev približnosti v kombinaciji s poimenovanji števil (slovnično: s števniki in samostalniki, kot so ??????, ??????? tisoč, milijon ipd.). Rečemo lahko, da z uporabo kazalcev približnosti smiselno poenostavljamo informacije o številu objektov. Posredujemo dokaj natančne podatke o velikostnem razredu števila, izraženem Maksim Duszkin: ? ?????????? ???????? ????????????????? (?? ????????? ???????? ?????) 465 z enotami višjih decimalnih mest, hkrati pa izpuščamo podrobnosti, ki bi bile izražene z enotami nižjih mest. Do tega lahko pride bodisi zaradi omejenega znanja (poznamo velikost, ne pa podrobnosti) bodisi zavestno, iz različnih razlogov – tudi če imamo dostop do natančnega števila (vključno z enotami nižjih decimalnih mest) (gl. poglavji 2 in 3). Kazalci približnosti – razen v določenih kontekstih – se praviloma pojavljajo v povezavi z okroglimi števili (poglavje 4). Jasna odstopanja od te zakonitosti lahko nakazujejo drugačne pomene, ki niso povezani s približnostjo (poglavje 5). Hkrati pa se okrogla števila pogosto uporabljajo z določenim pragom natančnosti – natančnostjo do določenega višjega razreda, ne pa do zadnjih decimalnih enot. V takih primerih se kazalci približnosti ali druge besede, ki bi signalizirale netočnost, na površinski ravni sploh ne pojavijo (poglavje 6). V jeziku bistveno pogosteje uporabljamo enobesedna poimenovanja števil (npr. ??? '2', ???????? '20', ?????? '200') kot večbesedna (npr. ???????? ??? '22', ?????? ???????? '220', ?????? ??? '202', ?????? ???????? ??? '222' itd.). Ta razlika je še bolj izrazita v kombinacijah števil z izrazi približnosti (poglavje 7). Analiza temelji na gradivu iz ruskega jezika, vendar obstajajo razlogi za domnevo, da ugotovljene zakonitosti nosijo bolj univerzalen značaj – podobne pragmatične značilnosti izražanja številčne približnosti so verjetno prisotne tudi v drugih jezikih.

19.02.2026