412 KB0 KB194820252025Duszkin, Maksimštevilka:3letnik:73str. 451–465ISSN:0350-6894DOI:10.57589/srl.v73i3.4273COBISSID_HOST:264150787URN:URN:NBN:SI:doc-7JS7GG9NruSlavistično društvo SlovenijeSlavistična revijaapproximate numerical expressionsleksikalni kazalci približnostilexical exponents of approximationpragmatics of numerical approximationpragmatika številčne približnostipribližni številski izraziRussian languageruščinaO pragmatike čislovoj priblizitel'nosti| (na materiale russkogo jazyka)| On the pragmatics of numerical approximation| (based on Russian language material)|The article examines certain pragmatic patterns in the use of combinations of so-called markers of approximation with numerals (e.g., ???????? ?????? ????? ??????????, ????? ???????? ???????, ????? ??? ???????? ??? approximately three hundred thousand kilometres, about twenty people, over one hundred thirty times). The analysis is based on Russian language data, but it can be assumed that the conclusions may have more universal relevance — that is, the described pragmatic features of approximate numerical expressions can also be observed in other languagesV stat'e budut rassmotreny nekotorye pragmatičeskie zakonomernosti v ispol'zovanii sočetanij tak nazyvaemyh pokazatelej priblizitel'nosti s nazvanijami čisel (napr. primerno trista tysjač kilometrov, okolo dvadcati čelovek, svyše sta tridcati raz). Analiz provoditsja na materiale russkogo jazyka, no možno predpolagat', čto vyvody mogut nosit' i bolee universal'nyj harakter, t. e. opisannye pragmatičeskie osobennosti priblizitel'nyh čislovyh opredelenij nabljudajutsja i v drugih jazykahV članku so bile analizirane nekatere splošne zakonitosti pri rabi t. i. kazalcev približnosti v kombinaciji s poimenovanji števil (slovnično: s števniki in samostalniki, kot so ??????, ??????? tisoč, milijon ipd.). Rečemo lahko, da z uporabo kazalcev približnosti smiselno poenostavljamo informacije o številu objektov. Posredujemo dokaj natančne podatke o velikostnem razredu števila, izraženem Maksim Duszkin: ? ?????????? ???????? ????????????????? (?? ????????? ???????? ?????) 465 z enotami višjih decimalnih mest, hkrati pa izpuščamo podrobnosti, ki bi bile izražene z enotami nižjih mest. Do tega lahko pride bodisi zaradi omejenega znanja (poznamo velikost, ne pa podrobnosti) bodisi zavestno, iz različnih razlogov – tudi če imamo dostop do natančnega števila (vključno z enotami nižjih decimalnih mest) (gl. poglavji 2 in 3). Kazalci približnosti – razen v določenih kontekstih – se praviloma pojavljajo v povezavi z okroglimi števili (poglavje 4). Jasna odstopanja od te zakonitosti lahko nakazujejo drugačne pomene, ki niso povezani s približnostjo (poglavje 5). Hkrati pa se okrogla števila pogosto uporabljajo z določenim pragom natančnosti – natančnostjo do določenega višjega razreda, ne pa do zadnjih decimalnih enot. V takih primerih se kazalci približnosti ali druge besede, ki bi signalizirale netočnost, na površinski ravni sploh ne pojavijo (poglavje 6). V jeziku bistveno pogosteje uporabljamo enobesedna poimenovanja števil (npr. ??? '2', ???????? '20', ?????? '200') kot večbesedna (npr. ???????? ??? '22', ?????? ???????? '220', ?????? ??? '202', ?????? ???????? ??? '222' itd.). Ta razlika je še bolj izrazita v kombinacijah števil z izrazi približnosti (poglavje 7). Analiza temelji na gradivu iz ruskega jezika, vendar obstajajo razlogi za domnevo, da ugotovljene zakonitosti nosijo bolj univerzalen značaj – podobne pragmatične značilnosti izražanja številčne približnosti so verjetno prisotne tudi v drugih jezikihTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlavistično društvo Slovenije