Intertrohanterne osteotomije na stegnenici

slovenski

2003

letnik 72, številka 12

Femur, vrat   Femur, vrat, zlomi   Osteoartritis kolka   osteoartroza   Osteotomija   proteze   stegnenica   Zdravljenje, izid

Slovensko zdravniško društvo
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Intertrohanterne osteotomije, varizacijske in valgizacijske, so bile v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja metoda izbire za preprečevanje in zgodnje zdravljenje osteoartritisa kolka. Po uvedbi totalnih endoprotez kolka konec 60. let se je število intertrohanternih osteotomij postopno zmanjševalo in jihdanes uporabljamo le še pri aseptičnih nekrozah kolka, le redko pa v drugihokoliščinah. Za dobro intertrohanterno osteotomijo moramo pred posegom napraviti in izrisati natančen načrt operacije. Za pritrditev uporabljamo navadno 90-st. kotno ploščo AO, bolnik ostane 2 meseca na berglah, nato pa prične postopno hoditi brez bergel. Osteotomija je lahko varizacijska, valgizacijska ali fleksijska in derotacijska. Predvidene so pri mlajših osebahdo 40. leta starosti z mehaničnim osteoartritisom. V naši študiji smo pregledali bolnike 20-30 let po operaciji. Analizirali smo 46 bolnikov (40 žensk in 6 moških). Pri pregledu smo ugotovili, da jih 16 hodi brez težav in ne uporablja bergel. Gibljivost v kolku je zelo dobra. Pri 30 bolnikih pa je bilo potrebno kasneje vstaviti endoprotezo, v 9 primerih 12 let po intertrohanterni osteotomiji, v 21 primerih pa 13-22 let po osteotomiji. V 6 primerih smo vstavili brezcementno in v 24 cementno totalno endoprotezo kolka.Prikazali bomo slike rentgenogramov nekaterih bolnikov.

10.04.2014