Epistemologija vrlin in Nezemljani

slovenski

2024

letnik 56, številka 2

epistemska možnost   epistemske vrline   nevednost   skepticizem   širokomiselnost   vzdržanje sodbe

Slovensko filozofsko društvo
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Širokomiselnost je osrednja epistemska vrlina. V članku analiziram izpeljavo: »Nihče ni dokazal, da ne p. Mogoče je, da p. Zato bi morali biti širokomiselni glede resnice p.« Sklep je neupravičen, kadar sklepanje začenjamo z ignoranco (intelektualna pomanjkljivost), izpeljemo šibko epistemsko možnost (golo združljivost z védenjem) in sklenemo z golo odprtostjo. A tudi nevednost, ki ni ignoranca, ne vodi vedno do krepke epistemske možnosti. Skeptični argumenti niso prepričevalni (prvi premisi lahko utemeljeno nasprotujemo), vendar niso zmotni (ne temeljijo na ignoranci). Resnost dane možnosti je včasih odvisna od pragmatičnih dejavnikov. Sprejemam razliko med agnosticizmom kot nevtralno epistemsko držo in raziskovalno usmerjenim vzdržanjem sodbe. Nekatera vprašanja so nerešljiva, gre za globoko nevednost, zaradi katere širokomiselnost ni upravičena. Spoznavnoteoretske dileme ponazarjam z aktualno temo neprepoznanih anomalnih pojavov (nap, angl. uap – unindentified anomalous phenomena.

28.05.2025