Leto 1895 pomeni prelomnico v zgodovini slovenskega planinstva, kulturne geografije Triglava in procesa nacionalne simbolizacije gora. V tem letu je dovški župnik Jakob Aljaž od lokalne obcine odkupil vrh Triglava in na njem lastnorocno nacrtoval, narocil ter organiziral postavitev kovinskega stolpa, ki je takoj postal prepoznaven simbol slovenstva in je nemudoma dobil ime Aljažev stolp. Postavitev stolpa ni bila zgolj tehnicno ali planinsko dejanje, temvec izrazito politicna gesta v casu narašcajocih napetosti med slovensko in nemško planinsko dejavnostjo v Julijskih Alpah. Clanek kronološko predstavi kljucne faze leta 1895: od ideje, nacrtovanja in izdelave stolpa, njegovega prenosa in postavitve na vrhu, do blagoslova in zgodnjih odzivov v javnosti. Posebna pozornost je posvecena analizi prve vpisne knjige v stolpu, ki omogoca vpogled v zgodnje obiskovalce Triglava in simbolni ucinek stolpa že v prvi sezoni. Prispevek tako povezuje mikrozgodovinski pristop z vprašanji nacionalne identifikacije, simbolne topografije in kulturne apropriacije naravne krajine.

Pravice