O knjigi. Svoje poezije nikdar nisem nameravala obelodaniti. Vzklila je namreč iz tihe, nedolžne in mladostne hrepeneče ljubezni. Iz želje, da bi bila videna, slišana in bi prepoznala svoj izraz, hkrati pa, da bi izlila v črke vse, kar sem nosila v sebi, pa nisem imela kam dati. Pa vendar – notranja svetloba besed je bila na koncu le močnejša od senc sramežljivosti, dvoma in strahu. In tako … je zbirka pred vami. Po vseh ovinkih, preizkušanju in čakanju na »pravi trenutek.« Zdelo se mi je prav, da pesmi ne razvrščam po »obdobjih zorenja« ali specifičnih temah: hotela sem, da bralci začutijo mojo celostnost. Trudim se namreč preseči delitev na »zasanjano, zaljubljeno, izgubljeno, iščočo gosenico (beri: punčko) nekoč« in »samozavestnega, pomirjenega, (za)ljubljenega in v sebi spravljenega metulja danes (beri: žensko).« Pesmi so celota vsega mojega izraza, umetniške rasti, jezikovnega odkrivanja in čustvenih vzgibov, ki so se preoblikovali, lomili, požirali, kipeli in rasli. Je portret moje transformacije po poti iz gosenice skozi bubo do metulja, ki še vedno raste in se uči širiti krila. In upam, da je ta prvi let šele njegov začetek. In da bodo metuljeva bela krila objela in nagovorila s čim posebnim, samo vašim, tudi vas.

Pravice