Draga dušičko! – Veš kje ti pišem? – Na curiškem jezeru. – Tako krasno je! Uh, da veš! Tako v čolnu sredi jezera! – Danes sem one tvoje razglednice zelo, zelo vesela. – Z Viktorjem se tikaš – Kaj ne, da je imeniten dečko. – Reci naj mi hitro kaj piše! – Lojzi mi je danes pisala, reci, da jo pozdravljam. Kaj je z »Slovenko«? – Čestitam! Ti seveda samo molčiš! Zakaj ti! Ali veš kdo me vozi? Nek Bolgar, saj sem ti že pisala. Imeniten človek! Zdi se mi, kakor, da bi mi bil brat. – Sploh so vsi Slovani fini ljudje, da veš – torej z Kristanom se prepiraš? – Saj je jako duhovit, kaj ne? – Oh da veš, koliko skrbi imam in kakšnih! Oh vi cilji moji, krasni cilji! – Srčen poljub! – Tvoja lahkomišljena

Zofka Conev

Jaz sem tisti Bolgar

Pozdravljavam Vi. Dolžen bil po-ruski napisati.

Pravice