Opis
Namen: članek preučuje razvoj pravnih kompetenc uradnih oseb v slovenski javni upravi, ki pri vodenju postopkov po Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP) uporabljajo Upravno svetovalnico (US). US je odprtodostopna pravna klinika, ki je dopolnilni vir za razlago procesnih pravil. V ta namen je bil razvit konceptualni okvir pravnih kompetenc uradnih oseb, s katerim se ocenjuje, kako uporaba US vpliva na razvoj njihovih pridobljenih pravnih kompetenc za potrebe vodenja upravnih postopkov. Na podlagi tega okvirja je bil oblikovan strukturni model, ki omogoča empirično preverjanje vpliva naklonjenosti uradnih osebdo US in pogostosti njene uporabe na razvoj njihovih tehnično-pravnih ter podjetniško-odnosnih kompetenc. Zasnova/metodologija/pristop: teoretični del uporablja normativne, doktrinarne in primerjalne raziskovalne metode za proučevanje modelov pravnih kompetenc v literaturi. Empirični del vključuje statistično analizo podatkov, zbranih z vprašalnikom za merjenje tehnično-pravnih in podjetniško-odnosnih kompetenc uradnih oseb, ki uporabljajo US, v kombinaciji z aksiološko-deontološko oceno rezultatov. Za preverjanje, kako naklonjenost US in pogostost njene uporabe pri vodenju upravnih postopkov vplivata na razvoj njihovih pravnih kompetenc, je bilo uporabljeno modeliranje strukturnih enačb. Ugotovitve: empirična raziskava, izvedena spomladi 2025, je zajela 112 uradnih oseb, ki so v obdobju 2023–2025 vodili upravne postopke v upravnih organih in uporabljali US. Rezultati kažejo, da je uporaba US pomembno pripomogla k razvoju pravnih kompetenc uradnih oseb, zlasti odnosnih kompetenc, kot so zmožnost učinkovitega in spoštljivega komuniciranja s strankami v postopku, ter podjetniških kompetenc, predvsem zmožnosti spoštovanja temeljnih etičnih načel (na primer integritete) in proaktivnega iskanja rešitev ob upoštevanju ravnotžja med javnim interesom in pravicami strank. Tehnično-pravne kompetence – kot so sposobnost pravnega argumentiranja, rešitev procesnih problemov, razumevanje ZUP in predpisov o varstvu podatkov – so se razvijale v manjši, toda kljub temu ne zanemarljivi meri. Akademski prispevek k področju: članek se osredotoča na razmeroma premalo raziskane vidike pravnih kompetenc uradnih oseb. Konceptualni okvir je izviren prispevek, ki dopolnjuje obstoječe raziskave o pravnih kompetencah v ožjem kontekstu, v širšem pa ga je mogoče uvrstiti med tematike upravnega prava in javne uprave. Empirična raziskava poglablja znanstveno razumevanje vpliva naklonjenosti do US in pogostosti njene uporabe na razvoj pravnih kompetenc uradnih oseb ter zagotavlja ključno povratno informacijo deležnikom US. Raziskovalne/praktične/družbene implikacije: konceptualni okvir pravnih kompetenc je temelj za nadaljnje znanstveno proučevanje pravnih kompetenc uradnih oseb in izhodišče za sistematično nadgrajevanje US, da bo tudi v prihodnje spodbujala razvoj pravnih kompetenc uporabnikov. Z družbenega vidika članek pripomore k dvigu zavedanja o ključnem pomenu razvoja pravnih kompetenc in učinkovite uporabe US kot orodja za bolj participativne in k reševanju problemov usmerjene upravne postopke. Izvirnost/pomembnost/vrednost: članek ponuja izviren prispevek z (1.) vzpostavitvijo konceptualnega okvira, ki pripomore k preučevanju pravnih kompetenc uradnih oseb, ki pri vodenju upravnih postopkov uporabljajo US, ter (2.) prikazom osrednje vloge US kot vira akumuliranega kolektivnega znanja, ki uradnim osebam pomaga razvijati pravne kompetence in olajšuje medsebojno povezovanje deležnikov na področju upravnopravnih dilem. Ugotovitve ponujajo smernice za krepitev delovanja uradnih oseb ter za uresničevanja ciljev in načel dobrega upravljanja v sodobni javni upravi.