Članek obravnava mobilno telefonijo z ugotavljanjem njenih implikacij na spremembe javnega prostora. Skozi optiko kritike potrošniške družbe, oglaševalskih praks in interesov ekonomskih in političnih lobijev članek tematizira zasebne rabe mobilnega telefona kot prakse spreminjanja javnega prostora: prvič, z vdiranjem "nomadske intimnosti" in drugič, s praksami ujetejavnosti oziroma odtujenega občinstva. Mobilno prakticiranje zasebnosti in intimnosti v javnem prinaša situacijo, ko je posameznik ali posameznica v manj intenzivnem odnosu do javnega prostora in dogajanja v njem oziroma prakticira v javnem intimno razmerje prek telefona. Vdor mobilnih nepovezanih diskurzov v javnost kot proces kolonizacije javne sfere prinaša erozijo življenja v javnem prostoru, v katerem so opazovalci mobilne komunikacije povlečeni v intimne odnose. Po drugi interpretaciji mobilna telefonija povečuje subjektivizacijo in individualizacijo javnega prostora, ko javni prostor ni več prostor skupnega, ampak se spreminja v razdrobljeni sistem individualiziranih komunikacij ujete javnosti, ki se, čeprav prisotna v javnemprostoru, usmerja izven njega. Tretje vrste sprememb javnega prostora pačlanek obravnava kot teatralično prenovo javnega prostora. To analizira na podlagi praks novih družbenih gibanj kot "nomadske javnosti".

Pravice