Glagoljaška liturgija je zaradi uporabe staroslovanskega jezika in pisave glagolice predstavljala edino nelatinsko enklavo znotraj rimskokatoliškega verskega obreda, razširjeno predvsem v beneških Stato da Mar. Čeprav jo je oblast zatirala, se je glagoljaška tradicija po razpadu Beneške republike ohranila še vse v 20. stoletja, ko je vpraanje jezika v liturgiji na Hrvakem preraslo tudi na politično polje. Bogat vir za osvetlitev boja za ohranitev glagoljaške liturgije so poročila avstrijskih namestnikov v Zadru, ki so redno in natančno poročali C.-kr. ministrstvu za notranje zadeve na Dunaju. Ta članek prinaša vpogled v boj za glagoljaško liturgijo skozi poročila namestnikov Erasmusa von Handla, Nikolausa Nardellija in Mariusa grofa Attems-Heiligenkreuza.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-ZJ4A81IL

COBISSID

245769731

Objavljeno

17.03.2026

Metapodatki

Citiranje

APA:

Hajdinac, Sara (2024). Boj za glagoljaško liturgijo v luči poročanja avstrijskih namestnikov v Zadru med letoma 1902–1913. Retrospektive, letnik 7, številka 1, str. 74-88. URN:NBN:SI:DOC-ZJ4A81IL from http://www.dlib.si

MLA:

Hajdinac, Sara. "Boj za glagoljaško liturgijo v luči poročanja avstrijskih namestnikov v Zadru med letoma 1902–1913." Retrospektive letnik 7. številka 1 (2024) str. 74-88.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZJ4A81IL>

Retrospektive
2018-
(Zbirni zapis)

Boj za glagoljaško liturgijo v luči poročanja avstrijskih namestnikov v Zadru med letoma 1902–1913The struggle for Glagolitic liturgy in light of the reports of the Austrian statthalters in Zadar, 1902-1913

Boj za glagoljaško liturgijo v luči poročanja avstrijskih namestnikov v Zadru med letoma 1902–1913
The struggle for Glagolitic liturgy in light of the reports of the Austrian statthalters in Zadar, 1902-1913