"Medkulturni dialog" Evropske komisije kot nova verska toleranca in patent Jožefa II., imenovan "tolerančni" (1781)

slovenski

2010

letnik 21, številka 5/6

toleranca    Habsburška monarhija    jožefinske verske reforme   Tolerančni patent (1781)   verska toleranca   etatizem   febronianizem   kameralistika

Slovensko društvo raziskovalcev šolskega polja
(Obvezni izvod spletne publikacije)

S Tolerančnim patentom (1781) je absolutistični cesar Jožef II. podelil versko toleranco evangeličanom, kalvincem in neunijatskim vernikom vzhod ne cerkve, ki so prebivali na področju Habsburške monarhije, za njimi pa tudi pripadnikom židovske vere. Vladarjev ukrep velja tehtati znotraj referenčnega okvira Jožefovih reform državne ureditve, zlasti ob vladarjevem prizadevanju, da bi Habsburško monarhijo moderniziral in naredil ekonomsko konkurenčno ostalim ključnim silam na evropskem kontinentu - zlasti Franciji in Prusiji. Tolerančni patent se umešča v širši kontekst vladarjevih verskih reform, kjer je treba ob monarhovih osebnih političnih težnjah upoštevati tudi tradicijo državnega cerkvenstva, ki se v Habsburški monarhiji utrdi od 16. stoletja naprej, ter verjetne odmeve galikanizma, febronianizma, razsvetljenskih filozofskih razprav o naravi države kot združbe in premislekov o suverenosti/oblasti, predvsem pa kot odmeve kameralistične državnoupravne znanosti. Tolerančni patent pomeni formalni preklic ukrepov, ki jih je posvetna oblast ob koncu 16. in v prvih desetletjih 17. stoletja proti nekatoličanom uvedla v sklopu politične uveljavitve katoliške reformacije, protireformacije in rekatolizacije v deželah pod habsburškim žezlom. Posledice rimskokatoliške verske unifikacije pretežnega dela Habsburške monarhije (vse cislajtanske dežele; na Ogrskem pod turško zasedbo ukrepi protireformacije niso imeli splošnejšega dometa) so bile spremembe kulturnega miljeja posameznih kronovin in kraljestev (npr. Češkega kraljestva), predvsem pa ekonomska ošibitev Habsburške monarhije, ki je bila posledica verske emigracije in posledične demografske restratifikacije. Ekonomski vidik verske tolerance je bil tudi eden ključnih razlogov za odločitev Jožefa II., da izda Tolerančni patent, zdi pa se, da je ekonomska komponenta tudi tudi poglavitno gonilo različnih sodobnih, birokratsko skonstruiranih projektov Evropske komisije, npr. t. i. medkulturnega dialoga . Razprava, ki je uravnoteženo napisana na podlagi virov in historiografske literature, vsebuje prvi celovit slovenski prevod Tolerančnega patenta in faksimile njegovega nemškega izvirnika.

09.08.2012